Novice

Skupščina Krke – dividenda 3,20 EUR nova članica NS Mojca Osolnik Videmšek

V Hotelu Šport na Otočcu je danes potekala 25. skupščina delničarev. Delničarji so se seznanili z dobrim poslovanjem Krke v preteklem letu, v okviru glasovanj pa je bil potrjen predlog Uprave in Nadzornega sveta (NS), da se za dividendo nameni 3,20 EUR na delnico, za novo članico NS pa so delničarji izvolili Mojco Osolnik Videmšek. Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), Rajko Stanković, je na skupščini zastopal preko 500.000 glasov, kar je predstavljalo 3 % glasovalnih pravic.

 

Novo Mesto in Ljubljana, 04. julij 2019


 

Poslovanje Krke v letu 2018 - prodaja stabilna, dobiček nazaj na raven iz let 2015

Krka je v letu 2018 dosegla 1,332 milijarde EUR prihodkov, kar predstavlja 5 % rast prihodkov. Količinska rast prodanih zdravil pa je znašala kar 7 %. EBITDA je bil višji za 12 % in je znašal 343,3 milijinov EUR, čisti dobiček Krke pa je znašal 174 milijonov EUR in je za 14 % višji od lanskoletnega.

Na področju Vzhodne Evrope je Krka v letu 2018 povečala prihodke za 7 %, v Srednji Evropi za 5 %, Jugovzhodni Evropi za 9 % na trgih Zahodne Evrope pa za 1 %. Kar 83 % vseh zdravil, ki jih Krka izdelala v letu 2018 predstavljajo zdravila na recept. Na čezmejnih trgih je Krka zrasla za 12 % med tem ko je na domačem trgu Krka zrasla za 3 %, količinska prodaja pa je bila višja za 4 %. 

V prvi polovici letošnjega leta ocenjeni dobiček znaša kar 139,9 milijonov EUR, kar je 37 % več kot v enakem obdboju lani. Največjo, kar 33 % rast je Krka zabeležila v Rusiji in Ukrajini, v zahodni Evroki pa je rast znašala 25 %.

 

Potrjena dividenda 3,20 EUR 

Uprava in NS sta predlagala dividendo v višini 3,20 EUR, kar je dobra polovica bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 189,5 milijonov EUR. Dividende bodo delničarjem izplačane že 18.07.2019.

 

Valutna nihanja žal letos odnesla 28,2 milijonov EUR – v zadnjih treh letih rezultat pozitiven

Krka je s prisotnostjo na tujih trgih seveda izpostavljena valutnim tveganjem, pri čemer več kot polovico vseh tveganj predstavlja Ruski rubelj. Iz naslova padca tečaja Ruskega rublja je Krka v letu 2018 izgubila 27,4 milijonov EUR, skupni rezultat obvladovanja vseh valutnih tveganj pa znaša minus 28,2 milijona EUR.

Kljub temu valutnemu tveganju, ki je konstantno prisotno že več let, pa je Krka poslovala zelo uspešno. Zavedamo se, da se vsega ne da predvideti in ekonomsko morda ni upravičeno ščititi s finančnimi instrumenti, zato nas je na skupščini zanimalo ali še vedno drži trditev izrečena na eni izmed preteklih skupščin, da se ta valutna tveganja v daljši časovni vrsti nekako uravnajo. 

V zadnjih treh letih in pol je Krka zabeležila za 48 milijonov EUR izgub iz naslova negativnih tečajnih razlik ter 61 milijonov EUR dobička, kar pomeni da je kumulativno rezultat pozitiven. 

Delničarjem Elektro Ljubljana 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Ljubljana, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 5,48 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 600.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 1,65 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 03. julij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2018 zabeležila čisti poslovni izid v višini 17 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 20,2 milijonov EUR, v primerjavi z 16,8 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 10,6 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 63,9 milijonov EUR in dosegajo 39,12 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,17 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,86 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo podali nasprotni predlog v okviru točke dnevnega reda o spremembah statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Poslanci so predlog zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank preložili na eno od prihodnjih sej.

Za ogled posnetka 12. redne seje Odbora za finance in monetarno politiko z dne 28.06.2019  kliknite TUKAJ ali na sliko.

Po uvodni predstavitvi zakona in dopolnil so poslanci zaradi velikega števila dopolnil preložili obravnavo Predloga zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank na eno od prihodnjih sej. Čeprav dopolnila prinašajo nekatere nove rešitve, določeni pomisleki deležnikov ostajajo, še vedno zakonu nasprotuje Banka Slovenije, pomisleke ATVP glede vzpostavitve virtualne sobe so sedaj odpravljeni, saj bosta po novem predlogu skrb za virtualno sobo prevzela MJU in MF. 

Seje se je udeležil tudi predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je predstavil stališča glede predlaganih zakonskih rešitev.

Predstavnik Državnega sveta je povedal, da zaradi številnih pomanjkljivosti zakona ne bodo podprli, saj je po njihovem mnenju Državni svet ponudil boljše rešitve, a jih je Vlada RS za 1 dan prehitela z vložitvijo svojega predloga zakona.

Naj omenimo, da je danes vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predstavil idejo, ki jo je strnil v svoje amandmaje, na osnovi katerih bi bila omogočena izvensodna poravnavo za vse imetnike delnic in obveznic, brez velikih administrativnih ovir po vzoru opravljenih povračil vlagateljem v Španiji, Avstriji in Nizozemski. Kako točno je to mislil žal nismo slišali, saj je bila seja prekinjena.

Skupščina Luke Koper potrdila dividendo 1,33 EUR; član NS Mladen Jovičič ostal brez razrešnice

Na tokratni 31. letni skupščini družbe Luka Koper, d.d. so delničarji odločali o rednih zadevah, ter spremembah in dopolnitvah Statuta družbe. Skupščina je potrdila predlog za izplačilo dividende v višini 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več od lanskoletne dividende. Dividende bodo izplačane 30.08.2019. Pooblaščenec Društva MDS je na skupščini zastopal čez 225.000 glasov oziroma več kot 1,6 % osnovnega kapitala Luke Koper oz, 2,01 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Koper in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Rekorden pretovor v letu 2018 - Skupina Luka Koper z 11 odstotnim povečanjem rezultata pretovora   

Kot je ob predstavitvi Letnega poročila za poslovno leto 2018 bilo poudarjeno, je ladijski pretovor znašal 24 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot leta 2017 in predstavlja rekorden letni pretovor v zgodovini pristanišča. Rast pretovora glede na preteklo leto je Skupina Luka Koper dosegla na vseh blagovnih skupinah, razen pri tekočih tovorih. Potniški terminal je v letu 2018 zabeležil 101.415 potnikov, kar je 41 odstotkov vec kot leta 2017.  

V letu 2018 so čisti prihodki od prodaje dosegli 226 milijonov EUR in so bili za 7 odstotkov oziroma za 15 milijonov EUR večji kot v letu 2017. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 70 milijonov EUR, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33 milijonov EUR več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona EUR in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona EUR, , bi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper v letu 2018 znašal 60,2 milijona EUR, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov glede na leto 2017.

 

Bilančni dobiček 29,2 mio EUR - dividenda 1,33 EUR

Družba Luka Koper je v poslovnem letu 2018 ustvarila čisti poslovni izid v višini 29,2 mio EUR. Delničarjem bo izplačana dividenda v znesku 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več, kot je bila lanskoletna dividenda. Dividenda bo izplačana dne 30.08.2019 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v centralni register pri KDD na dan 29.08.2019.

 

Mladen Jovičić ostal brez razrešnice za preteklo leto

Delničarji so na skupščini glasovali ločeno o podelitvi razrešnice posameznim članom NS, pri čemer so vsi člani prejeli razrešnico za preteklo leto z izjemo Mladena Jovičića. Proti njegovi razrešnici je glasovalo kar 88,4 % prisotnih delničarjev.

Elektro Primorska – dividenda 0,12 EUR, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Primorska, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 2,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve.

 

Nova Gorica in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Primorska je v letu 2018 dosegla čisti poslovni izid v višini 6,6 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 8 milijonov EUR, v primerjavi z 8,18 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 4,4 milijone EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 26,97 milijonov EUR in dosegajo 34,33 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,18 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,01 EUR.

Delničarji bodo dividendo v višini 0,12 EUR prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Elektro Maribor – 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Maribor, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 4,7 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 700.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,5 % glasovalnih pravic.

 

Maribor in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Maribor je v letu 2018 dosegla čisti poslovni izid v višini 14,9 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 15,7 milijonov EUR, v primerjavi z 14,0 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 9,3 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 55,78 milijonov EUR in dosegajo 39,90 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,36 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,04 EUR.  

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

Elektro Celje – 0,135 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Celje, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 3,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 830.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo skoraj 4 % glasovalnih pravic.

 

Celje in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Celje je v letu 2018 zabeležila 11,9 milijonov EUR dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 11,5 milijonov EUR, v primerjavi z 8,7 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 6,4 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 44,2 milijonov EUR in dosegajo 43,78 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,86 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,56 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,135 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Elektro Gorenjska – 0,15 EUR dividende konec julija 2019

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Gorenjska, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal slaba 2,6 milijona EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za preteklo poslovno leto, delničarji pa so seznanili tudi z dejstvom, da družba ni odkupila nobene lastne delnice. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 300.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,1 % glasovalnih pravic.

 

Kranj in Ljubljana, 27. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2018 dosegla 33,8 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 9,2 milijonov EUR, v primerjavi z 8,2 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 5,1 milijona EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2017 znašajo 32,29 milijonov EUR in dosegajo 44,91 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,99 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,66 EUR.

 

Potrjen revizor in nov član NS iz vrst delavec

Skupščina je potrdila revizorja za poslovno leto 2019 in sicer družbo BDO revizija, hkrati pa se je seznanila, da družba v letu 2018 ni odkupovala lastnih delnic, svet delavcev pa je za člana NS predstavnika delavcev imenoval Boruta Jereba.

Skupščina Delavske Hranilnice sprejela vse sklepa, a je bila napovedana izpodbojna tožba na sklep o spremembah statuta

Društvo MDS je na današnji 20. redni skupščina delničarjev Delavske hranilnice d.d. Ljubljana zastopalo 2,3 % prisotnega kapitala. Delničarji so se na skupščini, med drugim, seznanili z Letnim poročilom družbe za poslovno leto 2018, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu hranilnice za poslovno leto 2018 ter z  89 %;  večino potrdili spremembe in dopolnitve statuta družbe, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, a je bila na ta sprejeti sklep napovedana izpodbojna tožba.

 

Ljubljana, 21.05.2019

 

Podatki o poslovanju v letu 2018

Uprava je predstavila poročilo iz katerega izhaja, da je Delavska Hranilnica tudi v letu 2018 poslovala uspešno – dosegla je bruto dobiček v višini 5.35 milijonov EUR in neto dobiček v višini 4.35 milijonov EUR. Čiste obresti so v primerjavi z letom 2017 zrasle za 1 %, čiste provizije pa so se povišale za 25 %.

Bilančno vsoto je hranilnica v letu 2018 povečala za 160,4 milijonov EUR, oziroma za več kot 13 %, na 1,351 milijarde EUR. Krediti nebančnemu sektorju so zrasli za 47 milijonov EUR oziroma za 10 %. Stanje kreditov prebivalstvu beleži 12 % rast, stanje kreditov pravnim osebam pa 7 % rast. Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2018 povišale za 155 milijonov EUR oziroma za 14 %. Število osebnih računov z rednimi  prilivi se je v letu 2018 povečalo za dobrih 9.200, na skoraj 85.700, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 2.700, na dobrih 40.200. Kapital hranilnice je konec decembra 2018 znašal 59,9 milijonov EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 15,19 %.

Drutvo MDS je postavilo številna vprašanja povezana z ekonomiko in aktivnim upravljanjem  presežnega kreditnega potenciala in posledično plačavanjem negativnivnih obresti na depozite, a je predsednik uprave zagotovil, da z ostalimi neobrestnimi prihodki, ta razkorak ostaja sorazmerno nizek,

 

Sprejeta dividenda 5,00 EUR bruto

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40

MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.

Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.

RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.

RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.

MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.

MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.

MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,

MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti

MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.