Etol

Etol, d.d. - Kontaktni podatki

Etol, d.d. (oznka delnice: ETOG)
Škofja vas 39
3211 Škofja vas
Telefon: +386 (3) 427 71 00
Faks: +386 (3) 427 71 18
Spletna stran: www.etol.com

56 % delež tovarne Etol prodan izraelskemu kupcu Frutarom Industries Ltd

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je z javno izjavo protestiralo proti nepravočasnemu poročanju Uprave družbe Etol, d.d., o pomembnem poslovnem dogodku, ki se je odvil z včerajšnjo prodajo 56 % deleža tovarne Etola izraelski družbi Frutarom Industries Ltd. Povod za protest je bilo uradno obvestilo izraelskega podjetja Frutarom Industries z londonske borze iz katerega je bilo razbrati, je le-to javnost seznanilo že včeraj 16. januar 2012 ob 19.30 uri z obvestilom njihovemu regulatorju trga vrednostnih papirjev.

 

Ljubljana, 17. januarja 2012


 

Popoldne telefonsko pojasnilo g. Ori Yehudaia razblinilo dvome o nepravočasnem poročanju

 

Nekje med 15.30 in 16.00 uro je predsedniku MDS Rajku Stankoviću v telefonskem razgovoru g. Ori Yehudai, predsednik izraelskega koncerna Frutarom, ki je bil na delovnem obisku v Sloveniji povedal, da je šele v ponedeljek, 16. januarja 2011 ob 21.15 v ljubljanski restavraciji Cubo, direktorja Etola Zdenka Zanoškija obvestil, da Frutarom Switzerland, hčerinska družba Frutarom Industries, prevzema večinski delež Etola.  

 

Takoj ob trgovanju pa je v torek Ljubljanska borza, zahtevo uprave Etola, zaustavila trgovanje z delnicami Etola izraelska borza in borza v Londonu pa na zahtevo Frutaroma zaustavila trgovanje z delnicami Frutaruma, da so se delničarji in zainteresirana javnost seznanili z  nakupom 56-odstotkov delnic Etola, ki je bil včeraj zvečer tudi zaključen.

 

Dobro poučeni vlagatelji v 14 dneh zaslužil več kot 90.000 EUR?!

 

V Društvu MDS smo v zadnjih dveh tednih s strani malih delničarjev Etola in Finetola bili obveščeni o telefonskih »rednih tržnih aktivnostih DELNICE, d.o.o.«, ki je ravno v zadnjih 2 tednih seznanjala delničarje Finetola in tudi Etola o možnostih prodaje delnic. Sodeč po borznem tečaju, ki je znašal nekje med 72,00 in 75,00 EUR, prevzem pa se je zgodil, glede na uradne navedbah izraelskega partnerja, na londonski borzi po preračunu za 56 % delež po 137,00 EUR na delnico oz. kar 45 % višji ceni oz. po njenem skoraj dvakratniku.

Za ogled prispevka TV SLO 1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ali gre pri trgovanju z delnicami Etola v zadnjih dneh zgolj za redno dogajanje na borzi ali je v ozadju kaj drugega, bodo verjetno v prihodnjih dneh preverili pristojni organi. Tako je iz borznega pregleda razvidno, da je v času od 29.12.2011 do 16.01.2012 bilo sklenjenih za 109.460,48 EUR posla, kar pri ceni 75,00 EUR za delnico pomeni, da so mali delničarji prodali 1.460 delnic oziroma 0,57 % osnovnega kapitala. Na ta način so 'dobro poučeni ali pa informirani' delničarji oziroma posredniki lahko zaslužili okoli 90.000 EUR in to v manj kot dveh tednih.

 

Prav zanimiva pa so tudi obvestila o pomembnih deležih članov Nadzornega sveta iz dne 04.01.2012 in 16.01.2012.

 

Dvom o morebitnem poznem obvestilu Uprava družba so bili preuranjeni, saj je natančen potek komunikacije in obveščanja popoldne pojasnil sam predsednik Uprave prevzemnika

 

Mali delničarji Finetola s pomočjo Društva MDS vložili Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine v primeru umika z borze

Mali delničarji so ob strokovni pomoči Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) na osnovi sprejetega sklepa o umiku delnic družbe Finetol, d.d. (oznaka delnice FINR) z borze, vložili Predlog za sodni preizkus oz. določitev pravične denarne odpravnine po določilih ZGD-1C in ZTFI. Razlog za vložitev leži v višini denarne odpravnine, ki po mnenju predlagateljev ni pravilno definirana, saj naj bi bila določena oz. znana šele konec leta 2011, oziroma kar 5 mesecev po dejanskem sprejetju sklepa.

 

Ljubljana, 22. september 2011


 

Na skupščini Finetola, ki je potekala 1. avgusta 2011, so delničarji z 90,18 % večino sprejeli sklep o umiku iz borze, razlog zanj pa naj bi bilo skoncentrirano lastništvo in ekonomičnost. Skladno z določili ZTFI (101. člen), lahko vsak delničar, ki na sami skupščini nasprotuje umiku iz borze, zahteva, da družba prevzame njegove delnice, za plačilo primerne denarne odpravnine. Temu sklepu je na skupščini nasprotovalo  97 delničarjev, ki so lastniki 22.549 delnic. Prav tu pa se pojavi težava, saj je vodstvo družbe predlagalo sklep, ki določa vrednost pravične denarno odpravnino na dan 31. 12. 2011, torej 5 mesecev po umiku iz borze.

Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, je že na sami skupščini izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu sklepu, saj je tovrstno ne-definiranje denarne odpravnine povsem zgrešeno in hkrati nezakonito. Zato je Društvo MDS tudi podalo nasprotni predlog, da se za primerno denarno odpravnino vzame vrednost delnice na dan 31. 12. 2010, ki je znašala 26,84 EUR.

Kljub večkratnim pozivom, nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet; razlog za nesprejetje pa je po vsej verjetnosti moč najti v aktivnostih vodstva, da popolnoma izčrpa družbo, ter posledično delničarjem 31.12.2011 izplača »mizerno« denarno odpravnino, ali pa te sploh ne bo izplačala, saj Finetolu grozijo insolventni postopki, ali pa morda celo stečaj zaradi visoke stopnje zadolženosti in najave Gorenjske banke, da bo blokirala prosto razpolaganje s premoženjem, saj Finetol po navedbi iz medijev, že dalj časa ne plačuje niti obresti na večino v aprilu 2011 zapadlih kreditov, ki pa so bili po besedah poslovodstva na skupščini 1.8.2011, podaljšani do konca septembra 2011 oz. do konca tega leta.

 

Ali bo pravična denarna odpravnina sploh izplačana, 25 % premija od 0 EUR je žal enak 0 EUR

17. skupščina kranjske Save - nestrokovno vodenje Mirana Hudeta. Janez Bohorič in skupina NFD odrešena revizije?!

Na letošnji skupščini družbe Sava, d.d. je Društvo MDS na podlagi lastnega zbiranja pooblastil zastopalo 125 delničarjev, saj k organiziranem zbiranju ni bilo pripuščeno. Kot smo že 31. maja 2011 napovedali v časniku Delo, se je scenarij včerajšnje 17. skupščine odvijal skladno z našimi napovedmi. Mali delničarji žal nismo uspeli s predlogom za člana v NS, negativno pa nas je presenetil predlog VZMD, ki je pripravil zožen predlog izredne revizije. Po tem predlogu člane nekdanje Uprave Save pod vodstvom Janeza Bohoriča in aktualnega nadzornega sveta, ne bi bilo možno sankcionirati zaradi neukrepanja ter očitno škodljivih odločitev za delničarje družbe, zlasti v primeru Merkurja in Merfina. Po skupščini je mag. Matej Narat povedal, da je kar 80 % Savinega dolga posledica tega neuspešnega »posla« oz. »pohlepa po ekstra zaslužku«.

 

Ljubljana, 08. junij 2011


Ali je bila včerajšnja skupščina Save, d.d. sploh veljavna?

Že v uvodnem delu sta se v medsebojno razpravo zapletla Rajko Stanković - predsednik Društva MDS in prokurist Save, d.d., Miran Hude (specialist za korporativno pravo, po njegovih lastnih trditvah), ki je predsedoval skupščini in storil naslednje napake:

  • že ob pričetku skupščine delničarjem ni želel omogočiti vpogleda v zbrana pooblastila, ki so več kot očitno bila sporna zaradi prednatisnjene napačne letnice 2010 (v Društvu MDS zato opravičeno sumimo, da se je družba Sava poslužila poneverjanja pooblastil);
  • kljub jasnemu opozorilu in pozivu ni ugotovil prisotnosti oz. kvoruma prisotnih delničarjev in delničark na skupščini družbe vse do zaključka skupščine, čeprav smo ga na to večkrat opozorili;
  • višek neznanja je pokazal pri volitvah za člane NS, ko je v nasprotju z 312. členom ZGD-1C, najprej dovolil glasovanje o osnovnem predlogu, ki ga je podprlo 25 % kapitala, čeprav je nasprotni predlog predlagal delničar z 18 % lastništvom;
  • seveda pravniških »prebliskov«, ki sicer nimajo nikakršne podlage v ZGD-1C še ni bilo konec - na skupščini je dovolil glasovanje o predlogu sklepa VZMD, da se o ničemer ne glasuje, kar je bilo »nagrajeno« le s 6,74 % podporo;
  • ko pa je bil predlog za nova člana NS potrjen z 82 % večino, je predsedujoči Miran Hude pozval predlagatelja nasprotnega predloga iz Merkurja da se izjasni o tem, ali umika ali zahteva glasovanje o nasprotnem predlogu - kljub temu, da je skladno z določili ZGD-1C veljavni sklep že razglasil !

Aktualno Upravo pod vodstvom mag. Mateja Narata zatorej javno pozivamo, da resno razmisli o kadrovanju znotraj celotne družbe, posebej z vidika interesa delničarjev. Včerajšnja skupščina je namreč bila posmeh in norčevanje iz delničarjev samih, torej LASTNIKOV DRUŽBE, kar prav gotovo ni dobra popotnica, še posebej če želi Sava razprodajati svoje premoženje. Naj spomnimo aktualno Upravo, da je njena naloga upravljanje s premoženjem delničarjev, ne pa posmehovanje z pooblaščanjem neusposobljenih in nestrokovnih oseb, ki mečejo slabo luč na že tako neugleden status, ki ga ima družba Sava in pa njena delnica.

 

Nadzorniki Save ostajajo trdno zasidrani v svojem sedlu

Članstvo v NS Save je bilo predmet pogajanj vse do same skupščine. Mali delničarji žal nismo uspeli s svojim predlogom, saj sta v NS bila izvoljena Aleš Skok in Robert Ličen. Naj spomnimo, da je Društvo MDS skupaj s KAD-om in SOD-om razširilo dnevni red skupščine, med drugim tudi s točko dnevnega reda o odpoklicu člana NS in za položaj predlagalo dr. Boštjana Udoviča.

 

Predlog izredne revizije, podan s strani VZMD, prilagojen po meri bivše uprave in aktualnega NS

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Jazbec pošilja holding v stečaj

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Rdeča luč sanaciji NFD Holdinga je več kot zgovorna in jasno kaže, da Banka Slovenije pod nobenim pogojem ne bo dovolila reševanja holdingov, četudi bi bilo to v ekonomskem interesu bank in bi se delničarji prostovoljno odpovedali svojemu lastništvu v holdingu.


Čeprav je NFD Holding v letu in pol po zamenjavi uprave prodal za več kot 30 milijonov evrov finančnih naložb in odplačal dobršen del bančnih posojil, za centralne bankirje to ni dovolj. Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo.

Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu.

NFD čaka soglasje Banke Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10

Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?

Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. 


Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.

»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.

Bo holding pokopal kar guverner Boštjan Jazbec?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Usoda NFD Holdinga zaradi zavlačevanja Banke Slovenije že več mesecev visi v zraku. Vse več je znamenj, da nameravajo centralni bankirji holding spraviti v stečaj, čeprav se je ta z bankami že dogovoril o reprogramu posojil.

NFD Holding, ki ima še vedno več kot 71.500 malih delničarjev, očitno utegne spraviti v stečaj kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca.

Čeprav je upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca v zadnjih dveh letih uspelo prodati že za več kot 30 milijonov evrov naložb, obenem pa je z bankami podpisala tudi dogovor o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil, Abanka, Banka Celje in Gorenjska banka po več kot petih mesecih še kar čakajo na soglasje Banke Slovenije za vstop v lastništvo holdinga. Brez soglasja Banke Slovenije omenjene tri banke ne morejo dokapitalizirati NFD Holdinga, ki bo brez dodatnega kapitala končal v stečaju. Zakaj odlašajo z odločitvijo, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti, po neuradnih informacijah pa naj bi se nagibali k temu, da bi NFD Holding končal v stečaju. Temu pritrjujejo tudi zadnje poteze Banke Slovenije, ki je od bank upnic pred dnevi ponovno zahtevala obrazložitev razlogov za dokapitalizacijo NFD Holdinga, čeprav so jim bankirji te podrobneje predstavili že pred več meseci.

Kako sta Stres in Kramberger za Cerkev iz nič ustvarila milijonski dobiček

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1

Gospodarstvo / Mariborska nadškofija

Medtem ko za zapahi sedita Bine Kordez in Hilda Tovsak, na zatožni klopi pa obsodilne sodbe dobivajo Boško Šrot, Igor Bavčar in drugi padli heroji tranzicije, se večina ne zaveda, daje bila pionirka na področju izčrpavanja družb in nabiranja sredstev za legalizacijo prevzema - Cerkev


Razkrivamo dokumente, ki dokazujejo, da sta imela danes že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger pomembno vlogo pri izčrpavanju družb pod okriljem propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter da Nadškofija Maribor še zdaleč ni bila le nedolžna opazovalka dogajanja v cerkveni finančni piramidi. Čeprav poskuša slovenska Cerkev odgovornost za enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Rimskokatoliške cerkve prevaliti na uprave družb in laične finančne strokovnjake, so tudi njeni zdaj že nekdanji vodilni kadri aktivno sodelovali pri poslih.

Tako je takrat še Rimskokatoliška škofija Maribor (sedaj Nadškofija Maribor) sodelovala pri preprodaji delnic Mladinske knjige (MK) Založbe in z le dvema posloma v enem dnevu zaslužila skoraj 1,3 milijona evrov. Pri tem ni tvegala niti evra, do vprašljivih poslov pa je prišlo tik pred začetkom uradnega prevzema finančnega holdinga Zvon Ena. Ta je s poceni bančnimi posojili in ob pomoči tako leve kot desne politike postal lastnik pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Ob bankrotu nadškofijskih podjetij leta 2011 so banke v njih nasedle z več kot pol milijarde evrov posojil, več deset tisoč malih delničarjev pa je izgubilo vse premoženje.

Alkimija izpod škofovskih peres

ATVP s kazensko ovadbo nad tri podjetja in tri osebe

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27 07. 2013 Stran: 20

 

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe notranjih informacij na pristojno okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper tri fizične in tri pravne osebe.

 

ATVP je skladno s svojimi pristojnostmi po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) zaradi suma zlorabe notranjih informacij opravila nadzor nad zgoraj omenjenimi pravnimi in fizičnimi osebami. Po opravljenem postopku nadzora je ocenila, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj zlorabe notranjih informacij pri dveh fizičnih osebah po prvem odstavku 238. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri eni fizični osebi po tretjem odstavku 238. člena KZ-1. Na podlagi istih določb KZ-1, v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ter 9. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, je kazensko ovadbo podala tudi zoper dve pravni osebi (po prvem odstavku 238. člena KZ-1) in zoper eno pravno osebo (po tretjem odstavku 238. člena KZ-1). Zato je na pristojno okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper vse tri pravne in tri fizične osebe.

 

Na ATVP ne razkrivajo, zoper koga so sprožili posotpek. Po naših neuradnih informacijah pa bi domnevno lahko bila s postopki ATVP povezana družba Etol. Predvsem dogodki - prodaje in nakupi delnic Etola - in z njimi povezane osebe  iz časa tik preden je NFD prodal delež Etola izraelski družbi Frutarom.

 

Ob tem lahko spomnimo, da je društvo MDS mali delničarji Slovenije ob prodaji Etola lani januarja, ko je družba NFD prodala izraelski družbi Frutarom Industries Ltd. 56-odstotni delež Etola, javno protestiralo proti nepravočasnemu poročanju o tej prodaji. Hkrati pa so društvo MDS takrat klicali posamezni mali delničarji, ki so jih prav v času pred prodajo Etola k prodaji delnic Etola nagovarjali iz določenega podjetja. Naši viri pravijo: Če gre za Etol, njegove prodajalce in upravljalce, upamo, da se bodo ustrezni organi ustrezno odzvali.

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.