Petrol

Skupščina Petrola je danes potrdila predlog uprave, da se vsaka delnica družbe razdeli na 20 novih, postopek pa bo stekel 19. avgusta. S tem naj bi povečali likvidnost in omogočili dostopnost Petrolovih delnic novim vlagateljem. Delničarji bodo letos prejeli dividende v višini 30 evrov bruto na delnico, kar je osem evrov več kot lani.

Ljubljana, 21. april 2022

Delničarjem 30,00 EUR dividende

Uprava in NS Petrola sta prejela razrešnico za preteklo leto.

Petrol bo večino bilančnega dobička, ki po stanju na dan 31. december 2021 znaša 61,8 milijona evrov, namenil za izplačilo dividend. Te bodo izplačane 5. avgusta.

Delničarji Petrola so odločali tudi o predlogu za odkup lastnih delnic in podprli nasproti predlog SDH, največjega posamičnega lastnika družbe. Medtem ko je uprava predlagala sprejem pooblastila za nakupe pri cenah, ki ne bi bile nižje od 50 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, na drugi strani pa ne višje od 13-kratnika čistega dobička na delnico vse do treh odstotkov osnovnega kapitala družbe, sprejeti sklep predvideva pooblastilo, po katerem bo uprava lahko pridobivala lastne delnice v obdobju 12 mesecev, a le do dveh odstotkov osnovnega kapitala.

SDH je z nasprotnim predlogom tudi omejil odsvajanje lastnih delnic le za namen zmanjšanja osnovnega kapitala, ne pa tudi za zamenjave za lastniške deleže v drugih družbah.

Rekordno lansko poslovanje

Lastniki - poleg SDH sta med večjimi posamičnimi še Kapitalska družba s skladi z 8,7-odstotnim in neposredno država z 10,8-odstotnim deležem - so se seznanili tudi z lanskim rekordnim poslovanjem. V letu 2021 je Petrol na ravni skupine ustvaril 124,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 72 odstotkov več kot leta 2020, prihodki od prodaje pa so se povečali za 61 odstotkov na 4,96 milijarde evrov. Za letošnje leto v Petrolu načrtujejo prihodke od prodaje v vrednosti 5,9 milijarde evrov in 158,3 milijona evrov čistega dobička. Glavni tveganji za letos sta energetska kriza in inflacija.

Petrol pričakuje nadomestilo škode in izgubljenega dobička

Predsednica Uprave Nada Drobne Popovićeva je na skupščini odgovorila tudi na vprašanje glede vladne regulacije cen goriv. Pojasnila je, da je bil sklep o regulaciji cen - ta velja do konca aprila - sprejet na podlagi zakona o kontroli cen. »Država lahko poseže na trg, vendar mora povrniti vso škodo, ki je pri tem nastala in povrniti dobiček. Dogovora z državo glede poračuna še nimamo, pričakujemo, pa, da se bomo o tem pogovarjali po koncu regulatornega obdobja.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič tema: mali delničarji, dividende Datum: Petek, 23. april 2021 Stran: 10

Skupščina družbe Očitki o osem milijonskem oškodovanju - Na delnico 22 evrov bruto dividende

Uprava Petrola je zoper prejšnjo upravo družbe pod vodstvom Tomaža Berločnika včeraj na pristojno sodišče vložila odškodninske tožbe. Očita ji oškodovanje družbe v višini osmih milijonov evrov. Berločnik oškodovanje zanika, kar bodo po njegovih besedah dokazali tudi na sodišču.

Delničarje je o vloženi tožbi na skupščini včeraj obvestila predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Skupščina je namreč decembra lani upravi naložila, naj izvede nadaljnje aktivnosti glede posebne revizije poslov nekdanje uprave, v kateri sta poleg Berločnika sedela še Igor Stebernak in Rok Vodnik. Revizija je namreč ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave. Drobne Popovičeva je povedala, da so strokovnjaki pri štirih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter izgradnjo nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH. Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču. Glede stroškov postopka je Drobne Popovičeva pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniške stroške so ocenili na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.

Enaka dividenda kot lani

Petrol bo po sklepu skupščine delničarjem razdelil večino oziroma 45,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, kar znese 22 evrov bruto na delnico, so na skupščini sklenili lastniki družbe. Gre za enako višino dividende kot lani. Drobne Popovičeva je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bilo dva. Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijone evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovičeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili. Predstavila je tudi novo strategijo družbe do leta 2025, ki predvideva, da se bo EBITDA povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov.

Zadovoljni delničarji

»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden večjih delničarjev družbe Dari Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen.

Na današnji skupščini družbe PETROL, d.d., je bilo prisotnega 66,45% kapitala z glasovalno pravico. Skupščine sta se udeležila predsednik Društva MDS Rajko Stanković in izvršni sekretar Društva MDS Grega Tekavec, ki sta zastopala skupaj 1,10 % prisotnega kapitala, oz. 366 delničarjev, ki so lastniki 15.195 delnic v okviru zbiranja pooblastil družbe Petrol d.d.

Ljubljana, 22.04.2021

Skupščina podelila razrešnice in potrdila sklep o delitvi 22 EUR dividende

Skupščina se je sezanila z revidiranil letnim poročilom Družbe Petrol in Skupine Petrol, ter podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu. Potrdila je tudi sklep o delitvi dividende v višini 22,00 € bruto na delnico, za kar bo družba namenila skoraj ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2020 znašal 45.355.156,00 €. Družba bo izplačala dividende 06. avgusta 2021 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 05. avgusta 2021.

V okviru razprave se je predsednik Društva MDS sprva zahvalil vsem zaposlenim v skupini Petrol in upravi in NS družbe za dober rezultat v izjemno zahtevnem poslovnem letu 2020. Še posebej je izpostavil napore uprave pri optimiziranju poslovanja in obvladovanja stroškov ter uspeh strokovnih služb v tradingu in risk managementu. Po projekcijah uprave in pa po predstavljenem na webcastu Ljubljanske borze 24. marca so bila pričakovanja čistega poslovnega izida pri 50 mio EUR, dejansko dosežen rezultat za leto 2020 za večinskega lastnika pa skoraj 40% višje, pri 69 mio EUR, kar močno odstopa od pričakovanj uprave. 

Ob tem sicer pozitivnem razvoju dogodkov, pa smo Upravo prosili za obširnejša pojasnila v Letnem poročilu 2020 predstavljenih postavkah drugi prihodki in odhodki. Skupina Petrol je kot trgovec z energenti in pri poslovanju z energenti izpostavljena različnim tveganjem, med bolj izpostavljenimi z valutnim, cenovnim in količinskim tveganjem.

Brez dodatnih pojasnil v Letnem poročilu in ob trenutnih razkritjih, lahko Petrol v delu njegove dejavnosti razumemo tudi kot sklad tveganega kapitala, ki je s trgovanjem (black box) z izvedenimi finančnimi instrumenti v lanskem letu ustvaril visoke prihodke, ki močno presegajo vrednosti iz preteklih let (kljub spremembi računovodskih usmeritev glede pripoznanja učinkov iz IFI). Zato je kot delničar glede na trenutna razkritja izrazil upravičeno zaskrbljenost, da brez pojasnil, kako celovito se upravlja s tveganji, v katerem od prihodnjih kvartalov lahko pričakujemo tudi visoko izgubo.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Dividenda za leto 2020 je predlagana v enaki višini kot za leto 2019. Pri tem so bile upoštevane potrebne investicije, prosti denarni tok, zadolženost družbe, razvojni načrti, višina zadržanih dobičkov preteklih let, ustrezno razmerje neto finančni dolg / EBITDA  in likvidnostna situacija.

Upoštevaje sprejeto dividendno politiko, s ciljem zasledovanja stabilnih donosov za lastnike in dobrim finančnim stanjem družbe, bosta nadzorni svet in uprava predlagala Skupščini delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, izplačilo dividende za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 45.222.716,00 EUR.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ Ogled dokumenta:  Letno poročilo Petrol 2020 

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Svet se je v letu 2020 soočil s pojavom pandemije Covida-19, ki je močno vplival tudi na poslovanje skupine Petrol. Poslovanje je na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol v januarju in februarju leta 2020 potekalo nemoteno in skladno z načrti. V marcu leta 2020 so se s pojavom pandemije poslovne razmere zelo zaostrile. Ukrepi, s katerimi so države za zajezitev pandemije, omejevale gibanje tako med državami kot tudi med lokalnimi skupnostmi, so zaradi omejevanja prometa vplivali na znatne padce prodaje proizvodov iz nafte. Družbe v skupini Petrol so od začetka izbruha epidemije spremljale nastalo situacijo in izvajale ustrezne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in zagotavljanja nemotene oskrbe z energenti. Skupina Petrol je na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upoštevala navodila oblasti. Tudi ob pojavu 2. vala pandemije je bila primarna skrb namenjena ukrepom za zaščito zdravja tako kupcev kot zaposlenih Petrola. Oskrba z energenti je potekala nemoteno.

Skupina Petrol se je na krizo, ki je posledica epidemije, odzvala celostno. V prvi fazi so bile aktivnosti osredotočene na zagotavljanje nemotenega poslovanja v spremenjenih okoliščinah ter prepoznavanju in obvladovanju tveganj. Nadaljnje aktivnosti pa so bile usmerjene dolgoročno, da bi skupina Petrol lahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju.

Plana poslovanja za leto 2020 zaradi naravne nesreče (pandemije) in s tem povzročene gospodarske krize ni bilo mogoče uresničiti. Skupina Petrol je zaradi negotovosti razvoja dogodkov po izbruhu epidemije pripravila različne scenarije poslovanja v letu 2020, in sicer je bilo ocenjeno, da bi skupina Petrol v letu 2020 lahko dosegla EBITDA v višini med 73 % in 79 % realiziranega EBITDA v letu 2019. Skupina Petrol je s hitrim odzivom na spremembe razmer na trgih, tako s prilagoditvijo ponudbe kot s stroškovno racionalizacijo in optimizacijo v letu 2020 dosegla boljše rezultate, kot so bili predvideni v teh scenarijih. V letu 2020 se je pokazal tudi pozitiven vpliv diverzifikacije dejavnosti skupine Petrol, saj so ravno ne-naftne dejavnosti imele dodaten pozitiven učinek na rezultate skupine Petrol.

Skupina Petrol je v letu 2020 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 426,9 mio EUR, kar je 10 % manj kot v enakem obdobju leta 2019, zaradi nižje prodaje proizvodov iz nafte, kar je predvsem posledica ukrepov omejevanja gibanja, ki so jih države sprejele za zajezitev pandemije in padca gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročila pandemija. EBITDA je znašal 166,6 mio EUR, kar je 15 % manj kot v letu 2019 in primerjalno boljše od glavnih konkurentov v regiji.

Skupina Petrol je 44 % EBITDA realizirala s prodajo naftnih derivatov, 23 % s prodajo ostalih energentov (zemeljski plin, elektrika, UNP), 18 % s prodajo trgovskega blaga, 12 % s prodajo energetskih in okoljskih sistemov, 3 % pa s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Skupina Petrol je realizirala čisti poslovni izid v višini 72,3 mio EUR, kar je 31 % manj kot v enakem obdobju leta 2019.

Skupina Petrol je v letu 2020 prodala 3,0 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 19 % manj kot v letu 2019 (predvsem zaradi nižje prodaje v maloprodaji, kar je posledica pandemije). Prodaja utekočinjenega naftnega plina je znašala 148,8 tisoč ton, kar je 16 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Prodaja elektrike je bila v letu 2020 realizirana v višini 19,9 TWh, prodaja zemeljskega plina pa v višini 27,2 TWh. S prodajo trgovskega blaga je skupina Petrol v letu 2020 realizirala 446,9 mio EUR prihodkov, kar je 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019 tudi zaradi manjšega obiska bencinskih servisov in zaprtja določenih dejavnosti, kar je posledica epidemije. Konec leta 2020 je skupina Petrol poslovala preko 500 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 110, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 15 in v Črni gori 15.

Po mnenju nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, se je uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, na pandemijo odzvala ustrezno in v danih razmerah obvladovala nastalo situacijo, saj je družba glede na dinamiko kazalca EBITDA poslovala boljše kot njeni glavni konkurenti v regiji in hkrati ohranila bonitetno oceno BBB- s stabilnim izgledom. Nadzorni svet ocenjuje opravljeno delo uprave in dosežene rezultate glede na zaostrene razmere v letu 2020 kot zelo uspešne.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave