Novice

Verjetni prevzemnik Gorenja kitajski Hisense obljublja razvoj

Za ogled prispevka z dne 15. maja 2018 TV Dnevnika SLO 1 ob 19.00 uri novinarjev Vesna Deržek Sovinek in Florjana Zupana kliknite na sliko ali TUKAJ.

TV SLOVENIJA 1, 15.05.2018, DNEVNIK, 19.14

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Skupina Hisense za zdaj najverjetnejši novi strateški partner Gorenja obljublja, da bo ohranjala stabilnost delovnih mest in pospešila razvoj Gorenja. K temu se je zavezala v sporočilu za slovensko javnost. Koraki Hisensa na poti do prevzema so sicer izjemno hitro, prevzemno ponudbo naj bi skupina objavila že v začetku prihodnjega tedna, v najkrajšem roku v katerem je ponudbo sploh mogoče objaviti.

VESNA DERŽEK SOVINEK (novinarka): Skupina Hisense je ena od vodilnih kitajskih proizvajalcev na področju elektronike. Samo lani je dosegla slabih 13 milijard evrov prihodkov, od tega 5 in pol na področju gospodinjskih aparatov.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Oni nimajo vseh proizvodov, ki so potrebni danes za pametni dom. Z nakupom Gorenja bodo to kompletirali in s tem zaključili svojo zanko.

Dividenda Telekoma Slovenije v višini 14,30 EUR bo izplačana 10. julija

Delničarji Telekoma Slovenije, d.d. so se danes sestali na 29. redni skupščini, na kateri so se seznanili s poslovanjem Skupine Telekom Slovenije in med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička. Bilančni dobiček Telekoma Slovenije je v letu 2017 znašal dobrih 115 milijonov EUR, pri čemer je glavni delničar, Republika Slovenija (zanjo SDH), podala nasprotni predlog, v okviru katerega je država predlagala, da se za dividende nameni dobrih 93 milijonov EUR bilančnega dobička oziroma 14,30 EUR dividende na delnico. Skupščina delničarjev je potrdila nasprotni predlog SDH, kar pomeni, da bodo delničarji 10.07.2018 prejeli dividendo v višini 14,30 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu, sočasno pa so se delničarji seznanili z novimi predstavniki zaposlenih v NS ter sodnimi postopki, ki se vodijo zoper bivše člane uprave. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 1,7 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 11. maj 2018


Poslovanje Telekoma Slovenije v letu 2017

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2017 dosegla 726 milijonov EUR prihodkov od prodaje, EBITDA na ravni skupine pa je znašal 168,7 milijonov EUR. V letu 2018 je na ravni skupine planiranih 755,3 milijonov EUR prihodkov in 209,8 milijonov EUR EBITDA marže.

Vir foto: Jure Makovec 

V letu 2017 je Telekom Slovenije za investicije namenila slabih 159 milijonov EUR. 

Na ravni Skupine je čisti poslovni izid v letu 2017 znašal 9 milijonov EUR. Načrtovani izid je sicer znašal 41,3 milijonov EUR, vendar pa je dosežen izid nižji zaradi oblikovanih rezervacij, ki so znašale dobrih 30 milijonov EUR. Bilančni dobiček matične družbe je sestavljen iz doseženega poslovnega izida ter dodatno še prenesenega čistega poslovnega izida v višini 3,74 milijona EUR, razgradnje drugih rezerv iz dobička v višini 132,29 milijona EUR in zmanjšanje dobička za dolgoročno odložene stroške razvijanja v višini 22,39 milijona EUR. 

Uprava in NS sta predlagala, da se za dividende nameni slabih 41 milijonov EUR oz. 6,30 EUR dividende na delnico. Skupščina je soglasno sprejela nasprotni predlog države oziroma SDH, ki predvideva, da se za dividende nameni 93 milijonov EUR dobička, kar predstavlja 14,30 dividende na posamezno delnico.

Sodni postopki zoper bivšo upravo in sprememba v NS

Delničarji so se seznanili tudi s sodnimi postopki, ki tečejo zoper bivše člane uprave. Do sedaj je imela družba 460 tisoč EUR stroškov. V primeru, da bo sodišče ugotovilo utemeljenost vsaj enega zahtevka, pa lahko družba uveljavlja tudi izplačilo po zavarovalni polici, ki je sklenjena v višini 10 milijonov EUR kritja.

V NS zaposlene od 14.02.2018 dalje zastopa g. Urban Škrjanc, ki je v NS nadomestil g. Deana Žigona, potem ko mu je 22.01.2018 prenehal mandat.

Rezervacije za tožbe in stanje tožbenih zahtevkov

Telekom Slovenije ima oblikovanih za 34,3 milijona EUR rezervacij za tožbe, kjer Telekom Slovenije nastopa kot tožena stranka, med tem ko skupni znesek tožb proti Telekomu Slovenije znaša 267,4 milijonov EUR. 

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 novinarke Lidije Pak, z dne 03.05.2017 ob 19.00 uri, kliknite na sliko ali TUKAJ.
ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Ustavni sodniki so Banki Slovenije in Evropski centralni banki dali pravno zaušnico. Ti ta se po kriminalistični preiskavi zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je potekala v Banki Slovenije, pred skoraj dvema letoma pritožili zoper preiskavo in zoper zaseg elektronskih in drugih dokumentov. Da bi uporabo podatkov ECB-ja preprečili sta se banki obrnili na Ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da banki sploh nista nosilki pravic za katere trdita, da naj bi jima bile kršene, zato je njuno pritožbo zavrnilo.
 
LIDIJA PAK HORVAT (novinarka): Ustavni sodniki so, soglasno, izpodbili podlagi za ustavno pritožbo. Pišejo: ustavne pravice, ki naj bi v preiskavi Banke Slovenije bile kršene, zanjo ne veljajo, ko deluje kot oblastni organ. Tudi na za Evropsko centralno banko, ki je želela doseči izločitev in vrnitev dokumentov, ki se nanašajo nanjo. Pritožbo sta vložili potem, ko je leta 2016 v to stavbo vkorakal NPU zaradi preiskovanja sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji, med katero so izbrisali tudi imetnike podrejenih obveznic in delnic bank. V preiskavi so se znašli nekdanji guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Janez Fabjan in Stanislava Zadravec Caprirolo, ter Tomaž Čemažar. Takrat so omenjali sum zlorabe uradnega položaja. Razlaščenci so zdaj vse bolj optimistični.
 
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Iz današnje sodbe Ustavnega sodišča sledi, da Banka Slovenije ni več sveta krava. To pomeni, da policija, ki ima edina do sedaj sporne cenitve do katerih razlaščenci niti ostali nismo še prišli, lahko nadaljevala svoj postopek.
 
PAK HORVAT: Torej tudi z dokumenti ECB-ja? V Nacionalnem preiskovalnem uradu so kratki. Zadevo usmerja specializirano državno tožilstvo in je v predkazenskem postopku. Vprašamo tožilstvo, je preiskava doslej mirovala? Pišejo, zaradi obsežnosti zbranega gradiva je dokumentacija še vedno v preučevanju na policiji. Preiskovani se danes niso odzvali ali oglašali.
 
Iz Banke Slovenije, ki jo, po odhodu Boštjana Jazbeca vodi viceguverner Primož Dolenc pa le to, da s sodbo Ustavnega sodišča še niso seznanjeni. Kaj o tem menijo v Evropski centralni banki, kjer so takrat slovenske preiskovalne organe obtožili nezakonite zaplembe njihovih informacij, odgovor na to še čakamo.
 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Delničarji Petrola bodo 10. avgusta prejeli 16,00 EUR dividende

Na 28. skupščini družbe Petrol, d.d. je bilo prisotnih 63,43 % delničarjev z glasovalno pravico. Delničarji so se seznanili s poslovanjem skupine Petrol v letu 2017, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) družbe, nazadnje pa so za revizorja družbe imenovali družbo Ernst & Young Revizija. Skupščina je skoraj soglasno sprejela, da se skoraj 33 milijonov EUR bilančnega dobička v celoti razdeli med delničarje, kar pomeni, da dividenda znaša 16,00 EUR. Delničarji bodo dividendo prejeli 10.08.2018 in sicer tisti, ki bodo vpisani v delniško knjigo KDD na dan 09.08.2018.

 

Ljubljana, 26. april 2018


 

Uspešno poslovanje Petrola v minulem letu

Prisotni delničarji so izrekli pohvale Upravi in NS za uspešno delo v letu 2017, v okviru razprave pa je predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, zastavil tudi vprašanje v zvezi z morebitnim vstopom Petrola v lastništvo banke Lon in glede gradnje nove poslovne stavbe.

Predsednik Uprave, Tomaž Berločnik, da morebitnega vstopa v banko Lon zaenkrat še ne morejo komentirati, je pa izpostavil, da je finančni steber za njih pomemben in zato dopuščajo možnost razvoja lastnih storitev ali najem storitev pri drugem izvajalcu ali nazadnje tudi morebitnim sodelovanje z kakšo banko.

Glede gradnje nove poslovne stavbe je g. Berločnik izpostavil, da končne odločitve še niso sprejeli, v vsakem primeru pa bi bila nova stavba namenjena za lastne potrebe.

Banka Slovenije se dobesedno norčuje iz celotne Slovenije

Minuli teden smo po poročanju medijev lahko ugotovili, da so bile grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, povezane z njegovim zasebnim življenjem, torej za njimi ne stojijo prizadeti v sanaciji bank, kot je to sporočila Banka Slovenije preko sporočila za javnost dne 20.03.2018. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je zato dne 13.04.2018 na Svet Banke Slovenije, ki mu predseduje sam guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, naslovilo 'Poziv za takojšnje opravičilo zaradi naposredne obtožbe guvernerja, da so za grožnje odgovorni prizadeti v sanaciji bank'. Odgovor Banke Slovenije, ki smo ga prejeli dne 18.04.2018 pa je dobesedno norčevanje iz vseh, ki so bili prizadeti v sanaciji bank, norčevanje iz policije, ki je pristopila k takojšnjemu varovanju guvernerja Banke Slovenije, norčevanje iz vseh davkoplačevalcev, ki so pre-plačali sanacijo slovenskih bank in nazadnje norčevanje iz celotne Slovenije, saj je Banka Slovenije očitno nedotakljiva sramota, njihova spletna stran pa tudi zasebni blog guvernerja.

 

Ljubljana, 20. april 2018


 

Banka Slovenije z izjavo guvernerja nima nič guverner pa zaradi svoje funkcije zahteva policijsko zaščito?!?!

Citiramo izjavo Službe za odnose z javnostmi Banke Slovenije, ki jo vodi direktorica Bojana Leskovar: "V konkretnem sporočilu (Sporočilo za javnost na spletni strani Banke Slovenije z dne 20.03.2018; o.p. Društvo MDS) je šlo za osebno izjavo guvernerja in ne Banke Slovenije oz. Sveta Banke Slovenije, zato menimo, da ne Banka Slovenije, ne Svet Banke Slovenije ne moreta biti pravi naslovnik zahteve za opravičilo."

 

Kljub temu, da naš Poziv poimensko naslavlja vse člane Sveta Banke Slovenije, med katerimi je prvi naveden prav guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, Služba za odnose z javnostmi torej sporoča, da je spletna stran Banke Slovenije očitno (lahko) tudi zasebni blog guvernerja, pa čeprav je v tej isti izjavi za javnost zapisano: "Guverner Boštjan Jazbec je bil sicer z včerajšnjim dnem dokončno potrjen za člana sveta evropskega organa za reševanje bank (SRB). Datum prenehanja funkcije guvernerja Banke Slovenije bo znan v naslednjih tednih."

Še huje, Banka Slovenije torej z izjavo guvernerja nima nič, vendarle pa ta isti guverner zaradi svoje funkcije zahteva in tudi dobi operativno varovanje slovenske policije, ker mu slednje pripada kot državnemu funkcionarju.

V Društvu MDS seveda ne pričakujemo, da bi Banka Slovenije in njen guverner v odhodu bila sposobna opravičila za neposredne obtožbe, še manj pa pričakujemo, da bi guverner iz lastnega žepa poravnal stroške varovanja s strani policije. Morda pa se bo vendarle zgodil čudež in se bo guverner odrekel odpravnini, ki po poročanju medijev in pravnih strokovnjakov temelji na osnovi nezakonitega določila v njegovi pogodbi o zaposlitvi.

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Cinkarna Celje - predlog za odkup lastnih delnic neuspešen

V Celju je potekala izredna skupščina delničarjev Cinkarne Celje, d.d., sklicana na zahtevo skupine delničarjev, ki je predlagala, da uprava družbe višek finančnih sredstev nameni za odkup lastnih delnic. Predlog ni prejel zadostne podpore delničarjev, saj je zanj glasovalo dobrih 16 % prisotnih delničarjev, je pa predsednik uprave Cinkarne, Tomaž Benčina, na skupščini podal podrobnejše informacije o bodočih načrtih in planiranju investicij. Pooblaščenec Društva Mali deničarji Slovenije (Društvo MDS) je na skupščini zastopal 4,3 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 27. februar 2018


 

46 milijonov EUR viška finančnih sredstev ob koncu leta 2017

Cinkarna Celje posluje odlično, o čemer pričajo vsi finančni kazalniki družbi, zato ne preseneča podatek, da naj bi Cinkarna konec leta 2017 razpolagala s slabimi 50 milijoni EUR presežnimi finančnimi sredstvi. Načrti za leto 2018 so še bolj pozitivni, zaradi česar v Društvu MDS ocenjujemo, da je bil predlog skupine delničarjev smiseln.

Glede na izhodišča, ki jih je predstavil predsednik uprave Cinkarne Celje, g. Benčnina ter ob upoštevanju dejstva, da predlog za odkup lastnih delnic ni prejel potrebne večine, pričakujemo, da bo ponovna razprava o morebitni delitvi presežka finančnih sredstev opravljena na redni letni skupščini, kar je zapisano tudi v odzivu Uprave in Nadzornega sveta z dne 02.02.2018, objavljenim ne Seo-netu.

V Društvu MDS prav tako pričakujemo, da bo Uprava skupaj z Nadzornim svetom delničarje in javnost podrobno seznanila z dolgoročnim načrtom družbe za obdobje 2019 - 2023, ki posredno naslavlja vprašanje izkoriščanja presežka finančnih sredstev.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.