GEA

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 05. 2012  Stran: 11

Delničarjem Tovarne olja Gea po četrt evra dividende Delničarji Tovarne olja Gea so na včerajšnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega slabih 40 odstotkov kapitala, med drugim sklenili, da za dividende namenijo preneseni dobiček iz leta 2008 v višini nekaj nad 300 tisoč evrov, kar pomeni 0,25 evra na delnico. Preostanek od dobrih 3,3 milijona evrov bilančnega dobička se prenese v naslednje obdobje. Takšen sklep skupščine velja tudi za lanski dobiček podjetja iz Slovenske Bistrice, ki je znašal skoraj 943.000 evrov.

Tovarna olja Gea je lani s skoraj milijonom evrov čistega dobička več kot podvojila dobiček iz leta 2010, ki je znašal nekaj manj kot pol milijona evrov.

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 10

Razprodaja slovenskih družb? V stečajni masi Zvona dva holdinga deleži MK Založbe, Cetisa, Etola, Krke, Iskre Avtoelektrike, Gee

Ljubljana - Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?

Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.

Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov. Kje bodo pristale znane družbe? Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od se preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2011

Ljubljana - Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja (upoštevajoč obstoječe roke) nujno zbrati kar okoli 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo naši izračuni. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah za zdaj še vedno prevladujoč položaj. Ker se številna slovenska prehrambena podjetja trdno borijo za preživetje na trgu, banke pa jim le s težavo reprogramirajo posojila, kaj šele, da bi jim odobrila nova, bi ob občutnem podaljšanju plačilnih rokov marsikatero podjetje po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata. Zato ne preseneča, da so Agrokorjevi apetiti po Mercatorju strah pognali tudi v kosti dobaviteljem največje slovenske prodajne verige.

Agrokor s pomočjo dobaviteljev do brezobrestnega posojila

Če predvidimo, da znaša obrestna mera za najem posojila za financiranje obratnega kapitala okoli šest odstotkov, bi morali Mercatorjevi dobavitelji (upoštevajoč 450 milijonov evrov) za obresti plačati skoraj 27 milijonov evrov več na letni ravni, v petih letih pa bi ta znesek znašal čez 130 milijonov evrov. Po drugi strani bi takšno podaljšanje plačilnih rokov pomenilo, da bi lahko (pre)zadolženi Agrokor na plečih Mercatorjevih dobaviteljev prejel skoraj pol milijarde evrov posojila, za katerega mu ne bi bilo potrebno plačati niti promila obresti.