Prva Group

Prva osebna zavarovalnica, d.d. - Kontaktni podatki

Prva osebna zavarovalnica, d.d. (oznaka delnice: PPDT)
Ameriška ulica 8
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 234 58 00
Faks: +386 (1) 436 12 15
Spletna stran: www.prva.net
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Prva Group plc.

Oznaka delnice:

PPDT

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze (prednostne delnice)

ISIN koda:

SI0021200884

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   13.386.247,00€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   291.484

31.12.2016

Lastne delnice:

   51

31.12.2016

Število delničarjev:

   80

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   70,93€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   1.220.954,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   19,95€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija:

   5.815.105,80€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

Mojca Erjavec

Telefon:

01 234 58 01

Email:

info@prva.net

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Prodajni utrip v Etiju narašča

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 05. 2015 Stran: 9

Novi lastniki Za delnice ne pod 42 evrov - Prodalo bi jih 46 odstotkov delničarjev - Zaveza vlagatelju

Izlake - Obstoječi lastniški strukturi izlaškega Etija in vinkuliranim delnicam so, kot kaže, šteti dnevi. Delnice je pripravljeno prodati dobrih 790 ljudi ali 46 odstotkov vseh delničarjev, ki imajo v lasti 18 odstotkov osnovnega kapitala Etija, Q- t§h peleviea d§l_vcev, polovica upokojenih. To zatrjuje Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je preverilo prodajni utrip med imetniki Etijevih delnic.


Startna osnova je zagotovljena, odziv delničarjev več kot dober, prvi cilj MDS pa še ni dosežen. K sporazumu, ki bo zagotavljal, da prek transparentnega postopka v Etijevo lastniško strukturo vstopi strateški vlagatelj, želi MDS za začetek pritegniti vsaj 35 odstotkov delničarjev. Pri tem računa še na odziv velenjskega Gorenja in MTO Gabrijela Brezovarja, ki imata vsak po okrog petodstotni delež, ter na BPH in Prvo pokojninsko družbo ali skupaj še okrog 16-odstotni delež. »Maxima Holding v stečaju z 12-odstotnim deležem oziroma zastavni upnik NLB bosta najverjetneje počakala na prevzemno ponudbo,« ugiba Stankovič v prepričanju, da pri »paketu 50+« tudi Etijevi menedžerji, ki zagotavljajo, da delnic ne bodo niti prodali niti kupovali, ne bodo več omahovali.

Sanacija bank: 32-milijonski bančni račun za varčevalce pokojninskih skladov

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 


1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.


Boj za delitev dobička se zaostruje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.


Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

PRVA GROUP PLC. - SKUPINA PRVA - DELNICE RAZREDA B družbe

Datum skupščine: 
01.06.2011 - 14:30
Naslov: 
v prostorih Prve Group plc, na Ameriški ulici 8, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

PRVA GROUP PLC. - SKUPINA PRVA

Datum skupščine: 
01.06.2011 - 14:00
Naslov: 
v prostorih družbe, na naslovu Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Prva Group bo izplačala dividende

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2010 Stran: 22

Delničarji skupine Prva Group bodo na skupščini 22. junija odločali o sklepu delitve 3,16 milijona evrov bilančnega dobička, po katerem bi se za dividende prednostnim delničarjem razdelilo 428.000 evrov oziroma 2,52 evra za delnico, preostanek pa bi ostal kot nerazporejeni dobiček. Do sprememb naj bi prišlo tudi v nadzornem svetu, odstopno izjavo je podal člana nadzornega sveta Aleksander Svetelšek.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.