Zbiranje pooblastil - Aerodrom Ljubljana, Abanka, NLB, Žito
Banka Celje, Cinkarna Celje, Zavarovalnica Triglav - TUKAJ
Premogovnik Velenje
Premogovnik Velenje, d.d. - kontaktni podatki
Nočna skupščina Premogovnika Velenje – predstavnik malih delničarjev in sklicatelji skupščine fizično odstranjeni iz zasedanja skupščine
Na današnji izredni skupščini Premogovnika Velenje, d.d., ki je potekala na sedežu družbe ob 04. uri zjutraj, je pooblaščenec Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Grega Tekavec zastopal 24 malih delničarjev, izredno skupščino pa so sicer po pooblastilu Okrožnega sodišča v Celju sklicali trije manjšinski delničarji, MP Naložbe, d.d., TOWRA, s.a. in INTERTRADE ITC, d.o.o., ki imajo skupaj v lasti 7,6 % Premogovnika Velenje, katere zastopa Odvetniška pisarna Vladimir Bilić, d.o.o. Na skupščini so delničarji obravnavali 2 predloga za posebno revizijo kakor tudi dva različna predloga za spremembo v NS. Po naročilu predsednika skupščine so sklicatelji skupščine in pa pooblaščenec Društva MDS bili fizično odstranjeni iz skupščine, potem ko so le ti zahtevali razpravo, predsednik skupščine, odvetnik mag. Miran Kos, pa razprave ni dovolil in dejal, da lahko uporabimo ustrezna pravna sredstva.
Delničarji in pooblaščenec Društva MDS so bili s skupščine družbe odstranjeni z varnostniki, potem ko je Grega Tekavec najprej želel razpravljati o posebni reviziji pri 2. točki dnevnega reda nato pa še o kandidatih za NS pri 3. točki dnevnega reda. Predsedujoči je debato onemogočil in zahteval, da delničarji glasujejo o celotnem sklepu; torej o odpoklicu in imenovanju dveh kandidatov hkrati. Po nasprotovanju delničarjev je predsedujoči naročil predsedniku Uprave, da naj odstrani »moteče« delničarje.
Velenje, 27. januar 2013
Uprava družbe ni želela sklicati skupščine kljub jasnim določilom ZGD
Za nenavadno uro skupščine gre krivdo pripisati izključno Upravi družbe, ki jo vodi dr. Milan Medved, saj kljub jasnemu določilu 3. in 4. odstavka 295. člena ZGD–1, ki Upravi družbe nalaga, da mora na zahtevo delničarjev, ki zastopajo dvajsetino osnovnega kapitala, skupščina družbe zasedati najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve za sklic izredne skupščine. Ker Uprava pod vodstvom dr. Medveda temu ni sledila, je Odvetniška pisarna Vladimir Bilić, d.o.o., po pooblastilu Celjskega sodišča, sklicala izredno skupščino v nedeljo za 4. uro zjutraj.
Fotografijo Grega Tekavca (levo) Bogdana Pušnika (v sredini) in Vladimirja Biliča (desno) je posnela novinarka Večera Rosmari Petek nekaj po 5 uri zjutraj.
Pooblaščenec Društva MDS je zaradi nespoštovanja osnovnih določil ZGD–1 in zahtev delničarjev vprašal Upravo Premogovnika Velenje, zakaj ni sklicala skupščine, hkrati pa je tudi želel vedeti, kakšne ukrepe je sprejel Nadzorni svet družbe zoper Upravo, ki ne upošteva zahteve delničarjev za sklic skupščine. Predsedujoči skupščini ni dovolil odgovora na izrecno zastavljeno vprašanje.
Nasprotni predlogi in razširitev glavnega delničarja HSE
K obema prvotnima točama dnevnega reda je HSE kot 77,3 % lastnik Premogovnika Velenje, d.d. vložil nasprotne predloge, prav tako pa je predlagal razširitev dnevnega reda z zamenjavo v NS. Tako je HSE predlagal svoje organe kakor tudi svojega posebnega revizorja, pri tem pa se postavlja vprašanje, kaj so pri HSE delali do sedaj oziroma ali gre za resne namene glavnega delničarja.
Slednje je namreč vprašljivo z vidika dodatne točke dnevnega reda, s katero je HSE predlagal odpoklic mag. Matjaža Janežiča in Marka Štrigla z mesta NS. Marko Štrigl je namreč v NS Premogovnika Velenje bil imenovan ravno po nasprotnem predlogu HSE na 19. skupščini, ki je potekala 29. avgusta 2012, sedaj pa ga želi HSE zamenjati, saj »/…/ocenjuje, da bo zamenjava članov Nadzornega sveta Premogovnika Velenje d.d. pozitivno vplivala na delovanje Nadzornega sveta družbe Premogovnik Velenje d.d. v okviru pooblastil in pristojnosti organa družbe in s tem na poslovanje družbe Premogovnik Velenje d.d.«
HSE je s svojimi glasovi zagotovil izvolitev mag. Marjana Ravnikarja in Marka Bregarja, v Društvu MDS pa se sprašujemo, ali bosta nova dva kandidata ostala na položaju več kot 5 mesecev in pa ali bosta morda bolje skrbela za varovanje interesov vseh lastnikov!?
Dve ločeni zahtevi za posebno revizijo
Premogovnik Velenje – menjave v NS in imenovanje posebnega zastopnika, ki bi vložil tožbo proti Upravi in NS
V Velenju je danes potekala 19. skupščina družbe Premogovnika Velenja, d.d., na kateri sta osrednji temi bili izvolitev novih članov Nadzornega sveta (NS), ter seznanitev z Letnim poročilom ter razširitve dnevnega reda, ki je skladno z ugotovitvami posebne revizije predvidevala vložitev tožb s strani posebnega zastopnika. V NS sta bila imenovana Marko Štrigl in Kristjan Verbič, medtem ko posebno zastopnik za vložitev tožb zoper Upravo in NS pričakovano ni bil potrjen s strani večinskega delničarja HSE, d.o.o. Delničarji so izrazili začudenje nad dejstvom, da je predstavnik malih delničarjev imenovan na predlog večinskega delničarja, čemur pričajo tudi rezultati glasovanja.
Velenje, 29. avgust 2012
Seznanitev s poslovanjem - Posebna revizija ocenila oškodovanje delničarjev med 13,6 in 17,4 milijonov EUR
Predsednik skupščine sprva ni želel dopustiti razprave v okviru seznanitve s poročilom izredne revizije, naposled pa je Uprave vendarle podala svoje stališče v zvezi s poročilom posebne revizije. V burni razpravi so delničarji prišli do odgovorov, da je družba tudi v prvi polovici leta poslovala negativno, hkrati pa tudi v preteklosti delničarji že nekaj časa niso bili deležni izplačila dobička v obliki dividend.
Dva nova člana NS in napovedi številni izpodbojnih tožb
Skupščina je izvolila dva nova člana NS, med katerimi je bil izvoljen tudi Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki naj bi v NS predstavljal male in manjšinske delničarje. Večinski delničar, HSE, d.o.o., ki je z nasprotnim predlogom predlagal g. Verbiča in g. Marka Štrikla, ni želel ugoditi pozivu ostalim prisotnim delničarjem, da se vzdrži glasovanje o predstavniku malih delničarje in da slednjega imenujejo ostali prisotni mali delničarji.
Skupščina je predlagani nasprotni predlog HSE podprla, saj ima večinski lastnik v lasti 77,72 % kapitala, čeprav je predstavnik Društva MDS, Grega Tekavec, predsednika skupščine opozoril, da mora skupščina, skladno z določili novele ZGD-1G, o članih NS glasovati ločeno, razen če o skupnem glasovanje ne soglaša večina delničarjev. Ker predsednik opozorila ni upošteval, je skupščina glasovala o enotnem predlogu, k sprejetemu sklepu pa so bile napovedane izpodbojne tožbe. Prav tako so bile napovedane izpodbojne tožbe k 2. in 3. točki dnevnega reda.
Vložitev tožb za povrnitev škode
Premogovnik Velenje - napovedano izpodbijanje vseh skupščinskih sklepov
Društvo MDS, ki je zastopalo 20 delničarjev oz. 2,03 % prisotnega kapitala in odvetnik Vladimir Bilić, ki je zastopal 5 delničarjev, ki so imeli 8,87 % prisotnega kapitala so napovedali izpodbijanje vseh sklepov današnje skupščine Premogovnika Velenje
Velenje, 30.08.2010 ob 14. uri
ZAPLET ŽE OB ZAČETKU
Večinski HSE ni dopustil izločitve predsedujočega Blaža Štrumflja, ki poslovno sodeluje z večinskim lastnikom HSE. Po mnenju pooblaščencev ni primeren za vodenje, saj je v konfliktu interesov, kar je v nadaljevanju z omejevanjem razprave tudi dokazal. Kljub obširni razpravi je državna HSE ta sklep zavrnila.
LETNO POROČILO NEPOPOLNO, PRAV TAKO POROČILO NADZORNEGA SVETA
V letnem poročilu so manjkala bistvena razkritja o Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljevanju: TEŠ), ki je v 100 % lasti HSE, ki je 77 % lastnica Premogovnika Velenje oziroma obvladujoča družba Premogovnika Velenje. Nepopolno pa je bilo tudi poročilo nadzornikov, ki pa ga na skupščini ni nihče dopolnil. Nobenega od njih namreč ni bilo na sami skupščini, kar kaže na ignoranco malih delničarjev.
TUDI RAZVELJAVITEV SKLEPOV O PARTICIPACIJI DELAVCEV OSTALA NEPOJASNJENA
Izgovor, da se sklep o participaciji delavcev razveljavi, ker zakon o participaciji delavcev pri dobičku še ni bil izglasovan, ne vzdrži resne razprave. Zakon tudi ob sprejemu tega sklepa namreč še ni veljal. Zato menimo, da sklicevanje na nesprejetje zakona ni odgovor in predstavlja slabo sporočilo delavcem s strani Uprave in NS.
IMENOVANJE POSEBNEGA REVIZORJA PONOVNO ZAVRNJENO
Mali in manjšinski delničarji so želeli, da bi posebni revizor preveril:
- ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog povezani družbi TEŠ,
- gibanje cen električne energije v tem času, ter drugih kazalcev poslovanja TEŠ,
- morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije, ki jo je prodajal TEŠ in cen premoga, ki ga je prodajal Premogovnik Velenje.
K temu bo najbrž potrebno dodati tudi ugotavljanje, kam so »izginili« prihranki, ki so posledica znatnega zmanjševanja števila zaposlenih (in verjetno niso majhna postavka), ter pregledati transparentnost načina izbora dobaviteljev. Pri tem je nujno pregledati tudi obseg pridobljenega dela (saj se pojavljajo očitki o »protežiranju določenih dobaviteljev«).
ZAKAJ HSE NE DOVOLI REVIZIJE V TEŠ?
HSE je tako kot na zadnji skupščini dosegla, da se revizije ne izvede v TEŠ, kar še dodatno meče senco dvoma, da je tam očitno nekaj hudo narobe.
Ceno bodo plačali mali delničarji
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8
NFD Holding
Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.
Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.
Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.
Štiri leta Zorkovega vrtenja v krogu
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2013 Stran: 7
Pivovarna Laško
Pivovarna Laško se spet dogovarja o reprogramu 370 milijonov evrov posojil. Skoraj štiri leta po tem, ko je njeno vodenje prevzel Dušan Zorko, so na njenem dnevnem redu bolj ali manj iste teme, družba pa bo očitno kmalu potrebovala tudi poslovno sanacijo.
Skoraj štiri leta po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se zdi, da se domača skupina pijač vrti v krogu. Že kratkoročni obstoj Pivovarne Laško je danes bolj ali manj odvisen le od (ne)milosti bank. Četudi se bo uprava z bankami upnicami v prihodnjih dneh vendarle dogovorila o reprogramu večine okoli 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki zapadejo konec marca, pa so dolgoročne perspektive skupine bolj ali manj temne.
Kdaj ne le finančna, ampak tudi poslovna sanacija?
Na njenem dnevnem redu so domala že več let enake teme: poleg reprograma in odprodaje premoženja z deležem v Mercatorju na čelu še pogodbeni koncem ali druge oblike notranje reorganizacije skupine, ki naj bi ji prinesle več sinergij.
Evropa lahko vzame denar zaTEŠ6
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja,Drevenšek Simona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 02. 2013 Stran: 1
Evropska investicijska banka še ni sprejela odločitve o črpanju 440-milijonskega kredita
V Termoelektrarni Šoštanj (TES) še vedno niso prejeli nobenega uradnega obvestila Evropske investicijske banke (EIB) glede črpanja 440-milijonskega posojila za izgradnjo šestega bloka. EIB namreč še ni sprejela nobene odločitve o nadaljnjem črpanju sredstev za slovenski energetski projekt. Iz banke so sporočili, da še vedno presojajo, ali so pogoji iz finančne pogodbe v celoti izpolnjeni. Neuradno je slišati, da naj bi posojilo na tanek led speljali okoljevarstveniki in mali delničarji Premogovnika Velenje, v banki pa naj bi bili skeptični tudi o menjavi vodstva. EIB, ki je TEŠ že dala posojila v vrednosti 110 milijonov evrov, je dobila tudi precej kritičnih pisem iz Slovenije na temo 1,3 milijarde evrov težkega projekta, ki jih je dolžna preučiti. Evroposlanci, med njimi tudi Alojz Peterle, so jo opozorili, da TEŠ 6 preiskujejo Evropska komisija, Komisija za preprečevanje korupcije in OLAF. Dokument, s katerim država jamči za vračilo 440 milijonov evrov kredita, sicer ni opremljen s protikorupcijsko klavzulo, kljub temu pa obstaja vrsta okoliščin, v katerih je sporazum z EIB lahko razveljavljen. Slednje dokazuje tudi praksa iz nekaterih projektov, ki jih je sofinancirala evropska banka. V TEŠ so pričakovali, da bodo kredit za gradnjo šestega bloka začeli črpati že konec februarja. Če kredita ne bo pravočasno - do zapadlosti obveznosti do Alstoma - se bo projekt podražil, pravijo v termoelektrarni.
Korupcija bi zrušila pogodbo za TEŠ 6
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja,R.P.,Drevenšek Simona,K.A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2013 Stran: 5
Pogodba o državnem poroštvu za 440 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki za gradnjo TEŠ 6 nima proti kom pcijske klavzule, vendar bi bila v primeru kaznivih dejanj kljub temu razveljavljena
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je najkasneje v začetku februarja pričakovala odobritev kredita Evropske investicijske banke (EIB) za projekt TEŠ 6. A se je zapletlo. EIB naj bi preverjala nekatere sume o okoljski in ekonomski vzdržnosti 1,3 milijarde evrov vrednega projekta. EIB je bila obveščena tudi, da primer TEŠ 6 preiskuje tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Pogodba o državnem poroštvu za kredit pri EIB ne vsebuje protikorupcijske klavzule, vendar bi bila v primeru kaznivih dejanj lahko kljub temu razveljavljena.
Bolj pomembni sta dejansko ugotavljanje in preganjanje korupcije
Pogodba je temelj za evropsko sofinanciranje največjega slovenskega infrastrukturnega projekta, sestavljena pa je po vzoru sorodnih sporazumov EIB v drugih evropskih državah. Dokument, s katerim država jamči za vračilo 440 milijonov evrov kredita, sicer ni opremljen s protikorupcijsko klavzulo, ki jo je na primer vsebovala 278 milijonov evrov težka pogodba o nabavi oklepnikov Patria, kljub temu pa obstaja vrsta okoliščin, v katerih je sporazum z EIB lahko razveljavljen. Kar dokazuje tudi praksa iz nekaterih projektov, ki jih je sofinancirala evropska banka. V primeru korupcije ali kršitve pogodbe, ki je od primera do primera drugačna, lahko EIB zahteva tudi vračilo že počrpanega denarja. Če je kršitev pogodbe resna, lahko zahtevajo tudi takojšnje plačilo že posojenega denarja.
Nasprotniki Teš 6 slavijo, EIB še tiho
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kronika Datum: 14. 02. 2013 Stran: 9
Posojilo za šesti blok TRS zahteva kar odstop Boruta Pahorja in Janeza Janše
Ljubljana - Mali delničarji Premogovnika Velenje pišejo parlamentu, Janezu Janši, ministrstvom za finance, gospodarski razvoj in infrastrukturo, da se zaradi njihovega nezadovoljstva projekt ne bo začel. Iz EIB še ni uradnega odgovora.
Odvetnik malih delničarjev PV (MP Naložbe, Towra in Intertrade) Vladimir Bilič je parlamentu in vladi napisal, da je Evropska investicijska banka ustavila financiranje projekta Teš 6. »Ne glede na pisanje medijev je to brez dvoma izldjučno posledica našega obvestila EIB o tem, kako se ravna z delničarji,« je napisal Bilič. Dodaja, da delničarji z 9,3-odstotnim deležem ne privolijo v ceno lignita 2,25 evra na gigadžul in bodo »izkoristili vsako pravno možnost, da to preprečijo, tudi s presojo ustavnosti zakona o poroštvu države« za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke (EIB). Druga možnost je odkup deležev malih delničarjev.
Posojilo za TEŠ6 še na ledu
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 02. 2013 Stran: 3
Posojilo za TEŠ6 še na ledu Obrazložitev: Seme dvoma so v pravnih oddelkih EIB zasejah okoljevarstveniki in mali delničarji Premogovnika
V Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarni Šoštanj še čakajo na pojasnila Evropske investicijske banke, zakaj je odložila sprostitev 440 milijonov evrov posojila. Domnevnih razlogov je več.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok je že pojasnil, da je preložitev odločitve odbora direktorjev EIB za sprostitev posojila presenečenje. Ne nazadnje je TEŠ za projekt šestega bloka že uporabil 110 milijonov evrov posojila iz EIB, poleg tega je izpolnil zahtevne pogoje oziroma pridobil rudi državno poroštvo za posojilo. Košorok je še opozoril, da bi ustavitev projekta, v katerega je HSE vložil več kot 300 milijonov evrov, potopila slovensko energetiko z dvomilijardno škodo. Tudi zato od EIB pričakujejo pojasnila.
Do takrat bodo vsi razlogi za prestavitev odločanja neuradni in bolj ali manj ugibanja. V krogih blizu TEŠ se bojijo, da je dvome EIB povzročila ravno zamenjava direktorja TEŠ Simona Tota s Francem Roscem. To naj bi namreč kazalo na korupcijo v TEŠ. Na to pa so EIB s pismom opozorili trije evropski poslanci in okoljevarstveniki.
TEŠ 6 Foto:Voranc Vogel / Delo.
Velik »nujen« interes pa je pravni oddelek EIB pokazal tudi do pisma nekdanjega predsednika državnega zbora Gregorja Viranta ustavnemu sodišču. Pravzaprav je to pismo odvetnika malih delničarjev Premogovnika Velenje Vladimirja Biliča, ki je EIB poslal dopis že 1. februarja. V njem je izrazil nezadovoljstvo z obravnavo malih delničarjev v družbi Premogovnik Velenje. »Male delničarje se že dolga leta izkorišča, saj že vseskozi opozarjajo na nepravilnosti pri poslovanju, ves čas pa PV in HSE očitke neutemeljeno zavračata. To je pokazala tudi posebna revizija, s katero je bilo ugotovljeno oškodovanje PV,« pravi Bilič.
Za največjo sramoto v zgodovini upravljanja gospodarskih družb Bilič ocenjuje dogajanje 27. januarja, ko so varnostniki brez razloga ali povoda fizično odstranili delničarje s skupščine - verjetno zato, ker so ti delničarji na dnevni red skupščine uvrstili tudi revizijo poslovanja pod pogoji, postavljenimi za sprejem poroštva. Delničarji namreč menijo, da poslovanje PV v takšnih razmerah sploh ni mogoče brez izgube.
