NLB

Nova Ljubljanska banka, d.d. - Kontaktni podatki

Nova Ljubljanska banka, d.d.
Trg republike 2
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 476 39 00
Faks: +386 (1) 252 25 00
Email: info@nlb.si  
Spletna stran: www.nlb.si

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Danes je portal SIOL objavil članek z naslovom »Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov«, ki po našem mnenju dodatno in tokrat s pisnimi dokazi dokazuje večkrat že javno izrečeno trditev, da vrednotenje nepremičnin in drugih predmetov v zastavi niso potekale skladno s standardi ampak zelo usmerjeno vse z ciljem čimbolj razvrednotiti zavarovanja, kar je posledično pripeljalo do večje takoimenovane »bančne luknje«, ki smo jo morali sanirati davkoplačevalci.
 
Opozorili bi tudi na nenavadno dejstvo, ki ga tudi razkriva ta dokumentacija, da je diskont pri vrednotenju nepremičnin v NLB kar 3 x večji kot pri istočasnem vrednotenju nepremičnin v zastavi pri avstrijski Hypo Banki, čeprav je bilo za slednjo že takrat znano, da je v veliko hujših težavah, kot naše banke.

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković

Ljubljana, 07.10.2019 objava: VIR

Parlamentarna preiskovalna komisija bo danes zaslišala nekatere ključne akterje sanacije bank. Na Siol.net pa razkrivamo, kako so leta 2013 površno računali luknjo v slovenskih bankah, ki jo je država morala pokriti s tremi milijardami evrov. 

Širša slovenska javnost bo danes morda dobila nov vpogled v zakulisje sanacije bank, procesa desetletja, za katerega je država konec leta 2013 porabila več kot tri milijarde evrov in zastavila prihodnost generacij.

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki, bodo namreč sedli nekateri od najpomembnejših akterjev tistega obdobja:

  • Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance in glavni pogajalec z Evropsko komisijo, ki je Sloveniji narekovala pogoje sanacije bank;
  • Janez Škrubej, nekdanji dolgoletni prvi operativec slabe banke v obdobju, ko so to pretresale afere: sporne preprodaje terjatev, sumi fiktivnih svetovalnih pogodb, plačni ekscesi;
  • Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije in ena od petih osumljencev, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) letos kazensko ovadil zaradi suma zlorabe položaja pri povečanju kapitala Nove Ljubljanske banke (NLB) leta 2013.

Objavljamo: Poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB

Je šlo za sanacijo bank preveč denarja?

Vsi trije so imeli pomembno vlogo v mesecih pred sanacijo bank in začetkom delovanja DUTB. Takrat, sredi leta 2013, je Sloveniji grozila trojka. Največje domače banke so morale na zahtevo Evropske komisije in Banke Slovenije opraviti preglede premoženja. Tuja podjetja so ocenjevala kakovost posojil, vrednost zastavljenih nepremičnin, delnic podjetij in drugega premoženja.

S pomočjo teh podatkov je Banka Slovenije ocenila finančni položaj bank in nato določila, koliko dodatnega kapitala so potrebovale. Samo v NLB je morala država decembra 2013 vložiti 1,5 milijarde evrov denarja. To je bilo za skoraj milijardo evrov več od prvotnih ocen.

Tudi zato se že več let pojavljajo očitki, da so pregledovalci pomemben del premoženja ocenili prenizko, zaradi česar je morala država v banke vložiti preveč denarja.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec

Dokument, ki še krepi sume NPU

Na Siol.net objavljamo izsledke iz dokumenta, ki bi lahko te sume še okrepil. Gre za poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB, ki ga je leta 2013 pripravila mednarodna svetovalna družba Deloitte. V njem je podrobneje popisano, kako so ocenjevalci več mednarodnih hiš vrednotili nepremičnine in drugo premoženje naše največje banke.

Dokument potrjuje, kar so že v preiskavi ugotovili kriminalisti NPU – da vrednotenje premoženja NLB zaradi vprašljive metodologije, neskladne z mednarodnimi standardi, ni moglo biti "pravno sprejemljiva računovodska podlaga za presojo finančnega položaja banke".

Šlo je torej za premalo natančno oceno, na podlagi katere Banka Slovenije ne bi smela odločati o tem, ali in koliko kapitala potrebuje NLB. Na to so jo že leta 2013 neuspešno opozarjali tako iz same NLB, ki jo je takrat vodil Janko Medja, kot tudi posamezni nadzorniki in viceguvernerji. Toda ključna akterja sanacije, tedanji guverner Boštjan Jazbec in minister za finance Uroš Čufer, sta ostajala gluha za njihova svarila.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank?

Poročilo razkriva: nepremičnine ocenjevali iz avtomobilov

Poročilo razkriva številne pomanjkljivosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, s katerimi so bila zavarovana posojila NLB:

  1. Kar 320 hiš, stanovanj in zemljišč je mednarodna hiša Cushman & Wakefield, ki jo je najel Deloitte, ocenila po metodi "drive by", torej tako, da so si jih njeni uslužbenci ogledovali iz avtomobila.
  2. Pri preostalih 10.400 stanovanjskih nepremičninah so te ocenili brez ogleda, zgolj na podlagi dostopnih informacij (metoda "desktop valuation").
  3. Pri vrednotenju niso upoštevali, ali imajo gradbena in druga dovoljenja, od česar je močno odvisna njihova vrednost.
  4. Predhodne cenitve NLB so upoštevali le v primeru, če so te pokazale še nižjo vrednost nepremičnine, ne pa tudi, če je bila prvotna vrednost višja.
  5. Upoštevani diskonti so bili precej višji kot pri cenitvah nepremičnin nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Bank. Pri NLB se je vrednost nepremičnin v mestnih okoljih v povprečju zniževala za 23 odstotkov, za nestanovanjske nepremičnine pa za kar 67 odstotkov. Pri Hypu so bili diskonti precej nižji: 11 odstotkov za mestne in 24 odstotkov za nestanovanjske nepremičnine.
  6. Pri izračunih dodatno potrebnih slabitev je Deloitte upošteval še dodatni diskont v višini od 35 do 45 odstotkov. Pri tem so dobo unovčitve nepremičnin povečali iz štirih let na obdobje od pet do sedem let. Zakaj, iz poročila ni jasno.

Tudi pri ocenjevanju preostalega premičnega premoženja, s katerim so bila zavarovana posojila, so v Deloittu klestili njegovo vrednost, kolikor je bilo le mogoče. Iz poročila je razvidno, da so to počeli pavšalno in brez kakršne koli utemeljitve. Vrednost strojev in opreme so recimo sklestili za 70 odstotkov, zalog in terjatev pa celo za 80 odstotkov. Vse to je bilo v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Za Deloitte vreden nič, nato pa prodan za 200 milijonov

Izbris delnic slovenskih bank ni predmet novele ZNVP-1 in prenosa vrednodnostnih papirjev na KAD

IZBRIS DELNIC SLOVENSKIH BANK NI PREDMET NOVELE ZNVP-1

Zaradi številnih klicev delničarjev, katerih delnice so v sanaciji bank bile izbrisane v NKBM, NLB, ABANKI, BANKI CELJE, PROBANKI in FAKTOR BANKI naj jasno povemo, da TO NE VELJA ZA NJIH, saj bo morebitni položaj in vračilo urejal posebni Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), EPA 515-VIII, ki je v parlamentarni preceduri in zato NI POTREBNO ODPIRATI TRGOVALNIH RAČUNOV, saj so te delnice IZBRISANE.

 

Ljubljana, 28. september 2019


 

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA KAD 

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) je imetnikom določil dolg rok, da svoje vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD prenesejo na račune pri sistemskih članih KDD, kar je bilo potrebno zaradi vzpostavitve omenjenih pogodbenih vezi, preko katerih potekajo korporacijska dejanja. Pravnim osebam je rok potekel 30.09.2016, fizičnim osebam pa 01.01.2017. S potekom roka so bili registrski računi ukinjeni, vendar zaradi zaščite imetnikov vrednostni papirji na njih niso bili izbrisani, temveč so bili imetniki omejeni v uresničevanju pravic iz teh vrednostnih papirjev.

 

POMEMBNO: Z NOVELO ZNVP-1B SE POLOŽAJ UPRAVIČENCEV, KI NISO POSKRBELI ZA SVOJE VREDNOSTNE PAPIRJE OZ. SO TE ZANEMARILI, DODATNO SPREMINJA TAKO, DA UPRAVIČENCI NEPOVRATNO IZGUBLJAJO NADALJNJE DONOSE, PO 31.12.2021 PA TUDI SAME VREDNOSTNE PAPIRJE.

Od 01.09.2019 do 31.12.2021 bodo upravičenci še lahko zahtevali, da prevzamejo vrednostne papirje, ki so bili nekoč vpisani na registrskih računih, na račune pri sistemskih članih. Vendar pa bodo upravičenci morali sprejeti vrednostne papirje v stanju, v katerem bodo (brez nadaljnjih donosov ali drugih izplačil), svoj podpis na zahtevi za prevzem vrednostnih papirjev pa bodo morali (notarsko ali upravno) overiti. Glede podrobnosti prenosa bodo veljali pogoji, določeni v vsakokrat veljavnih Pravilih poslovanja in vsakokrat veljavnem Ceniku KDD.

 

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Prvi dnevnik, z dne 27.08.2019 kliknite na sliko ali tukaj.

POJASNILO KAPITALSKE DRUŽBE, D. D., V ZVEZI S SPREMEMBAMI ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH PAPIRJIH

Zaradi različnih objav v medijih, ki po našem razumevanju sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nematerializiranih papirjih (ZNVP-1B), ki je začel veljati 13. 7. 2019, niso dosledno pojasnile sprememb, ki jih zakon prinaša, v nadaljevanju podajamo svoje razumevanje zakonskih sprememb, v delu, ki se nanašajo na prenos opuščenih in preostalih nematerializiranih vrednostnih papirjev z ukinjenih registrskih računov.

Sodba v korist razlaščenih kupcev obveznic Banke Celje

Medij: TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:03 RTV SLO1  Avtorji:  Marko Štor Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

DEJAN LADIKA (voditelj): Zdaj pa k posledicam zasipanja bančnega brezna. Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo celjskega okrožnega sodišča, po kateri mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje plačati 1,5 milijona evrov, kolikor znaša kupnina z obrestmi. Gre za prva leta 2013 razlaščena kupca obveznic, ki jima je uspelo na sodišču dokazati, da sta bila pri nakupu podrejenih obveznic zavedena. Lahko na podobe razplet upajo tudi drugi razlaščenci in koliko bi to lahko državo stalo?

Za ogled prispevka iz TV Dnevnika TV SLO1 z dne 23. avgusta 2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko. Ogled sodbe je možen TUKAJ.

MARKO ŠTOR (novinar): Kupca podrejenih obveznic, sicer odvetniški par iz Celja sta v 12. izdajo obveznic Banke Celje vložila vsak po 580.000 evrov. Kot je razvidno iz sodbe sta Banki Celje očitala, da ju ob tem ni poučila o vseh tveganjih povezanih s podrejenimi obveznicami, hkrati pa nista bila seznanjena s samim prospektom, ki je ob prvi prodaji obveznic nujen dokument.

MIHA KUNIČ (odvetnik): V tem prospektu je tako ali tako navedeno, da banka ne sme uporabiti teh obveznic za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja. Enako je tudi bilo navedeno v reklamnem prospektu za obveznico Nove Ljubljanske banke serija 26.

MARKO ŠTOR (novinar): Banke pa so iz izbrisu obvezničarjev izgubo pokrivale tudi s kapitalom iz obveznic, čeprav so se v prospektu in reklamnih letakih zavezale, da tega ne bodo storile. MIHA

KUNIČ (odvetnik): Torej če je človek in moje stranke, z njimi sem govoril, verjele uslužbencem bank, ki so jim rekli, plačilo vedno razen v primeru stečaja, stečaja pa ni bilo.

Za ogled prispevka iz Odmevi TV SLO1 z dne 23. avgusta 2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Banka Slovenije sicer trdi, da so bile poslovne banke zrele za stečaj, a tega v dosedanjih sodnih postopkih še ni bilo mogoče ugotoviti. Bo zato ta sodba precedenčna za vse izbrisane podrejence?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije): Definitivno je prelomna za vlagatelje Banke Celje.

MARKO ŠTOR (novinar): Če bi tudi obvezničarji drugih bank uspeli dokazati, da so jih bane zavedle.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije): Pomeni, da ima država potencialno nevarnost, da bo poleg 963 milijonov glavnice plačala še 963 milijonov obresti.

Abanka bo razlaščenima kupcema obveznic morala vrniti denar in obresti

Medij: RTV SLO1  Avtorji:  MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

Višje sodišče je potrdilo sodbo dveh razlaščenih vlagateljev proti Abanki

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora tožnikoma, kupcema podrejenih obveznic Banke Celje, vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Gre za prvo tovrstno pravnomočno sodbo.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov. Foto: BoBo

Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic. Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa jih zavrgla. Sodba v tem primeru je tako prva pravnomočna sodba, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je bil v zvezi s sodbo že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Kot navaja Delo, gre najverjetneje za Abanko, ki namerava zaščititi svoje interese.

Poslanci so predlog zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank preložili na eno od prihodnjih sej.

Za ogled posnetka 12. redne seje Odbora za finance in monetarno politiko z dne 28.06.2019  kliknite TUKAJ ali na sliko.

Po uvodni predstavitvi zakona in dopolnil so poslanci zaradi velikega števila dopolnil preložili obravnavo Predloga zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank na eno od prihodnjih sej. Čeprav dopolnila prinašajo nekatere nove rešitve, določeni pomisleki deležnikov ostajajo, še vedno zakonu nasprotuje Banka Slovenije, pomisleke ATVP glede vzpostavitve virtualne sobe so sedaj odpravljeni, saj bosta po novem predlogu skrb za virtualno sobo prevzela MJU in MF. 

Seje se je udeležil tudi predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je predstavil stališča glede predlaganih zakonskih rešitev.

Predstavnik Državnega sveta je povedal, da zaradi številnih pomanjkljivosti zakona ne bodo podprli, saj je po njihovem mnenju Državni svet ponudil boljše rešitve, a jih je Vlada RS za 1 dan prehitela z vložitvijo svojega predloga zakona.

Naj omenimo, da je danes vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predstavil idejo, ki jo je strnil v svoje amandmaje, na osnovi katerih bi bila omogočena izvensodna poravnavo za vse imetnike delnic in obveznic, brez velikih administrativnih ovir po vzoru opravljenih povračil vlagateljem v Španiji, Avstriji in Nizozemski. Kako točno je to mislil žal nismo slišali, saj je bila seja prekinjena.

Največji rop v zgodovini

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40

MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.

Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.

RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.

RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.

MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.

MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.

MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,

MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti

MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Planet TV oddaja Argument. Kazenska ovadba zaradi poteka bančne sanacije NLB, ki so jo kriminalisti in tožilstvo Nacionalnega preiskovalnega urada pisali več kot dve leti, je dolga slabih 100 strani. Policija v njej dokazuje, da naj bi vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem domnevno nezakonito razlastili imetnike podrejenih obveznic, ki so skupno ostali brez 277 milijonov evrov. 

Za ogled oddaje Argument pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ob tem so iz žepov državljanov vzeli tudi dodatno milijardo evrov, ki naj je NLB sploh ne bi potrebovala, in jo vrgli v našo največjo banko. Voditelj Mirko Mayer je v oddaji Argument soočil stališča treh sogovornikov in ob tem iskal odgovor na pereča vprašanja, kdo je lagal o stanju v največji državni banki in pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala velikost bančne luknje. 

V oddaji Argument so gostili predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča, takratnega poslanca v koaliciji in trenutnega člana stranke SMC Janija Möderndorferja in zastopnika 40 oškodovancev Aleša Kalužo. V studiu se je gostom pridružil tudi novinar Siol.net Primož Cirman.

Koga bremeni ovadba?

Portal plus je v začetku junija objavil ovadbo zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije (BS), ki so se decembra 2013 podpisali pod odločbo o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank. Gre za postopek sanacije bančne luknje. 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu in nekdanjim viceguvernerjem Stanislavi Zadravec CapriroloMejri FestićJanezu Fabijanu in Darku Bohnecu očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, s čimer naj bi NLB pridobili protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 277,38 milijona evrov - gre za višino izbrisanih podrejenih instrumentov banke.

Kriminalisti delo opravili korektno

Omenimo, da je bil Jani Möderndorfer v času bančne sanacije član takrat največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije, ki jo je vodila premierka Alenka Bratušek - v letu 2014 je sledil Bratuškovi, ki je ustanovila stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, od tam pa je jeseni 2015 prestopil v SMC.   

Po mnenju Stankoviča kazenska ovadba dokazuje dejstvo, da smo Slovenci za bančno luknjo plačali mnogo več, kot je bilo treba. "Kot lahko razberete iz ovadbe, smo bili eni izmed predlagateljev tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije. Verjamemo, da so kriminalisti in delo opravili korektno," je dejal.

Möderndorfer, ki je v času bančne sanacije deloval kot poslanec koalicije, je pojasnil, da je bila takratna velika slovenska trojka - ta vzdevek se je prijel takratne premierke Alenke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca - edina, ki je vedela, kaj se pravzaprav dogaja.

"Dejstvo pa je tudi, da noben poslanec - tako opozicije kot koalicije v državnem zboru - ni vedel oziroma ni bil seznanjen s tem, kako stvari potekajo," je še dodal.

Odvetnik Kaluža, zastopnik 40 oškodovancev, ki jim je Banka Slovenije z ukrepi neposredno vzela 250 milijonov evrov, je povedal, da sta bili v tej "mračni zgodbi" samo dve svetli točki; preiskovalna sodnica, ki je izdala nalog v preiskavi, in ovadba.

"Do teh premikov smo tavali v temi, saj so bili odgovori venomer enaki oziroma tajni. Šele ta dva dokumenta sta razkrila, da stvari niso tako brezhibne, kot so nas poskušali prepričati. Karkoli bo ugotovljeno v tej preiskavi, bo brez dvoma v veliko pomoč tudi kasneje v odškodninskih postopkih zoper Banko Slovenije."

Vodstvo NLB državi poročalo o pozitivni bilanci

Cirman je v oddaji Argument povedal, da je poročilo skrb vzbujajoče. "Skrbi nas lahko marsikaj. Najprej to, da je bilanca, ki je bila na dan 30. septembra 2013 prvotno objavljena, bila potrjena s strani banke. Nakar je bila predstavljena nova bilanca, kjer je bila ugotovljena diskrepanca za kar milijardo evrov. Kljub temu, če bi bilo to res, bi morala uprava NLB preprečiti oziroma zaustaviti trgovanje s finančnimi instrumenti, česar ni storila. Vendar to ni edini paradoks, ki se tu pojavlja," je dejal. 

"Iz ovadbe me je najbolj presenetila neverjetno aktivna vloga ministrstva za finance. Do zdaj smo bili venomer prepričani, da sta škarje in platno nosila izključno guverner Boštjan Jazbec in Banka Slovenije. Tu pa zdaj vidimo, da so dejansko odločilne poteze oziroma ukazi bili opravljeni s strani ministra Uroša Čuferja oziroma njegove ekipe," je še povedal Cirman.

Brezno: Sanacija slovenskih bank – Slovenija poskusni zajček Evropske komisije

Raziskovalna oddaja TV Slovenija

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?

Mojca Šetinc Pašek, TV Slovenija

6. junij 2019 ob 20:00

MMC RTV SLO

Sanacija slovenskih bank je bila ena sama velika gostija. Mastili so se vsi, ki so sedli k mizi. Evropska komisija in ECB sta zadovoljno oglodali svojega poskusnega zajčka – Slovenijo - in potem domačim reševalcem bank zagotovili nove službe v Bruslju.

Za ogled prispevka iz oddaje BREZNO pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ali pa je zgodba drugačna, kompleksnejša? Tik pred božično-novoletnimi prazniki 2018 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) končal preiskavo sumov kaznivih dejanj odgovornih za razlastitev 257 milijonov evrov podrejenih obveznic v Novi Ljubljanski banki (NLB) ob sanaciji slovenskih bank pet let pred tem. Ves nekdanji svet Banke Slovenije (BS) je bil kazensko ovaden zaradi zlorabe položaja in oškodovanja lastnikov podrejenih obveznic.

Kdo in po kakšni metodologiji je določil prenosne vrednosti postavk, ki jih je potrdila Evropska komisija, ni jasno, je v reviziji NLB-ja ugotavljalo Računsko sodišče.

A najprej se je treba vrniti nekoliko v preteklost. Jeseni 2008, ob koncu mandata prve Janševe vlade, je tudi v Slovenijo pljusknila finančna kriza, ki jo je že dve leti prej napovedal BS, a je odhajajoča vlada na te napovedi gledala s prezirom. Kriza je imela skoraj katastrofalne učinke. Banke, ki so prej do denarja prihajale zlahka in ga zlahka tudi delile naprej, je zajel posojilni krč. Poceni enoletna posojila tujih bank, ki so jih domače banke vsako leto obnavljale in z njimi kreditirale večletne projekte, je bilo treba vrniti, novih ni bilo več. Vlada Boruta Pahorja se je odločila banke reševati z garantnimi shemami po vzoru Nemčije in ne z dokapitalizacijami, čeprav so banke prosile za denar. Njihov položaj je še otežil BS, ki je med krizo dvignil kapitalske zahteve za banke.

Kot da vse to ne bi bilo dovolj, se je vlada odločila še za izrazito populističen ukrep – zakonsko omejitev kreditiranja menedžerskih lastniških prevzemov, kar je resda udarilo po tajkunih, a tudi po njihovih podjetjih, ki niso več mogla reprogramirati posojil.

Vlado je na začetku leta 2012, kljub porazu na volitvah, znova sestavil Janša, ki se je odločil za strogo varčevanje. Na dnevnem redu je bilo tudi reševanje bank. Ker prodaja NLB-ja Belgijcem ni uspela, so se kmalu odločili za ustanovitev državne slabe banke, na katero bi prenesli slaba posojila.

Prvi krošnjarji nove privatizacije

Toda v ozadju reševanja bank so se že postavljali temelji prihodnjega dogajanja – nove privatizacije v Sloveniji. Tako je v treh državnih bankah na povabilo ministrstva za finance uradovala londonska družba European Resolution Capital (ERC). Skrbni pregled ERC-ja v NLB-ju je pokazal, da banka potrebuje 441 milijonov evrov. NLB je zato izvedel dokapitalizacijo. Toda tuji pregledovalci kreditnih map in domači pomočniki, v NLB-ju denimo Stojan Nikolić, danes direktor HSE-ja, ter odvetnik Andrej Fatur, od leta 2012 član, danes pa predsednik nadzornega sveta mariborske banke, so že sestavljali sezname podjetij za prodajo.

Premier pa je medtem neutrudno ponavljal, da je država naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. "Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic," je Janša v več intervjujih konec avgusta 2012 strašil z bankrotom države. Ko so premierjeve prerokbe povzeli še tuji mediji, je bila Slovenija na milost in nemilost prepuščena finančnim trgom in Evropski komisiji. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so se močno povečali, pa čeprav je bil javni dolg še leta 2012 krepko pod najvišjo dovoljeno mejo, med drugim poudarja ekonomist Jože P. Damjan.

Bonitetne ocene Slovenije so zato padale, finančni trgi so ji zapirali vrata, Slovenija se je znašla na seznamu držav, ki so bile kandidatke za vstop v območje zloglasne evropske trojke.

Po razpadu Janševe koalicije je spomladi 2013 vlado prevzela Alenka Bratušek. Toda novopečena premierka je bila kmalu potisnjena v kot. Slovenija je bila od Evropske komisije prisiljena v diktirano sanacijo sistemskih bank, in to po modelu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada.

V tem času je enega od naših virov obiskal Alessandro Papalardo, svetovalec ERC-ja, danes zaposlen pri skladu DDM, ki je leto prej brkljal po bankah. Predstavil mu je listo podjetij za prodajo. Spisek je vseboval vse potrebne podatke, predvsem take iz kreditnih map naštetih podjetij. Med temi podjetji so bili tudi Mercator, Krka, Gorenje, Elan, Cimos, Cinkarna Celje, Trimo, Studio Moderna, Adria Mobil … Na spisku so bila tudi podjetja, katerih terjatve se pozneje niso znašle na DUTB-ju.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.