Krka

Krka, d.d. - Kontaktni podatki

Krka, tovarna zdravil, d.d. (oznaka delnice: KRKG)
Šmarješka cesta 6
8501 Novo mesto
Telefon: +386 (7) 331 21 11
Faks: +386 (7) 332 15 37
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Krka

Oznaka delnice:

KRKG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031102120

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   54.732.264,71€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   32.793.448

31.12.2016

Lastne delnice:

   493.130

31.12.2016

Število delničarjev:

   54.237

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   44,05€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   142.658.499,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   52,90€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   1.734.773.399,20€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

07 331 75 91

Email:

finance@krka.biz

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Krka – dividenda 4,25 EUR, obetavno poslovanje in novi člani NS

Skupščina se je danes seznanila s poslovanjem v lanskem letu, podelila je razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter sprejela sklep o izplačilu 4,25 EUR bruto dividende ter izvolila 4 člane nadzornega sveta. Rajko Stanković je na skupščini zastopal 398.247 delnic, kar je na skupščini pomenilo 2,50 % prisotnega kapitala.

 

Otočec, 09.07.2020


 

Poslovanje Krke v letu 2019 rekordno

Krka je v letu 2019 poslovala rekordno in uspela prodati za 12 % več kot v preteklem letu. Skupni prihodki so znašali 1,493 milijarde EUR. EBIDTA je prav tako višji za 12 % in je znašal 385,4 milijonov EUR med tem ko je EBIT višji za 18 % in je znašal 274,2 milijona EUR. Čisti dobiček v letu 2019 znaša 244,3 milijona EUR in je kar 40 % višji kot dobiček iz leta 2018.

Krka je dobrih 6 % prihodkov ustvarila na slovenskih tleh, med tem ko je slabih 94 % bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Vzhodni Evropi je bilo prodanih za 481 milijonov EUR izdelkov, od tega samo v Rusiji 310,5 milijonov EUR v Ukrajini pa 79,8 milijonov EUR. 

V Srednji Evropi je bilo prodanih za 339,6 milijonov EUR izdelkov, od tega samo na Poljskem 159,5 milijonov EUR. Skupna rast v regiji znaša 7 %.

V Zahodni Evropi je rast znašala 17 %, skupno pa je Krka prodala za 336,1 milijonov EUR. Samo v Nemčiji, je bilo prodanih za 85,4 milijonov EUR izdelkov.

Na območju Jugovzhodne Evrope je bilo prodanih za 191,3 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 9 % rast prihodkov, največ v Bolgarijo.

Čežmorska tržišča so ustvarila 48,6 milijonov EUR in so dosegla 12 % rast v primerjavi z leto 2018, večina izdelkov pa predstavljajo izdelki na recept. V Sloveniji Krka dosega 8,4 % tržni delež, prodanih pa je bilo za 52,9 milijonov EUR izdelkov ter za 39,5 milijonov EUR storitev (zdraviliške in turistične).

 

Dividenda v višini 4,25 EUR bruto na delnico bo izplačana 23. julija 2020

Skupščina delničarjev Krka je sprejela sklep, da se od 270,87 mio EUR bilančnega dobička za leto 2019 za dividendo izplača 133,87 mio EUR oziroma 4,25 EUR bruto na delnico, kar je višje kot lani, ko je bila dividenda 3,20 EUR. Prav tako pa je skupščina sklenila, da se 68,5 mio EUR nameni za druge rezerve in 68,5 mio EUR za prenos v naslednje leto. 

Dividende bodo delničarjem začeli izplačevati 23. julija 2020, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 22. julij 2020.

 

Izvoljeni štirje člani nadzornega sveta

SDH je na današnji skupščini zastopal tri delničarje: KAD, ki ima 10,65 % osnovnega kapitala, SDH, ki ima 9 % osnovnega kapitala in Republike Slovenije, ki ima 7,22 % osnovnega kapitala, kar skupaj znaša 26,68 % osnovnega kapitala, a je to na skupščini pomenilo kar 54 % glasovalnih pravic, saj je bila nekaj več kot 50 % prisotnost vseh delničarjev na skupščini neposredno ali posredno preko pooblaščencev v zbiranja pooblastil Uprave ali zbiranja pooblastil, ki ga je izvedel v lastni režiji Društvo MDS.

S sklicem skupščine bili predlagani Julijana Kristl, Peter Filipič, Boris Žnidarič in Jože Mermal. SDH pa je na skupščini podal nasprotni predlog s katerim je namesto Petra Filipčiča predlagal Mateja Lahovnika. Tako so bili za novo 5 letno mandatno obdobje izvoljeni: Julijana Krist, Mateja Lahovnik, Boris Žnidarič in Jože Mermal.

 

Skupščina je podelila razrešnico Upravi in nadzornemu svetu

Ponekod letos ne bo izplačil

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

 

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

 

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

 

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

 

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

 

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

 

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

 

Koronakriza tudi priložnost

 

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

 

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.

 

Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Medij: Dnevnik  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 5. julija 2019 Stran: 4

SKUPŠČINA KRKE Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Čez štirinajst dni naj bi skoraj 50.000 Krkinih delničarjev prejelo dividende v višini 3,20 evra bruto za delnico. Na včerajšnji skupščini so delničarji podprli vse predloge sklepov in med drugim za novo članico nadzornega sveta imenovali Mojco Osolnik Videmšek.

Včerajšnja skupščina novomeške Krke je v skladu s pričakovanji minila brez presenečenj. Delničarji so potrdili predlog uprave o delitvi bilančnega dobička. Tako bo Krka za dividende namenila 101,6 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico oziroma dobrih deset odstotkov več od lanske dividende. Po 44 milijonov evrov bo šlo za druge rezerve iz dobička oziroma se prenese v prihodnje leto. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča lahko nekaj manj kot 50.000 delničarjev pričakuje izplačilo dividend 18. julija, in sicer glede na stanje vpisov v delniško knjigo dan prej. Kot je že večkrat poudaril, so v strategijo zapisali usmerjenost družbe k stabilni politiki dividend, kar pomeni, da se za dividende vsako leto nameni najmanj 50 odstotkov čistega dobička, pri čemer se upoštevajo tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in morebitne prevzeme.

Podatki z Ljubljanske borze ob tem kažejo, da so se Krkine delnice ob današnji objavi polletnih rezultatov podražile za 3,2 odstotka na 63,8 evra. la, predstavil lansko poslovanje Krke. V primerjavi z letom prej je za pet odstotkov povečala prodajo. Ta je znašala 1,33 milijarde evrov, dobiček pa je bil višji za štirinajst odstotkov in je dosegel nekaj manj kot 174 milijonov evrov. Tudi številke prvega letošnjega polletja, ki jih bo nadzorni svet obravnaval zadnji dan julija, so spodbudne, dodaja Colarič. Prodaja je za dvanajst odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju in znaša 762 milijonov evrov. »Dobiček smo povečali za 37 odstotkov, na skoraj 140 milijonov evrov. Optimističen sem tudi glede drugega polletja,« dodaja. Kot je Colarič napovedal že spomladi ob predstavitvi lanskih rezultatov, naj bi Krka letošnje leto zaključila z 1,375 milijona evrov prodaje in 172 milijoni evrov dobička, a se bodo trudili te načrte preseči, je dodal.

Skupščina Krke – dividenda 3,20 EUR nova članica NS Mojca Osolnik Videmšek

V Hotelu Šport na Otočcu je danes potekala 25. skupščina delničarev. Delničarji so se seznanili z dobrim poslovanjem Krke v preteklem letu, v okviru glasovanj pa je bil potrjen predlog Uprave in Nadzornega sveta (NS), da se za dividendo nameni 3,20 EUR na delnico, za novo članico NS pa so delničarji izvolili Mojco Osolnik Videmšek. Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), Rajko Stanković, je na skupščini zastopal preko 500.000 glasov, kar je predstavljalo 3 % glasovalnih pravic.

 

Novo Mesto in Ljubljana, 04. julij 2019


 

Poslovanje Krke v letu 2018 - prodaja stabilna, dobiček nazaj na raven iz let 2015

Krka je v letu 2018 dosegla 1,332 milijarde EUR prihodkov, kar predstavlja 5 % rast prihodkov. Količinska rast prodanih zdravil pa je znašala kar 7 %. EBITDA je bil višji za 12 % in je znašal 343,3 milijinov EUR, čisti dobiček Krke pa je znašal 174 milijonov EUR in je za 14 % višji od lanskoletnega.

Na področju Vzhodne Evrope je Krka v letu 2018 povečala prihodke za 7 %, v Srednji Evropi za 5 %, Jugovzhodni Evropi za 9 % na trgih Zahodne Evrope pa za 1 %. Kar 83 % vseh zdravil, ki jih Krka izdelala v letu 2018 predstavljajo zdravila na recept. Na čezmejnih trgih je Krka zrasla za 12 % med tem ko je na domačem trgu Krka zrasla za 3 %, količinska prodaja pa je bila višja za 4 %. 

V prvi polovici letošnjega leta ocenjeni dobiček znaša kar 139,9 milijonov EUR, kar je 37 % več kot v enakem obdboju lani. Največjo, kar 33 % rast je Krka zabeležila v Rusiji in Ukrajini, v zahodni Evroki pa je rast znašala 25 %.

 

Potrjena dividenda 3,20 EUR 

Uprava in NS sta predlagala dividendo v višini 3,20 EUR, kar je dobra polovica bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 189,5 milijonov EUR. Dividende bodo delničarjem izplačane že 18.07.2019.

 

Valutna nihanja žal letos odnesla 28,2 milijonov EUR – v zadnjih treh letih rezultat pozitiven

Krka je s prisotnostjo na tujih trgih seveda izpostavljena valutnim tveganjem, pri čemer več kot polovico vseh tveganj predstavlja Ruski rubelj. Iz naslova padca tečaja Ruskega rublja je Krka v letu 2018 izgubila 27,4 milijonov EUR, skupni rezultat obvladovanja vseh valutnih tveganj pa znaša minus 28,2 milijona EUR.

Kljub temu valutnemu tveganju, ki je konstantno prisotno že več let, pa je Krka poslovala zelo uspešno. Zavedamo se, da se vsega ne da predvideti in ekonomsko morda ni upravičeno ščititi s finančnimi instrumenti, zato nas je na skupščini zanimalo ali še vedno drži trditev izrečena na eni izmed preteklih skupščin, da se ta valutna tveganja v daljši časovni vrsti nekako uravnajo. 

V zadnjih treh letih in pol je Krka zabeležila za 48 milijonov EUR izgub iz naslova negativnih tečajnih razlik ter 61 milijonov EUR dobička, kar pomeni da je kumulativno rezultat pozitiven. 

Krka, tovarne zdravil, Novo mesto

Datum skupščine: 
04.07.2019 - 13:00
Naslov: 
v Hotelu Šport na Otočcu, Grajska cesta 2, 8222 Otočec.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev skupščine z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2018, vključno s seznanitvijo s prejemki članov uprave in nadzornega sveta (NS), revizorjevim poročilom in poročilom NS o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2018 in njegovi potrditvi, sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2018 ter podelitev razrešnice upravi in NS za leto 2018. Seznanitev skupščine z odstopom Hans-Helmuta Fabryja s funkcije člana NS in izvolitev člana NS, predstavnika delničarjev. Imenovanje revizorja za poslovna leta 2019, 2020 in 2021. Seznanitev skupščine o novih članih NS – predstavnikih zaposlenih. (Za dividende 3,20 EUR bruto na delnico, dividende se delničarjem začnejo izplačevati 18. 7. 2019, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 17. 7. 2019.)

Lov na zavarovalniške dividende

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

V ospredju bodo predvsem zavarovalnice

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Dividendno mikavne delnice

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.