Zlata Moneta II

DOPOLNJENO z ODZIVOM na žalostno izražanje predsednika Uprave, dr. Romana Glaserja: Zaradi dodatnih 43 milijonov EUR slabitev, bilanca 2013 skupaj minus 60 milijonov

Uprava Perutnine Ptuj, d.d., ki jo vodi dr. Roman Glaser je morala popravljati bilance družbe za leto 2013. Na to smo delničarji opozarjali že več let in smo vedno znova bili označeni kot »škodoželjni nagajači«. Očitno ne pomaga niti dejstvo, da Nadzornemu svetu predseduje dr. Borut Bratina, ki je hkrati med vidnejšimi predavatelji korporativnega upravljanja in med drugim tudi član Upravnega odbora ZNS. Bilanca leta 2013 je bila popravljena za kar 59.705.094 EUR (samo skupni znesek dodatnih slabitev finančnih naložb za leto 2014 znaša 43.440.235 EUR), kar predstavlja več kot 4-kratnik celotnega EBIT-a, doseženega v letu 2014. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je skupaj s Kapitalsko družbo, d.d. (KAD) na osnovi navedenega podalo nasprotni predlog za nepodelitev razrešnice Upravi in NS, hkrati pa predlagamo tudi dodatno točko dnevnega reda: podelitev nezaupnice Upravi Perutnine Ptuj.

 

Ljubljana in Ptuj, 10. avgust 2015


 

Uprava dr. Romana Glaserja je na vse predstavljene podatke kakor tudi vse dotične grafe odgovorila s pisanjem "Zaradi tega tendenciozno in izkrivljeno prikazovanje  oziroma zavajanje z drugačnimi in ideološko ter osebnostno obremenjenimi objavami MDS predstavlja zavajajočo in za delničarje, tako tiste, ki jih zastopa MDS, kakor tudi druge, predstavlja škodljivo in neprofesionalno ter celo kaznivo početje." Ob vsem tem pa ni postregla z niti enim podatkom, ki bi ovrgel predstavljene številke; kar je seveda popolnoma razumljivo, saj gre za številke, pod katere se je Uprava sama podpisala. Obtožb dr. Glaserja pa smo v Društvu MDS žal navajeni, izrazosovlje dr. Glaserja pa je enako žalostno kot številke, ki so zapisane v letnih poročilo Perutnine Ptuj.

 

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

 

Za ogled prispevka na Tele M z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Uprava Perutnine Ptuj se hvali s poslovanjem ob skoraj 60 milijonski slabitvi – Nadzorni svet: kot da se ni zgodilo nič

V letnem poročilu družbe Perutnina Ptuj za leto 2014 so na straneh 133, 134 in 154 podrobneje razkriti popravki računovodskih izkazov za leto 2013, ki so osnovni kapital družbe znižali iz dobrih 90 milijonov EUR na manj kot 47 milijonov EUR (Razvidno iz 8 strani Letnega poročila 2014 in 54 strani Letnega poročila 2013). Nadzorni svet pod vodstvom dr. Boruta Bratine pa, kot da se ne bi nič zgodilo, na straneh 16 in 17 Letnega poročila 2014 piše o tem, kako »skrbno« so spremljali poslovanje družbe. Dr. Bratina celo navede, »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2014 /…/«.

Ta isti stavek je dr. Bratina zapisal tudi v Letnem poročilu za leto 2013 na strani 25, in sicer »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2013 /…/«. Še več, omenjeni strokovnjak prava in korporativnega upravljanja »na svoje mesto postavi« tudi revizorja, ki si je »drznil« podati mnenje s pridržkom in naprej navaja: 

»Nadzorni svet se je podrobno seznanil z revizijskim poročilom o poslovanju družbe za poslovno leto 2013 in s pridržki, ki so jih predstavniki revizijske družbe predstavili na seji nadzornega sveta. Ker se pridržki nanašajo na slabitev naložb družbe iz preteklih let, ki so predmet sporov pred sodišči, nadzorni svet ocenjuje, da je smiselno počakati na odločitev pristojnih sodišč in morebitne slabitve napraviti v naslednjih poslovnih letih, če bo to potrebno. V tem trenutku bi to bilo preuranjeno in bi prejudiciralo odločitve sodišč. Nadzorni svet pričakuje, da bodo pristojna sodišča kmalu dokončno odločila v teh spornih zadevah.«

Tudi na sami skupščini smo bili delničarji označeni za skupino škodoželjnih posameznikov, ker že lep čas opozarjamo na nujno potrebne slabitve naložb kot so Center naložbe, Infond holding in Merkur. Vsakemu srednješolcu je jasno, da Perutnina Ptuj nikoli ne bo videla denarja, ki ga je Uprava pod vodstvom dr. Glaserja zapravila, a vendar predsednik NS, dr. Bratina piše o tem, kako je smiselno počakati na odločitev sodišča?!

V Društvu MDS lahko le upamo, da je dr. Bratina, profesor prava in redni predavatelj korporativnega upravljanja v okviru s strani Vlade RS določenega programa za pridobitev certifikata za člana NS, za voljo njegove integritete, žrtev zavajanj Uprave…

 

Pomembna naložba države – v samo nekaj leti prepolovljena in v čakanju dokapitalizacije

Uprava dr. Glaserja se vedno rada pohvali s številkami in dejstvi, kako dobro posluje njegova družba. Tudi Društvo MDS se res lahko pridruži tej trditvi, ko govorimo o primarni dejavnosti družbe – perutninarstvu. Vendar pa je potreben podrobnejši pogled v številke za nekaj let nazaj.

Zadnjo rast prihodov je Perutnina Ptuj zabeležila v letu 2008, od takrat dalje pa prihodki konstantno padajo. 

Čisti dobiček Perutnine Ptuj vse od leta 2007 dalje neprestano pada, da niti ne govorimo o skoraj 7 milijonski izgubi v letu 2012 in pa sedaj popravljeni bilanci za leto 2013, ko je družba zabeležila več kot 53 milijonov EUR izgube.

Leta 2007 je knjigovodska vrednost delnice Perutnina Ptuj znašala 19,26 EUR, danes pa slednja znaša le še 9,01 EUR. Kapital družbe je samo v letih od 2010 do 2014 padel za 52 % in v vsem tem času, ko smo delničarji opozarjali na nepravilnosti, je Uprava dr. Glaserja vedno znova iskala izraze, s katerimi bi nas označila za škodljivce. 

Kot zadnji graf, ki morda najbolj nazorno prikazuje učinkovitost delovanja uprave dr. Romana Glaserja pa smo v Društvu MDS združili izkaze od leta 2001 dalje, torej za 14 let. Iz slednjih izhaja, da je Perutnina Ptuj v zadnjih 14 letih ustvarila 31.855.934 EUR dobička, na drugi strani pa je bilo ustvarjenih za 60.275.301 EUR izgub. Skupna bilance je torej 28.419.367 EUR čiste izgube, ki jo je družba ustvarila v zadnjih 14 letih (gre za izkazane čiste bilančne dobičke oz. bilančne izgube, poročane v revidiranih letnih poročilih). 

 

Slovenska industrija jekla (SIJ) strateški partner perutninarstvu?!

Komedija zmešnjav ne bi bila popolna, če uprava Perutnine Ptuj ne bi našla 'strateškega' partnerja v družbi Slovenska industrija jekla, d.d. - SIJ, ki o perutninarstvu verjetno sploh še ni slišala. Če smo v Sloveniji zadnja leta priča prevzemom družb s strani strateških kupcev (Pivovarna Laško – Heineken, Žito – Podravka, Aerodrom Ljubljana – Fraport, Letrika – Mahle itd.), kjer se kupec oziroma prevzemnik dejansko ukvarja z dejavnostjo, ki jo prevzema (to bi bila groba opredelitev »strateškega partnerja«), pa je Perutnina Ptuj za strateškega partnerja našla družbo Slovensko industrijo jekla, d.d.

Pri tem ne gre pozabiti na dejstvo, da je Državni zbor RS sprejel strategijo upravljanja naložb, kjer je Perutnina Ptuj opredeljena kot pomembna naložba, kar pomeni da bi morala država ohranjati najmanj 25 % delež; vendar pa tega deleža ne dosega niti danes. Kapitalska družba namreč obvladuje le dobrih 10 % družbe, po sami dokapitalizaciji pa bo njen delež padel pod 6 %, posledično pa bo vsakršno vplivanje na poslovanje še bolj onemogočeno. Pogoj 25 % lastništva je izpolnjen le če med državne deleže pogojno pripišemo deleže podržavljenih Probanke (7,68 %) in Zlate monete II (7,34 %), ki pa sta že vseskozi naprodaj. Skupni delež države bi tako znašal 25,12 %, ob dokapitalizaciji s strani SIJ pa bi padel na 13,82 %.

 

Edina svetla točka je prevzemna ponudba, ki bo morala slediti dokapitalizaciji

Pravne naslednice PIDov in njihovih naslednic finančni holdingi so imele na dan 18.03.2009 kar 485.278 delničarjev

Društvo MDS je po razglastivi najbolj množičnega stečaja (po številu delničarjev), NFD Holdinga, d.d., preverilo, kakšno je stanje nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) in njenih naslednic. Pri tem smo ugotovili, da je bilo na dan 18.03.2009, delujočih 21 finančnih holdingov z 485.278 delničarji. Od tega je v stečaju pristalo 10 finančnih holdingov, ki so imeli 270.137 delničarjev, ki so ostali brez svojega vloženega premoženja v celoti, kar predstavlja 55,67 % vseh delničarjev z dne 18.03.2009. V analiziranem obdobju so le 4 finančni holdingi, ki so imeli skupaj 104.544 delničarjev, le te izplačali, kar predstavlja 21,54 %. Na dan 19.01.2015, pa je delujočih le še 7 finančnih holdingov, ki imajo skupaj 110.597 delničarjev, kar predstavlja 22,79 % delničarjev analiziranega obdobja od 18.03.2009 dalje.

 

Ljubljana, 19. januar 2015

Zlata Moneta II, d.d. - Kontaktni podatki

Zlata Moneta II, finančna družba, d.d. (oznaka delnice: ZM2R)
Trg Leona Štuklja 12
2000 Maribor
Telefon: +386 (2) 252 08 33
Faks: +386 (2) 252 08 39
Spletna stran: www.zlatamoneta2.si

Kučanov perutninski kralj

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 24

Poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Giaserja se berejo kot kriminalka. Lastništvo Perutnine Ptuj je zavito v meglo, podjetje, ki je tudi v pomembni Glaserjevi lasti, pa že nekaj let v velikih poslovnih težavah.


Ptujčan, danes 68-letni Roman Glaser, veterinar po poklicu, član Kučanovega Foruma 21, se je najprej zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988, po opravljenem doktoratu iz veterinarskih znanosti, pa se je zaposlil v Perutnini Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905, po drugi svetovni vojni, natančneje 25. julija 1947, pa podržavljeno, kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije.

V Kučanovih Časih Giaserja so leta 1988 imenovali za člana kolektivnega poslovodnega organa (KPO), odgovornega za usklajevanje proizvodnje, tehnologije in razvoja. Že leto pozneje je postal podpredsednik KPO za proizvodnjo, januarja 1992 pa predsednik KPO. Po tistem letu se je začelo lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki se je v Perutnini Ptuj končalo s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izdanim 20. junija 1997. Glaser je bil tudi po preobrazbi lastnine oziroma v novi delniški družbi imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja. Iz njegovega uradnega življenjepisa, objavljenega na sicer slabo ažuriranih spletnih straneh Perutnine Ptuj, je razvidno, da je bil član upravnega odbora GZS, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. O njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. Mimogrede, nekdanji upravni odbor GZS, imenovan leta 2003, je štel 30 članov, med njimi pa je bilo kar sedem članov Foruma 21. Člani prvega in drugega so bili: Zoran Jankovič (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) in Miloš Kovačič (Krka). To je bil tudi upravni odbor, ki je Glaserju leta 1997 podelil nagrado GZS. Glaser je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta nekritično podeljevala posojila in zašla v težave.

Država otežuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan,Rankov Suazana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Z uvrstitvijo Perutnine Ptuj na seznam pomembnih naložb je vlada ogrozila postopek dokapitalizacije, ki so jo kot pogoj za reprogram posojil zahtevale banke upnice. Kapitalska družba je tako že ustavila aktivnosti za oblikovanje konzorcija lastnikov, ki so želeli s skupnim nastopom zagotoviti uspešno dokapitalizacijo.


Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.

Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja

Snuje se konzorcij za prodajo Perutnine

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6

Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo

Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo.


Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža.

Zakaj vzporedna postopka?

Pred skupščino Perutnine najbolje kaže Glaserju

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2014 Stran: 8

Podjetja

Po napovedih Kadu na današnji skupščini Perutnine Ptuj ne bo uspelo s predlogom za imenovanje zastopnika, ki bi vložil tožbe proti upravi Romana Glaserja in nadzornemu svetu. Zanj naj namreč ne bi dobil podpore zadružnikov.


Vse kaže, da se bo po željah predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja razpletla tudi druga zaporedna skupščina družbe v tem letu. Po nekaterih napovedih namreč Kadu na današnji skupščini ne bo uspelo zbrati dovolj glasov podpore za imenovanje posebnega zastopnika, ki bi proti upravi in nadzornemu svetu Perutnine Ptuj vložil tožbe zaradi ugotovitev zdaj že skoraj dve leti stare revizije BDO. Medtem se nadaljuje iskanje strateškega partnerja za družbo. Načrte enega od njih naj bi nekaterim bankam upnicam že predstavila francoska investicijska banka BNP Paribas.

Nad Romana Glaserja NPU, ATVP in nekdanji zavezniki

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 05. 2014 Stran: 8

Podjetja

Posle uprave Perutnine Ptuj ze vec mesecev preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada, zdaj pa je zaradi suma kršitve zakona o prevzemih postopek nadzora uvedla tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.


Poskus uprave Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja, da ključni, 18-odstotni paket delnic ptujske družbe umakne na dunajsko družbo Vector in s tem prepreči zamenjavo nadzornega sveta, je vzbudil tudi pozornost Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta namreč že dlje časa sumi, da vodstvo Perutnine Ptuj prek holdinga PMP ne obvladuje le 10-odstotnega paketa delnic. Zdaj pa naj bi zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje uvedla tudi postopek nadzora.

Po navedbah naših virov naj bi regulator trga kapitala pod drobnogled vzel tudi denarne tokove Skupine Perutnina Ptuj. Obstaja namreč sum, da za Avstrijci stoji Glaser, ki pa to ostro zanika. Teh informacij na ATVP niso želeli komentirati, saj gre za zaupne informacije. Kot smo razkrili v Dnevniku, pa je Glaser družbi Vector pred dnevi prodali delnice Perutnine Ptuj, čeprav so te uradno v lasti Merkurja. Poleg tega je Glaser brez soglasja delničarjev od Merkurja za sklad lastnih delnic kupil tudi preostalih šest odstotkov delnic Perutnine Ptuj. Toda v delniški knjigi je Merkur še vedno vpisan kot 24-odstotni lastnik Perutnine Ptuj. Nova uprava trgovca je namreč prepričana, da je dogovor med Glaserjem in bivšim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem (pred leti sta se dogovorila za zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine Ptuj) nezakonit, in ga ne priznava. Poleg tega delnic Perutnine Ptuj v Merkurju sploh ne morejo preknjižiti na novega lastnika, saj so trenutno v postopku ponovne prisilne poravnave, v načrtu finančnega prestrukturiranja pa zamenjava delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja ni predvidena.

Nad Glaserjevo upravo tudi kriminalisti

Probanka ubranila svoj vpliv v Trimu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 03. 2014 Stran: 12

Podjetja

Ključno besedo v trebanjskem Trimu ima tudi po včerajšnji skupščini Probanka, ki ji je v šestčlanskem nadzornem svetu uspelo obdržati dva svoja predstavnika.

Tik pred skupščino je namreč nekdanji direktor Zlate Monete II Peter Zorič odstopil iz nadzornega sveta Trima. S tem manevrom je Probanki omogočil, da je na sami skupščini umaknila predlog za razrešitev vseh njenih predstavnikov kapitala. S tem je svoja preostala nadzornika (Bogdana Topiča, ki začasno vodi tudi upravo Trima, in Gregorja Krajnca) zavarovala pred predčasnim odpoklicem. Delničarji so tako včeraj le odločali o imenovanju dveh novih nadzornikov: to sta postala Blaž Angel iz Abanke in solastnik murskosoboške gradbene skupine SGP Pomgrad Stane Polanič, kije zamenjal Zoriča. Po prvotnih načrtih bi moral Krajnca v nadzornem svetu zamenjati nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank, ki naj bi ga na ta položaj predlagala NLB oziroma bivši direktor družbe KD Skladi Roman Androjna, kot kandidat preostalih bank.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.