Zavarovalnica Triglav

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska borza,  Zagrebška borza, Fina, Intercapital Datum: Sobota, 22. november 2025 Vir: TUKAJ

Slovenska vlada je ocenila, da hrvaška državna agencija Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze. Pred leti je hrvaška vlada najprej odločila, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica za Croatio osiguranje, nato pa ji je agencija Hanfa preprečila že dogovorjen prevzem pokojninske zavarovalnice.

Tik pred zdajci je slovenska vlada postavila ogromne ovire hrvaški državi pri načrtovanem posrednem prevzemu Ljubljanske borze. To od leta 2015 lastniško obvladuje družba Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi, dotlej pa je bila Ljubljanska borza nekaj let v lasti avstrijske skupine CEE Stock Exchange Group, ki je obvladovala tudi dunajsko, praško in budimpeško borzo.

Za načrtovan prevzem Zagrebačke burze bi morala hrvaška državna Financijska agencija (Fina), ki je naslednica Zavoda za platni promet, slednji pa je bil naslednik Službe društvenog knjigovodstva (takšno organizacijo za finančni nadzor smo imeli tudi v Sloveniji, obče pa je bila znana kot SDK), prejeti le še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta bi morala po prvotnih načrtih odločitev sprejeti v četrtek, a je odločanje preložila za nekaj dni, potem ko so na seji vlade ocenili, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze ne uživa ugleda v smislu 73. člena zakona o bančništvu. Poleg tega je vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, kar po novem predstavlja tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države.

Za nakup največje Croatie osiguranje je Zavarovalnica Triglav pred leti oddala najboljšo ponudbo, a jo je hrvaška vlada izločila iz nadaljnjega postopka, češ da je tvegan prevzemnik. Croatio osiguranje je nato prevzel rovinjska Adris grupa, ki zdaj želi v Sloveniji prevzeti Savo Re, ključno družbo Zavarovalne skupine Sava.

Na podoben način, kot je zdaj slovenska vlada odločila, da Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze, je v preteklosti hrvaška država s svojimi organizacijami neposredno preprečila vsaj dva večja slovenska prevzema na njenih tleh. Z ravnanjem ob sporu Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci jih je domnevno posredno preprečila še dosti več, tako da so lahko številna slovenska podjetja na sosednjem trgu – ne le v finančni industriji, marveč tudi v številnih drugih panogah – svoje poslovanje širila le organsko.

Po številnih ocenah so bili razlogi, s katerimi je hrvaška država Zavarovalnici Triglav preprečile dva prevzema, neutemeljeni. Ko je bil v letu 2013 naprodaj 80-odstotni lastniški delež največje hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, je najboljšo ponudbo oddala Zavarovalnica Triglav, vendar sta se v drugi krog uvrstila poljska zavarovalnica PZU in rovinjsko podjetje Adris grupa, takrat še lastnik podjetja Tvornica duhana Rovinj, ki je bilo leta 2015 za okoli pol milijarde evrov prodano britanskemu tobačnemu gigantu British American Tobacco. V predlogu sklepov hrvaške vlade je bila takšna odločitev obrazložena s tem, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica, saj bi morala šele pridobiti del sredstev, potrebnih za nakup Croatie osiguranje. Toda dejstvo je bilo, da je bila Zavarovalnica Triglav sposobna prevzem z lahkoto financirati.

Po pričakovanjih je Adris grupi na koncu uspelo prevzeti Croatio osiguranje, kasneje pa je začela kopičiti delnice Save Re, ključne družbe v Zavarovalni skupini Sava. Od Agencije za zavarovalni nadzor sta Adris in Croatia osiguranje pred leti pridobila dovoljenje, da lahko skupaj pridobita največ 20 odstotkov delnic Save Re. V letošnjem letu je Croatia osiguranje od svojega lastnika Adris grupe kupila dobrih 19 odstotkov delnic, ki so hranjene na fiduciarnem računu podjetja Intercapital securities. Po neuradnih podatkih v Croatia osiguranje zdaj načrtujejo prevzem Save Re.

Naključno ali ne, na podoben način, se pravi domnevno z »lase privlečenim« izgovorom, s katerim je hrvaška država zaustavila Zavarovalnico Triglav pri njenem naskoku na Croatio osiguranje, ji je dala košarico tudi pri prevzemu pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo (RMOD).

Možni scenariji

Potem ko so iz Zavarovalnice Triglav sporočili, da vstopajo na hrvaški trg pokojninskih zavarovanj, je bilo treba za prevzem RMOD pridobiti še dovoljenja od regulatorjev trga. Dva meseca po sklenitvi pogodbe o nakupu RMOD je hrvaška agencija za varstvo konkurence z načrtovanim prevzemom soglašala. Toda Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga (Hanfa) je skoraj dve leti po dogovorjeni kupčiji odločila, da Zavarovalnica Triglav ne more prevzeti RMOD. Uradna razlaga za takšno odločitev je bila, da na podlagi zakona o pokojninskih zavarovalnicah niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrebnega soglasja. Po neuradnih podatkih pa naj bi v Hanfi zavrnitev izdaje dovoljenja za prevzem utemeljili z dolgoročnim visokim tveganjem pri upravljanju hrvaškega pokojninskega sistema. Takšno stališče je Hanfa med drugim zavzela, ker sta večja lastnika Zavarovalnice Triglav Slovenski državni holding (SDH) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki v Sloveniji izplačuje pokojnine. Na tem mestu velja poudariti, da Zavarovalnica Triglav ni le največja zavarovalnica v Sloveniji, ampak tudi v vseh državah jugovzhodne Evrope.

Kako se bodo odvijali dogodki z načrtovanim prevzemom Ljubljanske borze, je težko napovedovati. Tudi če Fina od ATVP ne bo dobila soglasja za prevzem, ni pričakovati, da bodo Hrvati vrgli puško v koruzo. Dober poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da bi se Hrvati v prevzem lahko podali prek kakšnega drugega podjetja, sploh zdaj, ko je slovenska vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, če jo prevzema tuja država ali podjetje v večinski lasti države, potrebno njeno soglasje. Ob tem je navedel hrvaško investicijsko skupino Intercapital, ki ima v lasti 8,6-odstotka delnic Zagrebačke burze, s tem pa tudi Ljubljanske borze. Ker je Intercapital eden od vzdrževalcev likvidnosti na Ljubljanski borzi, bi ga slovenska vlada težko opredelila za neprimernega prevzemnika, je dodal naš sogovornik.

Eden od možnih scenarijev, ki se omenja neuradno, je, da bi moči združili finančni vlagatelji in od Zagrebačke burze poskušali kupiti Ljubljansko borzo. Druga, skrajna možnost je, da bi se v Sloveniji ustanovila nova borza, na njo pa bi podjetja, katerih delnice zdaj kotirajo na Ljubljanski borzi, prenesla svoje delnice. 

Za 2,2 milijarde evrov naložb v nepremičnine na Hrvaškem

VZMD – Vseslovensko združenje malih deležnikov
Društvo MDS – Društvo Mali delničarji Slovenije

SKUPNA IZJAVA VZMD in Društva MDS: Velika zaskrbljenost glede nameravane spremembe lastništva ljubljanske borze

Ljubljana, 19.11.2025

V VZMD in Društvu MDS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva ljubljanske borze, ki izhajajo iz potekajočega postopka prevzema zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije FINA. Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.

V VZMD in Društvu MDS posebej opozarjamo, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.

Ob tem poudarjamo, da VZMD in Društvu MDS nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidimo v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.

Za ogled prispevka iz ODMEVOV RTV SLO 1 z dne 20.11.2025 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Edina ustrezna rešitev je tržna enkopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastukturi.

Žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje.

Veljavni Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba (deseti odstavek 125. člena ZTFI-1). To je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev.

Posledično v VZMD in Društvu MDS dajemo urgentno javno pobudo za spremembo ZTFI-1, tako da se črta ustavno sporni deseti odstavek 125. člena ZTFI, s čimer bo omogočena konkurenca ponujanja borznih storitev.

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je ob tem povedal:

"Mali delničarji potrebujemo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja. Pričakujemo hitro reakcijo zakonodajalca in regulatorja, da se zagotovi nevtralnost tržne infrastrukture."

Matjaž Car, direktor VZMD, je ob tem povedal:

"Prevzem borzne infrastrukture s strani državnega organa, ki ne deluje nujno po tržnih načelih, predstavlja tveganje za kapitalski trg. Izdajatelji in vlagatelji ne smejo postati talci političnih ali administrativnih odločitev. Od zakonodajalca pričakujemo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkotivo izbiro ponudnika borznih storitev."

VZMD in Društvo MDS ostajata zavezana varovanju pravic izdajateljev, malih delničarjev in drugih vlagateljev ter bosta pozorno spremljala nadaljnje postopke ter odziv odločevalcev na ta predlog za nujne zakonodajne spremembe.

Letošnje 50. skupščina delničarjev se je udeležilo 76,30 % osnovnega kapitala oz. je bilo zastopano 17.347.858 delnic, pooblaščenca Društva MDS pa sta zastopala 1,78 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z letnim poročilom, odločala je o delitvi bilančnega dobička in je tokrat namenila 2,80 EUR bruto na dividendo. Nato je skupščina podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Skupščina je tudi izvolila dva člana nadzornega sveta in sicer Andreja Andoljška ter Barbare Cerovšek Zupančič (kot predstavnikov kapitala oz. delničarjev) in se seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev. Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028. Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Vsi predalagani sklepi so bili sprejeti s skoraj 99,9 % večino.

Ljubljana, 03.06.2025

Uspešno poslovanje v letu 2024 in smeli načrti za leto 2025, delničarjem 2,80 EUR dividende, upravi in NS pa razrešnica

Predsednik Uprave Andrej Slapar je predstavil podatke iz revidiranega letnega poročila Skupine Triglav in matične družbe za leto 2024. Skupina Triglav je v letu 2024 presegla načrte in ustvarila 159,0 milijona evrov poslovnega izida pred davki, čisti poslovni izid pa je znašal 131,4 milijona evrov. 

Do leta 2030 ima začrtane strateške ambicije, da podvoji dobiček, občutno poveča obseg poslovanja in obseg sredstev v upravljanju. Uprava in Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav sta skupščini delničarjev predlagala in le ta je potrdila izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 63,7 milijona evrov, kar trenutno predstavlja 5,71 odstotno dividendno donosnost delnice Triglava. Dividenda bo izplačana 18. junija 2025 tistim, ki bo v delniški knjigi 17. junija 2025. Prav tako je skupščina podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za preteklo leto.

V letu 2024 je Skupina Triglav dosegla 1,72 milijarde evrov celotnega obsega poslovanja, kar je nad načrtovano vrednostjo okoli 1,6 milijarde evrov. Ob dobrih rezultatih tako v zavarovalni dejavnosti kot pri upravljanju premoženja so na poslovanje dodatno pozitivno vplivale ugodne razmere na finančnih trgih, relativno ugodno škodno dogajanje in enkratni dogodki, predvsem učinki v segmentu Zdravje. Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine je dosegel 159 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa 131 milijonov evrov. Kombinirani količnik Premoženje in Zdravje je znašal ugodnih 93,6 odstotka. Skupina Triglav je okrepila vodilni položaj na zavarovalnem trgu tako v Sloveniji kot v regiji Adria. Razpolaga z visoko bonitetno oceno A, ki ima izboljšano, pozitivno srednjeročno napoved. Skupina je dobro kapitalizirana, podrobne informacije o solventnosti in finančnem položaju Skupine in njene matične družbe sta na voljo na spletni strani www.triglav.eu.

Seznanitev z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev in izvolitev dveh novih nadzornikov predstavnikov kapitala

Skupščina se je tudi seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev, Janje Strmljan Čevnja z dnem 13. marcem 2025 iz osebnih razlogov in Aleša Košička z dnem 25. marec 2025, ker je podal soglasje za kandidaturo za delavskega direktorja Zavarovalnice Triglav d.d.

Delničarji so izvolili tudi dva nadzornika predstavnika kapitala, in sicer Andreja Andoljška, ki je predsednik uprave Addiko banke in je še trenutno aktualni predsednik nadzornega sveta do 14.06.2025  in Barbaro Cerovšek Zupančič, prav tako bančnico, ki je v upravi DBS. Oba sta izvoljena za 4 letni mandat, ki začne teči 15.06.2025.

Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028

Skupščina delničarjev za revizorja ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Zavarovalnice Triglav, d.d., ter za posel dajanja omejenega zagotovila o konsolidiranem poročilu o trajnostnosti Skupine Triglav za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028 imenuje revizijsko družbo Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana, ki je do sedaj že 6 let revidiral Zavarovalnico Triglav d.d.

Izčlenitev dela premoženja iz Triglava d.d. in prenos dela premoženja na Triglav, pokojninsko družbo

Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Pri tem pojasnimo, da bo Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, skladno s strateško začrtano optimizacijo poslovanja na ravni Skupine, izvaja prenos svoje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v fazi varčevanja in upravljanja s tem povezanih kritnih skladov na specializirano družbo Triglav, pokojninska družba. Dejavnosti, povezane z izplačevanjem pokojninskih rent, bo še naprej izvajala matična družba Skupine.

Medij: STA  Avtorji: zc/bdo Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: 26. marec 2024 Vir: TUKAJ

Uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bosta letošnji skupščini delničarjev, ki bo predvidoma v začetku junija, predlagala izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico. Za dividende naj bi tako največja slovenska zavarovalnica po predlogu vodstva skupaj namenila 63,7 milijona evrov.

Uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bosta letošnji skupščini delničarjev, ki bo predvidoma v začetku junija, predlagala izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico. Za dividende naj bi tako največja slovenska zavarovalnica po predlogu vodstva skupaj namenila 63,7 milijona evrov. Predlog predstavlja šestodstotno dividendno donosnost delnice Triglava, kar je nad ravnjo pričakovanega povprečnega dividendnega donosa delnic evropskih zavarovalnic v letošnjem letu, so sporočili iz zavarovalnice.

Skupina Triglav je lani poslovala uspešno, na kar so poleg povečanega obsega poslovanja vplivali tudi določeni enkratni dogodki, so zapisali v zavarovalnici. Ustvarila je 131,4 milijona evrov čistega dobička, kar je osemkrat več kot leto prej. Dobiček pred davki je znašal 159 milijonov evrov.

"Prizadevamo si, da je delnica Triglava stabilna, donosna in varna naložba, ki tudi z dividendnim donosom izpolnjuje pričakovanja delničarjev," je dejal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar in dodal, da bi letošnja dividenda tako za 60 odstotkov presegla lansko, ki je bila pod vplivom nižjih rezultatov skupine v zahtevnem letu 2023.

"Uprava in nadzorni svet sta pri predlogu na uravnotežen način upoštevala vse cilje dividendne politike in med njimi naše ambicije glede razvoja in rasti. Za njihovo uresničitev bomo poleg organske rasti iskali tudi druge priložnosti. Izplačilo dividende v predlagani višini nam bo omogočilo, da na srednji rok zagotavljamo ciljno kapitalsko ustreznost skupine v pogojih, ko se nam bi zaradi ambiciozne rasti povečale potrebe po kapitalu," so Slaparja še povzeli v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, je nadzorni svet potrdil revidirano letno poročilo skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav za leto 2024, objavili ga bodo 31. marca. Skupščino bodo predvidoma sklicali 24. aprila, načrtujejo pa jo 3. junija.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in Obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 30. september 2023 Stran: 4

Prizadeti v avgustovskih katastrofalnih poplavah te dni že prejemajo prve pomoči. Ocena, ali je ta dovolj velika in dovolj hitra, je verjetno zelo odvisna od tega, na kateri strani si - med tistimi, ki pomoč potrebujejo, ali med tistimi, ki jo delijo. A vladi pri iskanju rešitev za sanacijo posledic poletnih ujm gotovo ni mogoče očitati prepočasnosti, prej obratno. V vnemi po hitri sanaciji je škodo po poplavah ocenila na skoraj sedem milijard evrov, še preden je bil popis škode sploh končan. Ne le to, za sanacijo na podlagi te vedeževalske ocene je že začela zagotavljati finančne vire.

Poleg milijard iz evropskih skladov računa še na prihranke pri zategovanju pasu ministrstev, uzakonila pa je tudi dodatno tako imenovano začasno solidarnostno dajatev zaposlenih in podjetij, s katero namerava skupaj z donacijami napolniti solidarnostni sklad. Napovedala je celo dodatno obdavčitev nekaterih sektorjev, konkretno bilančne vsote bank.

Gotovo je prav, da se po takšni katastrofi zagotovijo zadostna sredstva za ureditev vodotokov, zagotovitev varnih domov, cest in vsega drugega, kar bo preprečilo ponovitev avgustovskega poplavnega scenarija. Prav tako je prav, da k temu prispeva celotna družba.

Ocena škode pred popisom

A gospodarstvo glede novih prispevkov pričakovano dviguje obrvi. Ne le, da so bile rešitve sprejete v taki naglici, da niti na pristojnem ministrstvu podjetjem več tednov niso znali pojasniti, kako naj bi podjetja izvedla predvideno delovno solidarnostno soboto, ampak to predstavlja tudi dodatne obremenitve za gospodarstvo. To zato meni, da bi se morali k uvajanju obveznega prispevka zateči šele, če bo ta zares potreben, torej ko bo končan popis nastale škode in bo znana višina zbranih sredstev iz prostovoljnih donacij, evropske malhe in državnega proračuna.

Podobno opozarja fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna. »Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene doslej sprejete ukrepe kot prenagljene,« meni. Pri tem opozarja na najeta posojila iz načrta za okrevanje in odpornost ter na »odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti«.

Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini podprli predlog vodstva, da zavarovalnica za izplačilo dividend nameni 56,8 milijona evrov oz. 2,50 evra bruto na delnico. Za nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so imenovali Tima Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je zastopal 1,84 % zastopanega kapitala oz. 320.460 delnic. 

Ljubljana, 06. junij 2023

Delničarjem dividenda 2,50 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnico  

Delničarji so se seznanili s poslovanje Zavarovalnice Triglav in njene celotne skupine v letu 2022 ter upravi in nadzornikom podelili razrešnico. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa znižala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Skupščina je potrdila tudi poročilo o prejemkih Zavarovalnice Triglav za leto 2022,.

Znesek, ki ga je skupščina izglasovala za izplačilo dividend, predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička Skupine Triglav za leto 2022 in sedemodstotni dividendni donos. Dividenda bo izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo zavarovalnice 20. junija 2023.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar se je na skupščini delničarjem zahvalil za zaupanje. "Pri izplačilu dividend nas veseli, da lahko po letih, zaznamovanih z vplivi pandemije, spet izvajamo dividendno politiko na način, kot jo imamo začrtano. To pomeni, da je njeno izvajanje vzdržno za rast, razvoj in finančno stabilnost Skupine Triglav ter atraktivno za naše delničarje.".

Dva nadzornika odstopila, dva pa je skupščina izvolila

Skupščina se je seznanila tudi z odstopnima izjavama nadzornikov Branka Brečka in Petra Kavčiča ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Štiriletni mandat jima bo začel teči v sredo.

Posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet

Ta politika v Zavarovalnici Triglav velja in je skladna z zakonodajo, ni pa v celoti usklajena z letošnjo različico priporočil delničarja SDH, ki je bila objavljena po sklicu skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav zato jo bodo proučili in popravili do naslednje skupščine.

Medij: Finance Avtorji: Špela Mikuš Teme:  Zavarovalnica Triglav  Datum: Petek, 3. marec 2023 VIR: TUKAJ

Po nerevidiranih podatkih je skupina Triglav v letu 2022 povečala celotne prihodke za deset odstotkov, na 1,59 milijarde evrov, od tega je obseg obračunane kosmate zavarovalne premije znašal 1,479 milijarde evrov (devet odstotkov več kot v letu 2021), so sporočili iz skupine.

Premija premoženjskih zavarovanj je bila višja za 12 odstotkov, življenjskih in pokojninskih zavarovanj za šest odstotkov ter zdravstvenih zavarovanj za tri odstotke. V Sloveniji je bila rast sedemodstotna, na drugih trgih regije Adria pa je bila 12-odstotna.

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so znašali 1,19 milijarde evrov ali šest odstotkov več kot leto prej.

Dobiček pred obdavčitvijo je bil večji za dva odstotka (134,5 milijona evrov), čisti dobiček pa je bil manjši za dva odstotka in je znašal 110,2 milijona evrov. »Lani smo naredili pomembne razvojne korake in v zahtevnem poslovnem okolju dosegli dobre rezultate, ki potrjujejo robustnost našega poslovnega modela ter prilagodljivost in uspešnost začrtane strategije. Na teh podlagah smo se lahko tudi ustrezno prilagajali razmeram iz okolja, predvsem povečani rasti inflacije in neugodnemu stanju na finančnih trgih,« sporoča predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar.

Obračunani kosmati zneski škod so se povečali za 13 odstotkov, na 832,2 milijona evrov. K njihovemu povečanju so prispevali tudi naravni množični škodni dogodki v ocenjeni višini 32,1 milijona evrov, kar presega petletno povprečje za več kot 20 odstotkov, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Kako se je poznal dvig obrestnih mer?

»Dvigi obrestnih mer in upadi delniških tečajev na finančnih trgih so se pokazali v 11-odstotnem zmanjšanju obsega naložbenega portfelja, ki je ob koncu leta dosegel 3,271 milijarde evrov. Njegovi donosi so bili negativni (–15,7 milijona evrov),« so sporočili iz Triglava.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 3. marec 2022 Stran: 6

V Sloveniji dosegajo 4-odstotno premijsko rast, v tujini pa za 15-odstotno

Po nerevidiranih podatkih je Skupina Triglav lani celotne prihodke povečala za desetino, na 1,46 milijarde evrov, in ob tem dosegla 113 milijonov evrov čistega dobička ali 53 odstotkov več kot v letu 2020. Rekordno dobri rezultati izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja ter upravljanja premoženja strank v vzajemnih skladih (to se je povečalo za tretjino, na 1,54 milijarde evrov) in v individualnem upravljanju. Skupina Triglav je premijsko rast dosegla v vseh zavarovalnih segmentih in na vseh trgih, kjer deluje (v Sloveniji za 4 odstotke, na tujih trgih za 15 odstotkov). Bruto dobiček iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja je znašal 100,4 milijona evrov, iz finančnih naložb 24,5 milijona evrov, nezavarovalnih družb skupine pa 7,8 milijona evrov.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je ob tem povedal: "Lani smo poslovali v okolju še vedno trajajoče pandemije covida-19, zaostrene konkurence in pod vplivom gibanj na kapitalskih trgih, ki so z vidika obrestnih prihodkov ostali neugodni. Pokazali smo odpornost, prilagodljivost in doslednost pri uresničevanju strateških usmeritev. Dobri rezultati, ki so nad načrtovanimi, izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela našega poslovanja in upravljanja premoženja strank. V regiji Adria smo z 21,1-odstotnim tržnim deležem še naprej vodilni."

Obračunana kosmata premija naj bi letos po načrtih z 1,35 milijarde evrov poskočila na več kot 1,4 milijarde, bruto dobička pa naj bi bilo med 120 in 130 milijoni evrov ali nekaj odstotkov manj kot lani.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.