NLB

Nova Ljubljanska banka, d.d. - Kontaktni podatki

Nova Ljubljanska banka, d.d.
Trg republike 2
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 476 39 00
Faks: +386 (1) 252 25 00
Email: info@nlb.si  
Spletna stran: www.nlb.si

Izjava Društva MDS ob sprejemu predloga zakon o izbrisih v bankah na Vladi RS in predlogu zakon o izbrisih v bankah sprejetega v Državnem svetu

Državni svet je sprejel predlog zakona o izbrisu bank, državni zbor naj vključi rešitve v zakon, ki ga je le dan poprej sprejela Vlada RS

Ker zakon, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo zamuja že več kot 2 leti po sprejeti odločbi Ustavnega sodišča RS, nas je presenetilo dejstvo, da smo samo v 2 dneh dobili dva osnutka zakona, ki naj bi uredila to problematiko, ki je nastala ob izbrisu delnic in obveznic leta 2013 in 2014.

Ne moremo se znebiti občutka, da je korespondenčno sprejemanje zakona na Vladi RS bilo samo prestižnega pomena, kateri zakon bo prvi v parlamentarni proceduri.  Zato pozivamo Državni zbor in pristojna ministrstva Vlade RS ter Zakonodajno pravno službo Vlade RS in DZ, da morda združijo najboljše možne rešitve iz obeh predlogov v enoten zakonski predlog in s tem res omogočijo učinkovito pravno sredstvo in možnost odprave morebitnih povzročenih krivic izbrisanim delničarjem in obvezničarjem.

Ljubljana, 11.04.2019

Cenitev naj se naredi znova

Da bi bila štartna osnova kar se da korektna, menimo, da bi bilo potrebno še enkrat opraviti vse cenitve z vnosom dejanskih podatkov zadnjih 5 let (BDP, kapitalski trg, nepremičninski trg …) in to skladno s standardi MSRP. Rezultati takih cenitev bi bila odlična neodvisna osnova za ugotavljanje morebitnega prikrajšanja delničarjev in obvezničarjev.  

Pri tem bi radi opozoriti, da ECB, ki temu nasprotuje v drugih postopkih sanacije res predvideva t.i. ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, opravijo nove cenitve, skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov, a to v ECB in BS  »pozabijo povedati.«

Postopek pred okrožnim sodiščem v Mariboru bo predvidoma državo stal 6,45 mio EUR

Ministrstvo za finance (MF) še vedno predlaga, da bo postopek pravnega varstva potekal po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, vsi postopki pa bodo potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob tem še zapiše, da samo predvideni stroški za delo sodišč predvideni znašajo 6,45 milijonov EUR.

Odškodnina ? Le če tožiš - imetniki obveznic in delnic pa so bili razlaščeni brez osebno naslovljenega pisnega obvestila !

Vsi razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic so za svojo razlastitev izvedeli šele iz medijev, odločba Banke Slovenije o razlastitvi pa je bila vročena le vodstvu poslovnih bank. Sedaj pa MF zahteva, da mora vsak posamezni imetnik, ki želi odškodnino tožiti, sicer do nje ne bo upravičen.

V novem osnutku je sicer predvideno, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in imenovalo skupnega pooblaščenca. V tem primeru bo sodna taksa odmerjena v višini 50 odstotkov takse, ki bi bila sicer odmerjena skladno z zakonom o sodnih taksah.

Pozdravljamo pa rešitev, da če bo kdo, ki je tožil in plačal takso, morebiti znižal tožbeni zahtevek, upravičen do vračila preveč plačane sodne takse.

Združevanje vlog za tožbo je povezano s finančnimi stroški, zato naj MF zagotovi tudi finančna sredstva za komunikacijo z razlaščenimi delničarji in obvezničarji

Ker MF vztraja, da so do odškodnine upravičeni samo tisti imetniki, ki bodo tožili se pri temu poraja vprašanje stroškov, ki so povezani z obveščanjem bivših imetnikov ter komunikacije z morebitnim skupnim pravnim zastopnikom ter kompletno logistiko.

Kaj to pomeni za npr. delničarje NKBM ? Potrebno bo vložiti 3.250 tožb s 30 imetniki. Da pa to lahko storiš, je najprej treba obvestiti bivše imetnike delnic in jih opozoriti, da do odškodnine ne bodo upravičeni, če k tožbi ne pristopijo, urediti pooblastilno razmerje ter vložiti tožbo.

Nadalje je treba plačati tiskovine in poštne usluge, ki za 96.700 ljudi stanejo minimalno 100.000,00 EUR, pri tem pa niso upoštevani stroški obdelave pooblastil, informiranje in pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov. Zato pričakujemo, da v kolikor predlagana rešitev ostane v veljavi, MF zagotovi tudi sistemska sredstva za obveščanje vseh razlaščenih imetnikov, kot je zagotovil 6,45 mio EUR za delo sodišč.

Čakajoč na pravno državo - Odvetnici Tamara Kek in Barbara Žemva iz Sobotne priloge Dela z dne 23 03 2019

Medij: Delo  Avtorji: Tamara Kek, Barbara Žemva Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ

Zagovorniki sanacije bank v javnosti ves čas ustvarjajo vtis, da so bili s sanacijo bank prizadeti »poučeni vlagatelji«, ki jih označujejo s »špekulanti«. Pri tem pa se očitno namerno spregleda dejstvo, da je med izbrisanimi imetniki obveznic in delnic veliko število vlagateljev, ki so v nakup teh finančnih inštrumentov vložili svoja privarčevana sredstva in so se za nakup odločili, ker so zaupali v banke in državo. Država je v času nakupa finančnih inštrumentov javno zagotavljala, da je sanacija bank končana. V času nakupa obveznic in delnic bank zakonodaja tudi ni predvidela možnosti izreka izrednega ukrepa prenehanja finančnega inštrumenta. Ta možnost je bila v zakon vnesena šele več let po nakupu. Ob teh dejstvih si vlagatelji v izbrisane finančne inštrumente zaslužijo več spoštovanja in posluha države za njihov pravni položaj, v katerem so se znašli brez svoje krivde, saj tovrstnih ukrepov niso mogli predvidevati in jih upoštevati pri odločitvi za finančno naložbo. Po več kot petih letih od izreka izrednih ukrepov prvim petim bankam razlastninjeni bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank še vedno čakajo na zagotovitev učinkovitega modnega varstva. Ali lahko v takšnem pravnem položaju govorimo o pravni državi? Težko.

V članku Odločbe, imunitete in revizije avtor zapiše: »Ustavno sodišče te države je, ob pomoči Evropskega sodišča za človekove pravice, ugotovilo, da so odločbe BS skladne s pravili EU, da so izdane skladno z zakonom, ld je skladen z Ustavo RS, odločbe so pravnomočne, dokončne, izvršljive in izvršene, zoper nje ni več rednih in izrednih pravnih sredstev.« V zvezi z navedenim zapisom se je v članek verjetno prikradla napaka v navedbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), saj je US v postopku, začetem na podlagi zahtev in pobud za oceno ustavnosti zakona o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1), postavilo predhodna vprašanja Sodišču EU v Luxembourgu v zvezi z veljavnostjo in razlago Sporočila evropske komisije o bančništvu. Ne US ne Sodišče EU nista presojali zakonitosti odločb Banke Slovenije (v nadaljevanju: BS) oziroma njihove skladnosti s pravili EU, temveč je US le presojalo ustavnost izpodbijanih določb ZBan-1, ki so bile podlaga za izrek izrednih ukrepov ha podlagi odločb BS. [Do napake pri poimenovanju institucije je prišlo med uredniško obdelavo članka Dušana Hočevarja. Uredništvo se avtorju opravičuje, op. ur.]

Protiustavna pravna praznina

V razmerju do bivših imetnikov obveznic in delnic bank so odločbe BS sicer postale dokončne in pravnomočne iz razloga, ker jim v upravnem sporu ni bila dana pravica zahtevati sodno varstvo zoper odločbe BS. Ta pravica je bila dana le poslovnim bankam, ki pa je niso izkoristile. Ali takšna ureditev pomeni kratenje konvencijskih pravic, pa bo na podlagi vloženih pritožb sedaj odločalo ESČP. 

ECB: BS ne sme plačati odškodnin za bančne izbrise

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18

Sanacija bank Evropska centralna banka je v stališču podprla Banko Slovenije Ljubljana

Zahteva, da mora Banka Slovenije plačati morebitno odškodnino za bančne razlastitve ob zadnji sanaciji bank, ni v skladu s pravili o prepovedi monetarnega financiranja, v svojem mnenju o predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev ugotavlja Evropska centralna banka (ECB). 

Koalicija namreč prav te dni usklajuje omenjeni predlog zakona, ki med drugim predvideva, da bodo lahko nekdanji delničarji in imetniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih bank odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi morebitno odškodnino. Banka Slovenije temu plačilu nasprotuje, ker da bi šlo za monetarno financiranje, po pričakovanju pa je njihovo stališče v mnenju o predlogu zakona podprla tudi ECB. 

Plačilo je naloga države

Ta med drugim navaja, da bi bili razlaščenci do nadomestila upravičeni le, če bi se izkazalo, da so bili na slabšem, kot če bi šla banka v stečaj. Pri tem ECB izpostavlja, da bi bilo takšno financiranje naloga države in ne Banke Slovenije. ECB še opozarja, da tokratna različica zakona v nasprotju s prejšnjo naši centralni banki ne omogoča, da bi lahko v sodnem postopku državi dokazala, da ni odgovorna za odškodnine, povezane z izrednimi ukrepi.

Nadalje ECB, ki jo vodi Mario Draghi, opozarja na finančno neodvisnost BS, kar pomeni, da članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, kjer bi imele nezadostne rezerve in kapital. Ker ima BS po zadnjih podatkih 909 milijonov evrov rezerv, izbrisov pa je bilo za 960 milijonov evrov, bi, tako ECB, »v najslabšem primeru to pomenilo, da bi BS ostala brez večine pomembne vsote njenih rezerv, kar bi negativno vplivalo na njene finančne vire in finančno neodvisnost«.

Zaupnost podatkov 

ECB pomislek izraža tudi glede razkrivanja podatkov o stresnih testih in pregledu premoženja posameznih bank, ki da so zaupne narave. »Razkritje stresnih testov brez zaupnih informacij bi moralo biti omejeno le na delničarje in kreditodajalce, ki so jih izredni ukrepi Banke Slovenije neposredno prizadeli,« so zapisali. Hkrati so poudarili, da je ocena zdravja naših bank potekala pod okriljem ECB in pravil evropske regulative. V ECB menijo, da presoja ustreznosti ocen o takratnem stanju v bankah skupaj z metodologijo ne sodi v pristojnost nacionalnih sodišč, ampak lahko to presoja le Sodišče EU. 

Postopek na ESČP 

NLB nasprotovala izbrisu podrejenih obveznic, spodbijala ga ni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. april 2019 Stran: 10

Vodstvo največje banke je opozarjalo na ekonomske in pravne negativne posledice.

Ljubljana - Medtem ko bančni razlaščenci čakajo na zakon, ki jim bo omogočil vložitev odškodninskih tožb, na dan prihajajo nove podrobnosti o zadnji sanaciji bank. 

V uredništvu Dela namreč razpolagamo s podatki, da je NLB jeseni leta 2013 izražala pomisleke in bojazni glede izbrisa podrejenih finančnih instrumentov, a se pozneje na tak ukrep kljub temu ni pritožila.

Banka Slovenije je v letih 2013 in 2014 z odločbami o izrednih ukrepih razlastila okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih bank, ki so skupaj ostali brez 960 milijonov evrov naložb. Podlaga za izbris teh delnic in obveznic je bil je bil spremenjen zakon o bančništvu , ki ga je takratni parlament sprejel jeseni leta 2013.

V uredništvu razpolagamo z dokumenti, iz katerih je razvidno , da je uprava NLB, ki jo je vodil Janko Medja , v njej pa je sedel tudi sedanji šef banke Blaž Brodnjak, v tistem času, natančneje oktobra leta 2013 , tako evropsko komisijo kot ministrstvo za finance in Banko Slovenije opozarjala na negativne posledice morebitnih bail-in ukrepov za instrumente podrejenega dolga.

Opozorila o tveganjih

Po dosegljivih podatkih je vodstvo NLB opozarjalo na negativne posledice teh ukrepov na ugled in likvidnost banke , ki bi po njihovi oceni lahko celo presegle »korist tega ukrepa «. Poudarilo je pravna in ekonomska tveganja, za analizo katerih evropska komisija menda ni pokazala razumevanja. Banka je pristojne institucije zato pozivala k rešitvi, ki bi preprečila masoven odliv depozitov, hkrati pa priznala, da bi se z izbrisi spremenili pogoji podrejenih finančnih instrumentov.

Spomnimo, da so ti večinoma predvidevali , da do neizplačila pride le v primeru stečaja. Do tega ni prišlo, je pa centralna banka na podlagi opravljenih pregledov bilanc bank trdila , da bi banke šle v stečaj, če jih ne bi reševala država.

V NLB je bilo tako izbrisanih za 250 milijonov evrov podrejenih obveznic. A kljub predhodnim zadržkom do teh izbrisov NLB nato ni vložila tožbe zoper odločbo Banke Slovenije , čeprav ji je zakon o bančništvu to omogočal.

Janko Medja odgovarja, da tega ne more komentirati, ker da mora še vedno spoštovati zaupnost informacij, in tudi na NLB odgovarjajo, da tega ne komentirajo. Prav tako nam niso razkrili, koliko tožb so proti njim zaradi izbrisov in neizpodbijanja ukrepov centralne banke vložili razlaščenci.

Tožila le Factor banka

Edina, ki je vložila tožbo proti izrednim ukrepom Banke Slovenije iz leta 2013 , je bila Factor banka oziroma njena nekdanja uprava, ki sta jo sestavljala Ciril Dragonja in Dušan Valenčič. Ta banka je šla nato v nadzorovano likvidacijo, njeno premoženje pa je bilo preneseno na slabo banko, ki pa tožbe ni nadaljevala, zato je upravno sodišče tožbo zavrglo.

A vrhovno sodišče je lani poleti zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj je menilo, da imajo osebe , ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov.

Upravno sodišče je februarja letos tožbo spet zavrnilo, a se je tožnik pa naših informacijah menda ponovno pritožil na vrhovno sodišče.

Ustavno sodišče je že jeseni 2016 presodilo, da same odločbe o izrednih ukrepih niso bile neustavne, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti ustreznega pravnega varstva. 

Zakonodajalec bi jim to moral omogočiti v šestih mesecih, vendar s sprejetjem zakonskih podlag za to zamuja že dve leti.

Odškodnina na plečih BS

Ministrstvo za Finance pod vodstvom Andreja Bertonclja je pripravilo nov zakon o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki je bil do začetka marca v javni razpravi. Na ministrstvu pravijo , da so skrbno proučili prejete pripombe iz javne obravnave in da je predlog zakona v fazi zadnjih medresorskih usklajevanj. »Zelo si prizadevamo, da bi bila možna obravnava predloga zakona še na junijski seji državnega zbora, « dodajajo.

Ekskluzivno: Šef NLB povišico do 250 tisoč evrov označil za žalitev #Argument #video

Ekskluzivno: Šef NLB povišico do 250 tisoč evrov označil za žalitev 

Avtorji: Planet TV, VIDEO: Planet TV

Bo na krilih rekordne gospodarske rasti po desetletju krize v Sloveniji nastala nova generacija nenadomestljivih? Medtem ko Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva trikrat višjo plačo, ki bi mu letno nanesla pol milijona evrov, v državnem zboru premier Marjan Šarec svojim poslancem sporoča, da nihče ni nenadomestljiv. Prvega poslanca v vrstah LMŠ je odnesla kraja sendviča.

Za ogled prispevka iz oddaje Argumenti na Planet TV z dne 07.03.2019 z novinarjem Mirkom Mayerjem pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje največje banke v Sloveniji, v kateri ima država po lanskoletni privatizaciji še vedno kontrolni delež, namesto 160 zahteva 500 tisoč evrov na leto. V oddaji Argument so nocoj razkrili ključni člen Brodnjakove pogodbe in pridobili prvi odziv premierja Marjana Šarca na apetite šefa NLB. V luči visokih Brodnjakovih zahtev se v Šarčevi vladi vrstijo odstopi. Zakaj se premier ministru odreče tudi, če misli, da je ta najboljši v 15 letih?

Brodnjak zahteva pol milijona evrov plače na leto

V prvem delu Argumenta je voditelj Mirko Mayer z gosti preverjal, kaj imamo od NLB državljani, kakšni so Brodnjakovi rezultati in kakšno pravno podlago ima šef NLB za pol milijona letne plače. Sodelovali so nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in župan občine Dobrepolje Igor Ahačevčič.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva pol milijona evrov plače na leto. 

Brodnjak je član uprave NLB postal decembra 2012. Leto dni pozneje je NLB prejela dokapitalizacijo 1,5 milijarde evrov, v začetku leta 2015 pa je Brodnjak v javnosti odprl vprašanje konkurenčnosti svoje plače: "Ali je sprejemljivo, da so menedžerji v zasebnih družbah različno plačani, če zasledujemo konkurenčnost in kakovost teh družb? Moj odgovor je ne, to ni upravičeno."

Na vrh NLB se je Brodnjak prebil junija 2016. Ves čas se je zavzemal za privatizacijo NLB. Z odhodom na borzo se je otresel tudi tako imenovanega Lahovnikovega (nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, op. a.) zakona, ki mu je predpisoval zgornjo mejo plače.

Ekskluzivno: Brodnjak letno plačo do 250 tisoč evrov označil za žalitev

Pripombe k predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od leta 2013 ukvarja s problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje. Od prvih bančnih izbrisov je torej minilo že več kot 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa danes še vedno nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva. Vlada RS je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa žal ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-298/13) in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim vendarle ponudil učinkovito pravno sredstvo.

 

Ljubljana , 04. marec 2019


 

Društvo MDS je pripravo strokovno utemeljenih pripomb naročilo od Odvetniške pisarne Tamara Kek, s katero Društvo MDS sodeluje že vse od začetkov izbrisov. Celotna vsebina pripomb je dostopna tukaj, na kratko pa lahko strnemo temeljne pomanjkljivosti in pripombe, in sicer predlog zakona:

  • ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene,
  • retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili,
  • poskuša za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila Evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke,
  • ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov,
  • pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo,
  • ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke in sicer v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke, oziroma so poslovne banke tožili podrejeno,
  • glede na to, da naj bi se postopki združevali, ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd (vročanje vlog vsem strankam, roki za odgovore, udeležba na narokih, način zasliševanja prič in izvedencev, itd.),
  • ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 04. marec 2019 kliknite na sliko ali tukaj.

Zakaj mora biti Banka Slovenije plačnik odškodnin

Banka Slovenije je samovoljno in brez vsakršnih strokovnih podlag izvedla stresne teste, ki niso imeli nikakršne podlage v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kljub temu da so vse banke pred izbrisi kakor po njih venomer poročale svoj finančni položaj v skladu z MSRP. Prav tako do danes ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb MSRP, zato je povsem logično, da je nosilec odgovornosti ravno Banka Slovenije.

Še več, Banka Slovenije je za potrebo sprejetja izbrisov, za en dan suspendirala organe bank (nadzorne svete in uprave bank) in samovoljno sprejela ukrepe izbrisov. Banka Slovenije torej nima težave s sprejemanjem odločitev v imenu posameznih bank, ko pa nastopi čas prevzemanja odgovornosti pred sodno vejo oblasti, pa z vsemi vzvodi poskuša prisiliti zakonodajalca, da se jo že z zakonom odveže odgovornosti.

Prav zaradi tega je edini možen plačnik odškodnin Banka Slovenije, njene pripombe pa bi morale biti v celoti neupoštevane.

Da bo mera polna pa velja izpostaviti še, da vsaj v primeru NLB nikoli ni bilo izdano končno poročilo o vrednotenju nepremičnin, kljub izvedenemu izbrisu in tudi po izjavi nekdanjega predsednika NS NLB, g. Gorazda Podbevška (Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 15.10.2016) banka nikoli ni videla niti vmesnih niti končnih poročil in je zgolj plačevala cenitve, ki jih je naročala Banka Slovenije?!

Če torej vse skupaj karikiramo, upoštevanje pripomb Banke Slovenije je popolnoma enako kot če bi zapornik zahteval spremembo kazenskega zakonika na način, da bi njegova kazen bila spremenjena iz zaporne kazni v navaden prekršek, seveda z učinkovanjem za nazaj. Karikiranja seveda ni brezpredmetno, če se spomnimo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) vodita preiskavo zoper odgovorne v Banki Slovenije.

 

Poziv Ministrstvu za finance

Društvo MDS poziva Ministrstvo za finance, kot formalnega pripravljavca in predlagatelja novega zakona, da iz postopka umakne vse posameznike, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni pri pripravi sporne novele ZBan-1L, ki je omogočila izbrise.

 

Društvo MDS ponovno izpostavlja, da bi odškodninska shema bila najcenejša in najhitrejša

V Društvu MDS želimo izpostaviti, da bi večino težav lahko odpravili z vzpostavitvijo odškodninske sheme, ki bi omogočala enostavno poravnavamo pred sodišči. Republika Slovenija bi izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ni pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tovrstnih obveznic pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se morali pred končno poravnavo dejanski imetniki razkriti, način pa se lahko jasno zapiše v zakon. Pred izplačilom odškodnine pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

Zakon o podrejencih ima napako

Medij: Dnevnik (V ospredju)  Avtorji: Klemen Košak Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 05. marec 2019 Stran: 6

V Banki Slovenije nasprotujejo predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom obveznosti bank, ki so bile izbrisane ob sanaciji bank pred petimi leti. Trdijo, da centralna banka po zakonu ne sme plačati odškodnin in ne more nositi odgovornosti za reševanje bank.

Danes se izteče javna razprava o predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014.

Vodstvo Banke Slovenije je zato včeraj sporočilo, da sicer sicer pozdravljajo namero ministrstva, da uresniči odločbo ustavnega sodišča in okrepi zaupanje v bančni sistem, menijo pa, da predlog vsebuje povsem neustrezno rešitev. Brez koristi in brez odgovornosti Po mnenju Banke Slovenije je ministrstvo napačno določilo, kdo bi plačal, če bi sodišče ugotovilo, da je pri sanaciji bank prišlo do oškodovanja. Po nameri ministrstva bi bil plačnik Banka Slovenije, odškodnine pa izplačala iz »za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv«. Če bi odškodnina presegla višino teh rezervacij oziroma rezerv, bi denar začasno založila država, centralna banka pa bi ga morala vrniti.

Po podatkih finančnega ministrstva je bila skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so bile ob sanaciji izbrisane in na katere se predlog zakona nanaša, 963 milijonov evrov. »Reševanje bank je po pravu Evropske unije primarno naloga lastnikov in v skrajnem primeru naloga države,« je včeraj povedal vodja pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko. Zatrdil je, da je centralna banka v času krize večkrat pozvala lastnike, naj banke dokapitalizirajo. Ker tega niso storili, jih je rešila država. Banka Slovenije je bila res udeležena v postopku reševanja, vendar so bili pomembni tudi od nje neodvisni zunanji cenilci ter evropske institucije, je dejal. Predstavniki izbrisanih imetnikov obveznosti bank trdijo, da je bila bančna sanacija v Sloveniji izvedena na podlagi nepravilno ocenjenega stanja v bankah in da izbris v resnici ni bil potreben. Če bi jim to na sodišču uspelo dokazati, je po Žitkovih besedah treba vedeti, da koristi od sanacije ni imela Banka Slovenije, ampak banke ter deloma država, ki je lahko pridobila večji delež v lastništvu bank, kot bi ga sicer. Vendar bankam verjetno ne bi smeli naložiti plačila morebitnih odškodnin, saj bi se morda znova znašle v težavah, je dejal. Zato bi bilo po njegovem najprimerneje, da bi odškodnine plačala država prek sklada, ki bi ga vzpostavila za ta namen.

Za razkrije dejanskih lastnikov

Poleg tega bi takšna ureditev kršila prepoved monetarnega financiranja državnih nalog, sta zatrdila Žitko ter viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško. Monetarno financiranje države - povečevanje denarja v obtoku z namenom financiranja države je v Evropski uniji prepovedano, da bi se zagotovila stabilnost cen in javnofinančna disciplina, sta pojasnila. Centralna banka sicer ima okoli 700 milijonov evrov rezerv in rezervacije, vendar te niso bile oblikovane za ta namen. Banke Slovenije torej ni prepričala trditev ministrstva za finance, da ta ureditev ne bi pomenila financiranja obveznosti javnega sektorja.

V Banki Slovenije imajo še več drugih pripomb na predlog zakona, za katere je Žitko dejal, da so bolj tehnične narave. V sodnem postopku bo ključno mnenje izvedencev, zato v centralni banki menijo, da bi morali biti ti izvedenci strokovnjaki, ki imajo izkušnje z reševanjem bank. Po njihovem mnenju bo težava tudi s podatkovnimi sobami, v katerih se naj bi se tožniki seznanjali z dokumenti, ki so ključni za dokazovanje njihovih trditev. »Vzpostavitev teh sob zahteva specifična znanja, ki jih zaposleni v Banki Slovenije nimajo,« pravi Žitko. Med drugim se v Banki Slovenije zavzemajo tudi, da se razkrijejo vsi lastniki podrejenih obveznosti bank. »Transparentnost je treba zagotoviti, ker bo šlo za izplačilo iz javnih sredstev in ker je treba spoštovati pravila o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,« je pojasnil Žitko. Po podatkih ministrstva je bilo vseh delničarjev bank več kot sto tisoč, 97,4 odstotka delnic pa je bilo v lasti 50 največjih delničarjev.

Več pripomb na predlog zakona so podali tudi v Društvu Mali Delničarji Slovenije, kjer vztrajajo, da država vzpostavi odškodninsko shemo, za poplačilo izda obveznice, od dejanskih imetnikov pa zahteva, da se pred poravnavo razkrijejo.

Zaščita razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic

Za ogled prispevka novinarke Vesne Zadravec v TV Dnevnik RTV SLO1, z dne 03, marec 2019, pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Usoda razlaščencev med sanacijo bank

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.