Krka

Krka, d.d. - Kontaktni podatki

Krka, tovarna zdravil, d.d. (oznaka delnice: KRKG)
Šmarješka cesta 6
8501 Novo mesto
Telefon: +386 (7) 331 21 11
Faks: +386 (7) 332 15 37
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Krka

Oznaka delnice:

KRKG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031102120

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   54.732.264,71€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   32.793.448

31.12.2016

Lastne delnice:

   493.130

31.12.2016

Število delničarjev:

   54.237

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   44,05€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   142.658.499,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   52,90€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   1.734.773.399,20€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

07 331 75 91

Email:

finance@krka.biz

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Lov na zavarovalniške dividende

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

V ospredju bodo predvsem zavarovalnice

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Dividendno mikavne delnice

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.

Krka – 2,90 EUR dividende že čez 2 tedna

Na Otočcu je danes potekala redna letna skupščina družbe Krka, d.d., kjer so se delničarji seznanili s poslovanjem Skupine Krka v letu 2017. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru odločanja o delitvi bilančnega dobička predlagalo dividendo 3,50 EUR vendar je skupščina potrdila prvotni predlog uprave, ki predvideva dividendo 2,90 EUR. Dividende bodo izplačane že 19.07.2018. Pooblaščenec Društva MDS je zastopal skoraj milijon delnic oziroma več kot 5 % glasovalnih pravic.

 

Otočec in Ljubljana, 5. julij 2018


 

Poslovanje Krke v letu 2017 - prodaja stabilna, dobiček nazaj na raven iz let 2015

Skupina Krka je v letu 2017 ustvarila 1,266 milijarde EUR prihodkov od prodaje izdelkov in storitev, kar predstavlja skoraj 8 % rast prodaje v primerjavi z letom 2016. Čisti dobiček leta 2017 znaša 152,6 milijonov EUR in se je tako povzpel na raven iz leta 2015, ko je dobiček znašal 158 milijonov EUR. Spomnimo, da je v letu 2016 dobiček bil precej nižji in je znašal le 108,5 milijonov EUR.

Iz naslova tečajnih razlik je bil seveda najbolj pomemben ruski rubelj, pri katerem je Krka zabeležila neto negativne tečajne razlike v višini -18 milijonov EUR, celotni rezultat obvladovanja valutnih tveganj pa znaša 22,5 milijona EUR.

V prvi polovici leta 2018 je Krka prodala za 25,4 milijonov EUR več, kar predstavlja 4 % rast. Količinsko je rast znašala 6 %. Ocenjeni dobičke prvega polletja je višji za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem lani in je znašal 120,6 milijonov EUR.

 

Sprejeta predlagana dividenda 2,90 EUR in izplačilo 19.07.2018 - Društvo MDS predlagalo 3,5 EUR

Uprava in Nadzorni svet (NS) sta predlagala, da se za dividendo nameni slabih 93 milijonov EUR, kar znaša 2,90 EUR bruto na posamezno delnico. V Društvu MDS smo podali svoj predlog, ki bi za dividendo namenjal večji del bilančnega dobička. Društvo MDS ocenjuje, da finančni položaj družbe omogoča izplačilo višje dividende, zato smo predlagali dividendo v višini 3,50 EUR oziroma 112 milijonov EUR. 

Glede na borzni tečaj delnice Krke, na dan 04.07.2018 (58,00 EUR), bi dividenda v predlagani višini (3,50 EUR), pomenila 6,03 % donosnost na delnico, kar ocenjujemo da bi imelo pozitivne učinke na samo trgovanje z delnico. Krka ima hkrati na dan 31.12.2017 oblikovanih za 1,1 milijarde EUR rezerv iz dobička.

Skupščina je potrdila prvotni predlog uprave in NS, zato se o predlogu Društva MDS ni glasovalo. Dividenda v višini 2,90 EUR bo izplačana že 19.07.2018 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 18.07.2018.

Kaj bo država storila s svojim deležem v Gorenju?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 02.06.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA (voditelj): Kitajska skupina Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Gorenja. In kaj bo storila država? Bo ostala brez 50 milijonov in obdržala lastniški delež? Ekonomisti menijo, da bi bilo to nesmiselno, a težava je, da je država v strategiji upravljanja državnega premoženja zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, kar pomeni, da je ne bi smeli prodati.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Država ima prek kapitalske družbe dobrih 16 odstotkov Gorenja. S tem deležem ne more nikakor vplivati na poslovne odločitve v družbi, je jasen ekonomist Kovač.

BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta): Ocenjujem, da ta odstotek, razen, da bi bil seveda naložba, ki bi naj v prihodnosti nosila določene dividende pravzaprav nima smisla in v tem hipu je to pravzaprav zelo dobra ponudba prevzemnika in mislim, da je s tega vidika veliko bolj pametno, da se seveda država finančno umakne.

ZADRAVEC: A vlada Mira Cerarja je po vseh političnih kompromisih v strategijo zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, ali drugače, da ga država ne sme prodati. Ministrstvo za finance, najbrž tudi zato, da ne bi ostali brez 50 milijonov evrov, zdaj zmanjšuje vlogo strategije. Strategija je politični dokument, so zapisali. KAD pa se s skladno z zakonom odloča neodvisno. To bo odprlo Pandorino skrinjico, opozarjajo mali delničarji. Bo KAD vedno lahko odločal po svoje.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo mali delničarji Slovenije): Imamo kar naenkrat v bistvu na prepihu celotno državno premoženje, s katerim upravlja KAD, se pravi na prepihu se znajde njihov delež tako v Zavarovalnici Triglav, tako v Zavarovalnici Sava Re, tako v Petrolu, tako v Krki, kot v kompletni energetiki.

Luka Koper - Uprava lepo skrbi za svoje delavce na račun izvajalcev pristaniških storitev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

 

Ljubljana in Koper, 20. december 2017


 

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

 

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Skupščina Krke - 2,75 EUR dividende in dva nova člana NS

Delničarji družbe Krka, d.d., so se na današnji skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem Krke v preteklem letu in ob tem potrdili predlagano dividendo v višini 2,75 EUR bruto na delnico. Društvo MDS tako ni uspelo s svojim predlogom, da se za dividendo nameni večji del bilančnega dobička in sicer 3,50 EUR dividende na delnico. Za nova člana Nadzornega sveta (NS) sta bila na predlog SDH imenovana Borut Jamnik in Hans Helmunt Fabri. Pooblaščenca Društva MDS sta na sami skupščini zastopala več kot milijon delnic, kar je predstavljalo 5,50 % glasovalnih pravic.

 

Novo Mesto in Ljubljana, 06. julij 2017


 

Poslovanje Krke slabše kot v letu 2015 - poslovanje zaznamovano z zmanjševanjem cen

Skupina Krka je v letu 2016 ustvarila 1,174 milijarde EUR prihodkov od prodaje izdelkov in storitev, kar predstavlja 1 % rast prodaje v primerjavi z letom 2015. Čisti dobiček leta 2016 znaša 108 milijonov EUR, kar predstavlja več kot 30 % nižji dobiček v primerjavi z letom 2015. Razlog za padec dobička naj bi bil posledica izrazitega zniževanja cen zdravil, hkrati pa naj bi na dobiček vplivale tudi tečajne razlike na trgih, kjer je Krka prisotna.

Krka v letu 2017 načrtuje 1,22 milijard EUR prihodkov in boljši dobiček kot v letu 2016. Samo v prvi polovici leta 2016 je čisti dobiček znašal 91,7 milijonov EUR. Predsednik Uprave, g. Jože Colarič je v okviru predstavitve rezultatov za 2016 poudaril, da niso zadovoljni z rezultati preteklega leta in da je za njimi bilo težko leto.

 

Dividenda v višini 2,75 EUR bo izplačana 20.07.2017

Skupščina je potrdila predlog uprave in NS, da se za dividendo nameni slabih 89 milijonov EUR dobička, kar predstavlja 2,75 EUR dividende na posamezno delnic. V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se dividendo nameni slabih 113 milijonov EUR oziroma 3,50 EUR dividende na delnico. Kot navedeno, so delničarji potrdili prvotni predog in se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Imenovana dva nova člana NS

Državni SDH je predlagal razširitev dnevnega reda, v okviru katere je predlagal odpoklic članice NS, Anje Strojin Štampar, po samem sklicu skupščine pa je odstopno izjavo z mesta NS podala tudi Simona Razvornik Škofič. Skupščina je za nova člana NS imenovala Boruta Jamnika in Hansa Helmunta Fabrija.

 

Podeljeno pooblastilo za nakup lastnih delnic in potrjen revizor

Krka bo 2,65 EUR dividende izplačala že v 30 dneh

Delničarji Krke so na današnji skupščini tako rekoč soglasno sprejeli vse predlagane sklepe, tudi nasprotni predlog SDH, d.d., ki je predlagal skrajšan rok za izplačilo dividend, iz prvotno predlaganih 60 dni na 30 dni. Delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 12.07.2016 bodo tako v 30 dneh prejeli 2,65 EUR bruto dividende na delnico. Delničarji so imenovali tudi novega člana Nadzornega sveta (NS), dr. Borisa Žnidariča, ki bo nadomestil g. Mateja Pirca. Uprava in NS sta za svoje delo v letu 2015 prejela tudi razrešnico z več kot 99 % večino. Predstavnika Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala preko 3 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Novo mesto, 7. julij 2016


 

Krka povečuje prodajo po količini in vrednosti

Predsednik Uprave, g. Jože Colarič je v okviru predstavitve rezultatov izpostavil zaostrene razmere na trgu, ki so najbolj zaznamovane z nestabilnim tečajem ruskega rublja in pa nenzadnje tudi vse večjo konkurenco na področju generičnih proizvajalcev zdravil.

Slednje potrjuje tudi podatek, da je Krka v prvem kvartalu leta 2016 povečala prihodke od prodaje za 1 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015, po količini prodanih zdravil pa je prodaja dejansko višja za 12 %.

 

Pozitivna rast v zahodni Evropi – Krka vlaga v dodatne kapacitete

Območje zahodne Evrope beleži kar 22 % rast prodaje, pri čemer je najmočnejše tržišče Nemčija, med tem ko v Sloveniji Krka ustvari le 7 % svojih prihodkov, zrasla pa je tudi prodaja v srednem delu Evrope in sicer za 3 %.

Konec prihodnjega leta bo Krka v celoti zaključila tudi s polnjenjem kapacitet v njihovi največji investiciji do sedaj; Notol 2. Končne zmogljivosti Notola 2 bodo 4,5 milijarde tablet, s čimer se bodo Krkine proizvodne zmogljivosti povečale na 17,5 milijarde tablet.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.