Nadzorniki Zavarovalnice Triglav so Matjaža Rakovca s položaja predsednika uprave razrešili predvsem zaradi njegove neodzivnosti v odnosu do nadzornega sveta. Avtor: STA, A. O.
Ljubljana, 23.05.2013
Kot je povedal prvi nadzornik Mihael Perman, je bilo spornih "nekaj stvari", predvsem pa jih je zmotila Rakovčeva neodzivnost. Od njega namreč niso dobili "ustreznih informacij o nekaterih stvareh".
Na splošno je prvi nadzornik družbe o Rakovčevih dosežkih na čelu zavarovalnice dejal, da poslovni rezultati na površju zgledajo dobro, a so zelo veliki problemi z balkanskimi hčerinskimi družbami. Spomnil je še na izsledke letošnje revizije, da nekaj stvari, "ki so v Triglavu ključnega pomena, šepa". Ocena je zato mešana, je dodal.
Spor nadzornikov zaradi razrešitve?
Na vprašanje, ali so bili člani nadzornega sveta, ki so zasedali kar dva dni, glede Rakovčeve razrešitve enotni, ni želel odgovoriti, saj da gre za "notranji del" seje.
Spletne Finance medtem poročajo, da so se nadzorniki glede odstavitve Rakovca po njihovih neuradnih informacijah povsem sprli. Trije nadzorniki, predstavniki kapitala, so glasovali proti odstavitvi, predstavniki delavcev so se glasovanja vzdržali, medtem ko so preostali trije člani nadzornega sveta s Permanom na čelu razrešitev podprli, navaja portal.
Za ogled video prispevka novinarke Ane Turk iz oddaje DANES ob 19.30 dne 23.05.2013 pritisnite TUKAJ.
75 tisoč evrov odpravnine
Rakovec bi bil sicer glede na pogodbo lahko upravičen do odpravnine. To bo odvisno od tega, kako se bo razšel z Zavarovalnico Triglav, je izpostavil Perman.
Če bo ostal v družbi, na odpravnino ne bo mogel računati, če jo bo zapustil, pa mu po nadzornikovih besedah pripada odpravnina v višini šestih bruto plač. To naj bi bilo okoli 75.000 evrov bruto.
Kako bo potekalo imenovanje novega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, še ni znano. To vprašanje bo namreč predmet naslednje seje nadzornega sveta, je dejal Perman. Nadzorniki so sicer za začasnega predsednika uprave zavarovalnice imenovali dosedanjega člana uprave Andreja Slaparja.
Nadaljnje obratovanje ob nespremenjenih prostorskih in organizacijskih pogojih bi vodilo v stagnacijo razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma odliv dela potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča, kjer se infrastruktura intenzivno gradi in posodablja. Investicija v terminal bo pripomogla k hitrejši gospodarski rasti, večji zaposlenosti, mobilnosti prebivalstva, učinkovitejšemu in cenejšemu pretoku ljudi in blaga, usklajenemu razvoju prometne infrastrukture ter tehnološkemu razvoju.