Novice

Mercatorjevi delničarji na 28. skupščini potrdili delo uprave ter nadzornega sveta in jima podelili razrešnico za leto 2020.

Na 28. redni skupščini so se delničarji družbe Mercator, d.d., seznanili s poročilom o poslovanju družbe v letu 2020, potrdili delo uprave in nadzornega sveta, sprejeli spremembe statuta in sklep o pokrivanju čiste izgube ter poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.

 

Ljubljana, 27.07.2021

 

Predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić je zbranim predstavnikom delničarjev strnjeno predstavil poslovanje družbe Mercator, d.d., v preteklem letu in povzel pomembnejše poslovne dogodke.

»Družba Mercator je kljub zelo zahtevnim pogojem poslovanja v letu 2020 dosegla vrsto ključnih strateških ciljev. Uspeli smo zvišati prihodke in zmanjšati zadolženost, ob tem pa smo ves čas boja proti epidemiji zagotavljali nemoteno preskrbo prebivalcev z osnovnimi potrebščinami, zagotavljali konkurenčne cene in se prilagajali potrebam kupcev. Trdimo torej lahko, da je bilo poslovanje Skupine Mercator v letu 2020 uspešno«, je poudaril predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić.

Družba Poslovni sistem Mercator je lani ustvarila za 2,1 % prihodkov iz prodaje več kot v letu 2019, pri čemer je bila v trgovini na drobno, ki predstavlja osnovno dejavnost poslovanja, zabeležena 5,1 % rast prihodkov.

Izboljšanje poslovanja je posledica iniciativ operativnega načrta za učinkovito poslovanje (ang. Value Creation Plan) v poslovni strategiji.

Delničarji so na skupščini izglasovali tudi nekatere druge spremembe statuta družbe, med njimi določbo, ki omogoča, da se delničarji udeležijo skupščine ter glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (elektronska skupščina).

Krka rekordno v letu 2020 in tudi v 1 poletju 2021, delničarjem 5 EUR bruto dividende

Na skupščine delničarjev družbe Krka d.d. je bilo prisotno 17.035.172 delnic oz. 52 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 320.747 delnic oz. 1,9 % na skupščini prisotnega kapitala. Izglasovani so bili vsi predlagani sklepi in delničarji Krke bodo 22.07.2021 že začeli prejemati 5 EUR dividende bruto po delnici.

 

Novo mesto, 08.07.2021

 

Poslovanje Krke v letu 2020 rekordno

 

Krka je v letu 2020 poslovala rekordno in uspela prodati za 2,8 % več kot v preteklem letu, kljub krizi zaradi pandemije COVID 19.  Skupni prihodki so znašali 1,534 milijarde EUR. EBIDTA (dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo) je tako višji za 24 % in je znašal 502,43 385,4 milijonov EUR, med tem ko je EBIT (dobiček iz poslovanja) višji za 30 % in je znašal 390,74 milijona EUR. Čisti dobiček v letu 2020 znaša 288,9 in je za 15,5 % večji od preteklega leta.

 

Tudi količinsko je Krka povečala proizvodnjo tablet za 7 % in v preteklem letu izdelala 16,5 milijard tablet. Krka je lani registrirala 16 novih zdravil na recept, med njimi tudi prvega v tovarni na Kitajskem. Za naložbe je Krka namenila 76,6 mio EUR.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Krka je dobrih 5,6 % prihodkov ustvarila na slovenskih tleh, med tem ko je 94,4 % bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Vzhodni Evropi je bilo prodanih za 517,2 milijonov EUR izdelkov, kar pomeni rast za 7 %.

 

V Srednji Evropi je bilo prodanih za 341,5 milijonov EUR izdelkov, skupna rast v regiji znaša 1 %.

 

V Zahodni Evropi je rast znašala 1 %, skupno pa je Krka prodala za 341,1 milijonov EUR, od tega največ v Franciji.

 

Na območju Jugovzhodne Evrope je bilo prodanih za 199 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 4 % rast prihodkov.

 

Čežmorska tržišča so ustvarila 45,7 milijonov EUR in so dosegla 6 % padec v primerjavi z letom 2020. V Sloveniji Krka dosega 5,6 % tržni delež, prodanih pa je bilo za 85,1 milijonov EUR izdelkov in storitev (zdraviliške in turistične).

 

Knjigovodska vrednost 5 % višja, delnica Krke samo letos pridobila že 11 % vrednosti na borzi

Knjigovodska vrednost delnice Krke je na dan 31.12.2020 znašal 53,42 EUR, borzni tečaj na dan 30.12.2020 pa je bil 94,40 EUR. Delnica je v letošnjem letu pridobila že 11 % in zaključni tečaj na ljubljanski borzi je dne 14. junija 2021 znašal 105,00 EUR za 1 delnico KRKG.

 

Sprejeta dividenda v višini 5,00 EUR bruto na delnico 

 

Skupščina delničarjev Krke je izglasovala dividendo v višini 5,00 EUR na delnico kar je 15 % višje kot lani in delničarji bodo dividende dobili na svoje račune po 22. juliju 2021.

 

Elektro Ljubljana delničarjem 10 centov dividende, 4 novi nadzorniki, prodajni postopek za 25 % delež v GEN-EL d.o.o. skrajno nenavaden

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in spremembah statuta ter volitvah novih članov nadzornega sveta za prihodnja 4 leta. Prav tako je odločala o pretvorbi drugih rezerv, ki so se natekle iz »zadržanih dobičkov« v osnovni kapital, čemer pa smo v Društvu MDS skupaj z odvetnikom Matjaž-om Titan-om nasprotovali in podali nasprotni predlog, da naj bo razpisana odprta dokapitalizacije, žal je proti takemu nasprotnemu predlogu bil samo predstavnik SDH, tako, da je bil izglasovan osnovni predlog o dokapitalizaciji brez izdaje novih delnic.

 

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev skupščina odločala tudi o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV ter o predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer Društvo MDS predlaga spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj.

 

V prodajnim postopku /put oz. call opcije ali odprodaja) 25 % deleža Elektra Ljubljane v družbi GEN – EL d.o.o. smo iz odgovorov prejetih na skupščini družbe zaznali poskuse nedovoljenega vplivanja na organe vodenja in nadzora, ki bi potencialno pomenilo 3 do 4 mio oškodovanje družbe Elektro Ljubljana in njenih delničarjev, kar izhaja tudi iz notarskega zapisnika (stran 4 in 5).

 

Izvoljeni so bili tudi 4 novi člani nadzornega sveta predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Ljubljana in sicer: Davorin Dimič, Urška Gašperlin, Božidar Godnjavec in Gorazd Justinek, ki mandate nastopijo 01.09.2021.

 

Ljubljana, 02.07.2021

 

Elektro Ljubljana lani z 23 % nižjim čistim poslovnim izidom

 

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2020 zabeležila čisti poslovni izid v višini 11,3 mio EUR, leta 2019 pa je bilo 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 12,3 mio EUR, leto poprej 2019 pa 16,88 milijonov EUR. Družba je 6,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2020 znašajo 79,59 milijonov EUR.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe Elektro Ljubljana znižali za 12,3 % oz cca 1,4 mio EUR.

 

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,55 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,35 EUR.

 

Dividenda za leto 2020 je 0,10 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2021 delničarjem, ki bodo vpisani pri KDD dne 30.10.2021

 

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2020 v višini 3.823.058,25 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,10 (nič celih deset) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto.

 

Ali bo Elektro Ljubljana izkoristila možnost izotopa in po kakšni ceni iz GEN EL?

Spomnimo letos bil lahko Elektro Ljubljana d.d. vnovčila “put opcijo” za svoj 25 % delež v GEN El, ki jo je pridobila z menjavo 100 % deleža Elektro energije. V Društvu MDS nas zanima ali so bile narejene nove cenitve in koliko je bila vreden 25 % delež GEN EL ob menjavi in koliko je vredna sedaj po morebitni cenitvi, saj delničarji ne želimo, če je sedanja vrednost večja od »put opcije« da bi 25 % delež prodali pod tržno ceno, saj bi to pomenilo potencialno oškodovanje družbe in njenih delničarjev.

 

Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende, izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta, sklada lastnih delnic ne bo

Na današnji 26. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2020 ter s prejemki uprave in nadzornega sveta. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2020 in upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Prav tako je skupščina družbe potrdila spremembe in dopolnitve statuta in izvolila štiri nove člane nadzornega sveta družbe Elektro Primorska, d. d., predstavnike delničarjev, za štiriletno mandatno obdobje.

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev je bila skupščina razširjena z dodatno točko dnevnega reda o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV. O predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer je Društvo MDS predlagalo spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot dosedaj, pa se zaradi nenavadnega manevra predsedujoče skupščini ni glasovalo, zato je bila napovedana tako izpodbojna kot ničnostna tožba zoper tako ravnanje.

 

Nova Gorica, 01.07.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 33 %  in padcem EBITDA za 12 %

Matična družba Elektro Primorska je v letu 2021 zabeležila 5,9 milijonov EUR čistega dobička, kar je 33 % manj kot v letu 2019, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 6,2 milijonov EUR, v primerjavi z 9,2 milijoni EUR v letu 2019.  EBITDA pa je v letu 2020 bila 19,579 mio EUR, kar je za 12 % nižje, kot leta 2019 ko je znašala 22,074 mio EUR. Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Primorska znižali za 2,08 mio EUR. Družba je za investicije namenila 21,54 mio EUR, kar je 28 % več, kot leto poprej.

 

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,62 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,46 EUR.

 

Dividenda v višini 0,12 EUR bruto bo izplačana 29. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2020 znaša 2.254.067,76 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,12 EUR in jo bodo prejeli delničarji vpisani v delniško knjigo pri KDD dne 28.09.2021.

 

Pomemben dogodek po bilanci - E3 d.o.o. prodana Petrolu – pozitivna razlika med knjigovodsko in prodajno ceno je 8,4 mio eur

Dne 26. 2. 2020 je bila z družbo Petrol, d. d. podpisana Pogodba za nakup in prodajo 100 % deleža družbe E 3, d. o. o. Finančni učinek iz prodaje lastniškega deleža v družbi E3 d. o. o. znaša 8.427.983 EUR, z vidika Skupine Elektro Primorska pa je bila realizirana izguba iz prodaje v višini 409.113 EUR.

 

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov pa mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

 

Zato je Društvo MDS na SDH, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance naslovilo več pobud, da to nelogičnost (zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %) odpravijo, saj na drugi strani nacionalni energetski program predvideva večkratno povečanje investicij, in tako znižanje ne spodbuja vlaganj.

 

Za investicije Elektra Primorske NEPN predvideva v letih 2021 do 2030 kar 626 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega družba Elektro Primorska kar 626 milijonov evrov. Uprava Elektro Primorske pa ima soglasje NS in sredstva planirana v  približno 39 % potrebnih virov oz. 240 mio EUR za investicije v tem obdobju. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Društvo MDS je predlagalo ustanovitev Sklad lastnih delnic in spremembo 11. člena statuta

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina odločala o sprejemu sklepa, ki bi upravi omogočil nakup lastnih delnic po minimalni ceni 75 % KV (6,46 EUR) in ne višji kot 100 % KV (8,62 EUR), a tega sklepa ni podprl predstavnik SDH zato ni bil izglasovan.

 

Skupščina je najprej potrdila uvajanje virtualnih skupščin, a na presenečenje delničarjev, ki smo pričakovali, da bomo po potrditvi te spremembe glasovali tudi o predlogu spremembe 11. člena, kjer Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj, a je predsedujoča to glasovanje zavrnila kljub dejstvu, da je tako spremembo predlagalo več kot 5 % osnovnega kapitala, kar zadošča tudi za sklic nove skupščine in nepotrebne stroške družbi. Zato je Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan najavila možnost ugotavljanja ničnosti ter seveda tudi izpodbojnosti sklepa.

 

Izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta

Delničarjem Elektra Maribor 9,86 centov dividende, Uprava Elektra Maribor umaknila točko o spremembah statuta zato več delničarjev napovedalo uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine

Na 26. skupščini delničarjev Elektra Maribor, se skupščina seznanila z letnim poročilom, odločila je, da bodo delničarji dobili 9,86 centa na delnico bruto dividende, podelili so razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in niso odločali o spremembah statuta, saj je Uprava tik pred skupščino točko umaknila z dnevnega reda, zato smo v Društvu MDS in še nekaj drugih delničarje napovedali ugotavljanje ničnosti skupščine, saj je med drugim tudi Društvo MDS z drugih manjšinskih delničarjev predlagal spremembe statuta v 11. členu, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj. Skupščina je zaradi nasprotovanja delničarja SDH zavrnila tudi Pooblastilo Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % (KV). Skupščina je tudi izvolila novega člana NS.

 

Maribor, 30.06.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 27 % in padcem EBIT za 22 %

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2020 z mnenjem revizorja, iz katerega je razvidno, da je družba v letu 2020 poslovala uspešno in dosegla čisti poslovni izid v višini 10.473.594 evrov. Družba je imela konec leta 2020 skupaj 221.067 uporabnikov omrežja, 16.867 km elektrodistribucijskega omrežja, 755 zaposlenih in 700 delničarjev. V letu 2020 je družba v skladu s potrebami uporabnikov realizirala investicijska vlaganja v višini 31.571.377 evrov. Družba je povečala robustnost srednje- in nizkonapetostnega omrežja na 72,7 %, delež v napredni merilni sistem merjenja vključenih uporabnikov na 94,3 % ter za 42 % povečala število mrežno integriranih proizvodnih virov. Z velikim angažmajem zaposlenih in deležnikov je družba tudi v zahtevnih razmerah leta 2020 poslovala uspešno tako v regulirani kot tudi tržni dejavnosti. Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Maribor znižali za 3,47 mio EUR. Družba je za investicije namenila 33,5 mio EUR.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,05 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,883 EUR.

 

Dividenda v višini 9,86 centa bruto bo izplačana 30. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 3.290.286,55 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,0986 EUR, delničarjem ,ki bodo vpisani v delniško knjigo pri KDD na dan 29.09.2021.

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov pa mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Zato je Društvo MDS na SDH, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance naslovilo več pobud, da to nelogičnost (zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %) odpravijo, saj na drugi strani nacionalni energetski program predvideva večkratno povečanje investicij, in tako znižanje ne spodbuja vlaganj.

 

Za investicije Elektra Maribor NEPP predvideva v letih 2021 do 2030. kar 953 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega družba Elektro Maribor kar 953 milijonov evrov. Uprava Elektro Maribor ocenjuje, da ima zagotovljenih približno 40 % potrebnih virov oz. 381 mio EUR za investicije v tem obdobju. Trenutna zadolženost Elektro Maribor ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,20 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Družba Elektro Maribor z novim članom nadzornega sveta

Skupščina je za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, od 1.9.2021 naprej izvolila Sama Iršiča.

 

Društvo MDS predlagalo ustanovitev Sklad lastnih delnic, žal neuspešno

Delničarjem Elektro Celja le 7,3 centov dividende bruto, izvoljeni 3 novi člani nadzornega sveta

Na 26. skupščini delničarjev Elektro Celje so se delničarji seznanili z letnim poročilom, odločali so, da za dividende namenijo 0,073 EUR bruto na delnico, podelili so  razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in izglasovali spremembe statuta, kot jih je predlagala Uprava in NS. Zavrniki pa so spremembe statuta, ki jo je predlagalo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki, kjer so predlagali, da se v 11. členu statuta zapiše zakonska obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend (1 odstavek 399. člena ZGD-1) in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot dosedaj.  Prav tako je Društvo MDS s sopodpisniki razširil dnevni red z dodatno točko dnevnega reda o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV, a tudi to ni bilo sprejeto, saj je tudi proti temu glasoval SDH. Skupščina delničarjev je tudi izvolila tri nove člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev.    Rajko Stanković predsednik Društva MDS je zastopal 644.379 delnic oz. 3,02 % prisotnega kapitala.

 

Celje, 30.06.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 40 % in padcem EBIT za 35 %

 

Matična družba Elektro Celje je v letu 2021 zabeležila 5,53 milijonov EUR čistega dobička, kar je 40 % manj kot v letu 2019, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 6,09 milijonov EUR, v primerjavi z 9,36 milijoni EUR v letu 2019, kar je 35 % manj.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Celje znižali za 2,8 mio EUR. Družba je za investicije namenila 25,9 mio EUR.

 

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,20 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9,09 EUR.

 

Najnižja dividenda med vsemi EDP in sicer v višini 0,073 EUR bruto bo izplačana 30. septembra 2021

 

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 1.741.676,05 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,073 EUR. V Društvu MDS bomo pozorno poslušali poročilo predsednika Uprave in poročilo NS, predvsem nas bo zanimalo zakaj ima družba Elektro Celje tako slabe rezultate in bistveno zaostaja za ostalimi 4 EDP-ji.

 

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov po mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Za investicije Elektra Celje NEPP predvideva v letih 2021 do 2030 kar 797 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, za območje družbe Elektro Celje pa 797 milijonov evrov. Elektro Celje ocenjuje, da je za to zagotovljenih približno 35 % potrebnih virov oz. 279  mio. Trenutna zadolženost Elektro Celja ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,58 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Predlogi Društvo MDS za ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembo 11. člena statuta nista bila sprejeta, saj je proti obema predlogoma glasoval le SDH, ki ima večino, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje zavrnjenega sklepa

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina odločala o sprejemu sklepa, ki bi upravi omogočil nakup lastnih delnic po minimalni ceni 75 % KV (6,9 EUR) in ne višji kot 100 % KV (9,20 EUR). Prav tako je skupščina odločala o predlogu spremembe 11. člena, kjer Društvo MDS, predlaga, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot dosedaj, a tudi to spremembo je zavrnil SDH. Na oba nesprejeta sklepa je Društvo MDS in odvetnik Matjaž Titan napovedal izpodbijanje zoper negativna sklepa.

 

Izvoljeni novi trije nadzorniki

Na nasprotni predlog SDH je skupščina delničarjev izvolila tri člane predstavnike kapitala za štiriletno mandatno obdobje iin sicer Marijana Papeža, direktorja ZZZS, Boštjana Leskovarja izvršnega direktorja PE Strojegradenj v Uniorju in Dejana Žoharja vodjo sektorja za investicije, preskrbo in vzdrževanje v Splošni bolnišnici Celje z začetkom mandata 31. 8. 2021. Društvo MDS je najavilo izpodbijanje tega sklepa.

Delničarjem Luke Koper 1,14 EUR dividende, izvoljenih 5 novih člano NS, v primeru TTI ni bila sklenjena poravnava zaradi nasprotovanja SDH

Na tokratni skupščini so se delničarji (75,78 prisotnega osnovnega kapitala na skupščini) seznanili s poslovanjem v letu 2020, podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS) in na predlog SDH za dividende namenili 1,14  EUR bruto po delnici za leto 2020 ter izvolili 5 članov nadzornega sveta, poravnava v primeru TTI ni bila izglasovana, poravnava z Gašpar Gašpar Mišičem, pa je bila izglasovana. Rajko Stanković je na skupščini zastopal delničarje, katerih zastopane delnice so predstavljale 2,29 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 29.06.2021

Uporaba bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice organom vodenja in nadzora

Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2020 znaša 30.637.829,48 EUR, se uporabi za naslednje namene:

  1. del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 EUR na navadno delnico;
  2. preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829,48 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende dne 27. 8. 2021 in sicer imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki bodo na dan 26. 8. 2021 vpisani v centralni register KDD.

Skupščina delničarjev Luke Koper d.d. je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta.

Skupščina je tudi sprejal spremembe in dopolnitve Statuta Luke Koper d.d.

Poravnava v zadevi TTI ni bila izglasovana, saj je temu nasprotoval SDH

SDH je kot največji delničar odrekel soglasje sklenjeni poravnavi med Luko Koper in osmimi nekdanjimi nadzorniki, ki so upravi Roberta Časarja potrdili negospodaren nakup deleža v slovaški družbi TTI. Luka je pravdanje z nadzorniki Marjanom Bezjakom, Orjanom Banom, Borisom Bradačem, Olgo Franca, Metodom Mezkom, Nebojšo Topićem, Markom Valentinčičem in Bojanom Zadelom, od katerih je zahtevala 19 milijonov evrov, že pravnomočno izgubila in že plačala milijonske sodne in odvetniške stroške. Pred odločanjem vrhovnega sodišča o vloženi izredni reviziji pa je po enajstih letih pravdanja z nadzorniki dosegla izvensodno poravnavo v višini 248.000 evrov. A ta je padla v vodo, saj delničarji po zaslugi SDH s tem niso soglašali. O zadevi TTI bo torej odločalo vrhovno sodišče.

Soglasje skupščine je bilo dano k sodni poravnavi z Gašpar Gašpar Mišičem

Skupščina delničarjev je podala soglasje k sodni poravnavi z nekdanjimi člani nadzornega sveta Alenko Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy, Andrejem Šercerjem ter Žigo Škerjancem v višini 55.000 evrov v zadevi Gašpar Gašpar Mišič.

Pet novih nadzornikov družbe

Na skupščini so na predlog SDH imenovali tudi pet novih nadzornikov družbe, predstavnikov kapitala. Dosedanjim nadzornikom Urošu Iliču, Barbari Nose, Milanu Jelencu, Andražu Lipotu  in Radu Antoloviću bo mandat potekel 1. julija. Na predlog SDH pa so delničarji za nadzornike Luke Koper predstavnike kapitala izvolili: ekonomista in revizorja Andreja Koprivca, ekonomista Božidarja Godnjavca z ministrstva za infrastrukturo, Nevenka Črešnar Pergar, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, dovetnika Francija Matoza in že tretji mandat je dobil Rado Antolović, ki v Dubaju vodi družbo Drydocks v skupini DP World. Mali delničar Viktor Udovič je v predstavljenem Antolovićevem življenjepisu, izobrazbi in naštetih referencah našel nedoslednosti, tako da je več malih delničarjev zahtevalo pojasnila od SDH a jih na skupščini niso dočakali.

Delničarjem Telekoma 4,50 EUR bruto dividende, izvoljena dva člana nadzornega sveta in podeljeno pooblastilo za nakup lastnih delnic

Na današnji skupščini delničarjev je bilo prisotno 5.081.612 delnic oz 77,7 % osnovnega kapitala in predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 117.845 delnic oz. 2,24 % prisotnega kapitala. Skupščina delničarjev se je seznanili z letnim poročilom za leto 2020, na nasprotni predlog SDH je odločila, da bodo delničarji prejeli 4,5 EUR bruto dividende, podelila je razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2020. Izvolili so tudi 2 člana NS TS in sicer ga. Karlo Pinter – generalno direktorico Direktorata za notranji trg pri MGRT in  dr. Jurija Toplaka – pravnika specialista za ustavno pravo. Prva tako so potrdili nova plačila za delo v  nadzornega sveta in o izglasovali Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic po nasprotnem predlogu SDH.

 

Ljubljana, 18.06.2021

 

Poslovanje Telekoma Slovenije in delitev predlagane dividende

V letu 2020 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 647,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2020 dosegel 42,6 milijona evrov, kar je za 3 % oziroma za 1,4 milijona evrov več kot v preteklem letu. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 209,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2019. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,4-odstotni delež v prihodkih od prodaje. Ob prilagoditvi za ocenjeni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi EBITDA znašal 219,1 milijona evrov, kar predstavlja 2 % več kot v letu 2019. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2020 zaključila s čistim dobičkom v višini 24,9 milijona evrov. Ob prilagoditvi za ocenjeni negativni vpliv koronavirusa z ukrepi bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov.

 

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12. bila 90,35 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 43,60 EUR. Danes 18.06.2021 pa je skupščini vrednost delnice TLSG na ljubljanski borzi zrasla do tečaja 63,40 EUR.

 

Društvo MDS je predlagalo 5 EUR bruto dividenda, Uprava in NS pa 4 EUR, sprejet je bil predlog SDH za 4,5 EUR bruto dividende

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d.d., je skupaj z upravo družbe predlagal, da se za izplačilo dividend nameni 26.021.912,00 evrov oz. 4,00 evrov bruto na posamezno delnico. Društvo MDS pa predlaga, da se za dividende nameni 5 EUR bruto na delnico. SDH je 1 dan pred skupščino predlagal 4,5 EUR bruto dividende in skupščina je ta predlog sprejela z 97,3 % večino. Uprava in NS sta dobila razrešnico za delo v preteklem letu.

 

Društvo MDS je med drugim na skupščini vprašalo sledeče:

 

1. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v projekt Antenna TV SL – družbo, ki je bila nosilec dejavnosti Planet TV od ustanovitve do prodaje, vključno s plačilom sodbe Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice glede nakupa 34% poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL in končnim odpisom posojil Telekoma Slovenije v Planet TV ob prodaji? Prav tako nas zanima ali je kdo ta za to odgovarjal in bo povrnil morebitno škodo družbi?

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da je Skupina Telekom Slovenije v to družbo vložila 76,1 milijona evrov od leta 2013 in da za zdaj v zvezi s to družbo niso bile ugotovljene nobene nepravilnost.

 

2. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v družbo IPKO od nakupa do 31.12.2021 in koliko je trenutni saldo vložkov nasproti dobičkom, vključno s trenutnim stanjem posojil TS do družbe, ter kakšne so bile ponudbe za nakup družbe ob ustavljeni prodaji?

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da  Skupina Telekom Slovenije v to družbo Ipko vložila 130 milijonov evrov. Povedal je tudi, da je družba IPKO do danes že vrnil za 80 milijonov evrov kupnine in obresti družbi Telekom Slovenije.

 

3. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v družbo TS Media od ustanovitve oz. nakupa do 31.12.2021 in koliko je trenutni saldo vložkov nasproti dobičkom, vključno s trenutnim stanjem posojil TS do družbe ter kakšne so bile ponudbe za nakup družbe ob ustavljeni prodaji? Kdo bo prevzel odgovornost, če družba ob naslednji prodaji ne bo več vredna enako ali višje kot sedaj in kdo bo povrnil morebitno razliko (izgubo) delničarjem družbe?

 

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da ima TS Media tržni potencial in, da bodo naredili bomo vse, da ga uresničijo, zato je bil prodajni postopek tudi ustavljen. Od 2006 je Skupina Telekom Slovenije vložila 20,1 milijona evrov, družba pa ima še za 1,97 mio EUR posojil do Telekoma Slovenije.

 

4. Na vprašanje o izrednem pregledu poslovanja, ki ga je zahteval nadzorni svet pod vodstvom Aleša Šabedra in naj bi ga izvedel BDO revizija, pa je bil odgovor predsednika NS Telekoma Slovenije Iztoka Črnoše, da pregled BDO revizije še ni dokončan saj ni bilo izdano končno poročilo in potrdil tudi našo domnevo, da so na tem primeru v določen delu delali tudi revizorji PWC. Dodajmo, da Društvo MDS čudi, da po več kot 9 mesecih še končnega poročila BDO revizije.

 

Delničarjem Cinkarne Celje 21,00 EUR bruto dividende, izvoljen nov član nadzornega sveta

Na današnji 25. skupščini delničarjev Cinkarne Celje je bilo prisotno 65,87 % osnovnega kapitala, oz. 515.607 delnic, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 36.362 delnic oz. 7,05 % prisotnega kapitala na skupščin oz. 4,64 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu, izglasovali 21,00 EUR bruto dividende, za člana nadzornega sveta izvolili Mitjo Svoljška, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe, sprejeli spremembe plačil članom NS za njihovo delo, podelili novo pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic ter se seznanili, da družba od 1. 1. 2021 dalje letna in medletna računovodska poročila sestavlja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

 

Celje, 15.06.2021

 

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2020 za bila na nivoju leta 2019

 

Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €. V letu 2020 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 22,5 milijonov evrov, kar je 12 % manj kot leta 2019. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2020 (17,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da je družba poslovni načrt presegla za 30 %.

Operativno poslovanje je bilo torej objektivno slabše od lanskega, hkrati pa nad ravnjo poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje je med drugim vplivala prestavitev remonta v leto 2021, rekordna količinska prodaja v zadnjem kvartalu in podaljšanje proizvodnega obdobja. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel 32,9 milijonov € in znaša 19 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 11 %. Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2020 izkazan poslovni izid pred davki v višini 22,5 milijonov €, v letu 2019  je bil dosežen dobiček v višini 25,7 milijonov €. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 12 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 29 %.

 

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 18,95 milijonov €s tem je za 12 % nižji od realiziranega v letu 2019 in za 34 % višji od načrtovanega (za leto 2020 je družba načrtovala 14,1 milijon evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,4 milijone € (efektivna davčna stopnja tako znaša 15,23 %) in znesek odloženih davkov v višini 131 tisoč €. Znesek odloženih davkov oziroma sprememba stanja odloženih davkov se nanaša v smeri zmanjšanja in odpravo rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, porabe in odprave okoljskih rezervacij ter na dokončne odpise predhodno prevrednotenih poslovnih terjatev in naložb. Davčne olajšave so sestavljene iz olajšav za investiranje v opremo, za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter donacije. 

 

Uprava predlagala zmerno dividendno politiko in najavila razmišljanje o potencialnih investicijah

 

Predsednik uprave Aleš Skok je v svojem govoru posredno nakazal, da je ciljna zadolženost Cinkarne Celje do 2 x EBITDA, kar pomeni cca 100 mio EUR, ki bi jih namenili za investicije, a konkretnejši kljub več vprašanjem delničarjev ni bil. Tako smo izvedeli, da v kolikor bi dosegli družbeni dogovor z državo in mestno občino Celje glede okoljskih zavez, bi morda širili proizvodnjo na obstoječi lokaciji. Tako je predsednik uprave povedal, če bi hipotetično povečali proizvodnjo titanovega dioksida na 86.000 ton bi za širitev bila potrebna investicija 40 do 50 mio EUR, v kolikor pa bi to razširili ambiciozneje na 110.000 oz. 120.000 ton pa je obseg investicije ocenjen na cca 150 mio EUR. O potencialnih investicijah v tujini ni bilo govora, spomnimo v preteklosti je bila omenjena možnost gradnje tovarne v Srbiji.

 

Cinkarna Celje ima 16 mio EUR rezervacij za ekologijo

 

S tem zneskom po mnenju vodstva Cinkarna Celje lahko izpolni vse sanacijske ukrepe potrebne za spoštovanje ekoloških standardov in zavez. Intenzivno se ukvarjajo s problematiko pomanjkanja tehnološke vode, kot tudi z potrebnimi ukrepi za zmanjšanje prisotnosti fosfatov.  

 

Delničarji so izglasovali 21 EUR bruto dividende, uprava in NS sta predlagala le 11 EUR

 

Neposredno po sklicu skupščine je Društvo MDS podalo predlog za delitev 17 EUR dividende, danes na skupščini pa je ta dvig bil z nasprotnim predlogom malega delničarja družbe še izdatnejši na 21,00 EUR dividende. Delničarji so tak sklep podprli kar z 94 % večino saj ima Cinkarna Celje ogromna prostih finančnih sredstev, po oceni delničarja naj bi na dan skupščine bila tega za cca 50 mio EUR, kar pa uprava ni ne potrdila in tudi ne zanikala. Tako izglasovani sklep po mnenju večine delničarjev prav v ničemer ne ogroža likvidnosti in tekočega poslovanja družbe. Delničarji so tudi izglasovali podelitev razrešnice za Upravo in tudi za nadzorni svet.

 

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 215,4 €, vrednost delnice na ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 178,00 EUR, po koncu skupščine pa je narasla vse do 241,00 EUR.

 

Prevzem NKBM-ja za milijardo evrov

Za ogled prispevka novinarke Ane Bučar iz TV Dnevnika na RTV SLO1 dne 01. junija 2021 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Banka OTP bo po prevzemu Nove KBM obvladovala okoli 30 odstotkov bančnega trga

Ameriški sklad Apollo se bo iz posla poslovil z velikim zaslužkom

Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo banka OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začela postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki

Slovenski bančni sistem se z napovedano prodajo Nove KBM madžarski banki OTP konsolidira. Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začel postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki jo je kupila pred poldrugim letom.

S tem bo madžarska skupina postala največji igralec na slovenskem trgu s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem. Po navedbah agencije Reuters je posel vreden milijardo evrov.

Ameriški sklad Apollo je leta 2016 za nakup Nove KBM odštel zgolj 250 milijonov evrov. Po hitrih pripojitvah Poštne in nekdanje Raiffesen banke ter zadnjem nakupu Abanke se bo sklad Apollo iz posla poslovil z velikim zaslužkom.

Zaslužil je blizu 700 milijonov, je za TV Slovenija poudaril Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM-ja in dodal, da so si samo z dobički krepko pokrili kupnino. Glavič meni, da je bila prodaja Nove KBM povezana s korupcijo, te pa Slovenija ni preprečila: "Ampak je pustila, da je svetovni kapital oropal domačega in nas spremenil iz lastnikov v hlapce."

Brez vsega je ostalo več kot 100.000 malih delničarjev in lastnikov obveznic, luknja je tudi v državni blagajni.

"Gre za več kot milijardo vloženega davkoplačevalskega denarja, v povezavi s tem je država iztržila 300, 400 milijonov, hkrati pa je ostala dolžna obvezničarjem in delničarjem in ima iz tega naslova potencialno obveznost 300, 400 milijonov," opozarja Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.