Petrol

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2019, v višini 45.355.156,00 € se uporabi za: - del bilančnega dobička v znesku 45.222.716,00 € se uporabi za izplačilo dividend, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša bruto vrednost 22,00 € na delnico, - preostanek bilančnega dobička v znesku 132.440,00 € ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, se razporedi v druge rezerve iz dobička. Družba bo izplačala dividende 7.8.2020 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 6.8.2020. 

Gordan Šibić je mali delničar in vlagatelj v številnih podjetjih, strokovnjak s področja investicijskih financ in računovodstva, ter starosta borcev za pravice malih delničarjev.

Že v daljnem letu 2001, ko v Republiki Sloveniji še ni bilo organizacije, ki bi se sistematično ukvarjala z zaščito malih delničarjev je z serijo tožb nastopil proti velikim delničarjem BTC.

Odgovor SDH-ja vladi glede Petrola brez novih informacij

Slovenski državni holding je vladi posredoval pojasnila glede sporazumne zamenjave uprave Petrola, v katerih niso zapisali čisto nič novega. Delničarjem ni bilo razkritih dovolj podatkov o okoliščinah, zato bo SDH do konca tedna sklical skupščino Petrola.

4. november 2019 ob 17:03
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

SDH namerava sklicati skupščino družbe, na kateri bodo poskušali izvedeti, kaj se skriva v ozadju sporazumne zamenjave zelo uspešne Petrolove uprave. 

Za prispevek iz POROČIL RTV SLO 1 ob 17.00 uri pritisnite ma sliko ali TUKAJ.

Kot so v SDH-ju zapisali na svoji spletni strani, ocenjujejo, da dodatno pojasnilo nadzornikov Petrola, ki so ga ti v sredo posredovali prek spletnih strani Ljubljanske borze, delničarjem družbe ne razkriva dovolj podatkov o okoliščinah predčasnega prenehanja mandatov.

Zato namerava SDH do konca tega tedna ob upoštevanju zakonsko določene delničarjeve pravice do obveščenosti zahtevati sklic skupščine Petrola, če je ne bosta uprava ali nadzorni svet družbe sklicala že sama. Na skupščini bi se delničarji seznanili s podrobnejšo informacijo glede zadeve.

Nadzorni svet Petrola je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da namerava glede na zahteve delničarjev po dodatnih pojasnilih razlogov za sporazumno predčasno prenehanje mandatov članov uprave na prvo redno sejo nadzornega sveta, ki bo prihodnji četrtek, uvrstiti točko, pod katero bi obravnavali sklic skupščine delničarjev. Namen je seznanitev skupščine oziroma delničarjev z razlogi in z namenom njihove obravnave.

Potem ko so se nadzorniki Petrola pod vodstvom Nade Drobne Popovič v četrtek s Tomažem Berločnikom in dvema članoma uprave dogovorili o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, je včeraj o tem na dopisni seji razpravljala vlada, ki od vodstva SDH zahteva informacijo o razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

Na četrtkovi seji nadzornega sveta Petrola so bili sporazumno razrešeni predsednik uprave Tomaž Berločnik ter člana uprave Igor Stebernak in Rok Vodnik. Za začasno predsednico uprave je bila imenovana Nada Drobne Popovič. Do lani spomladi je bila članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), nato pa se je kot finančna direktorica zaposlila v jeseniški družbi Sij Acroni, ki je del skupine Sij – Slovenska industrija jekla, v 75-odstotni lasti Rusov. Poleg Drobne-Popovičeve bosta do imenovanja novih članov s polnim mandatom začasno upravo sestavljali še direktorica za strateško obvladovanje stroškov Danijela Ribarič Selakovič in Ika Krevzel Panić, ki je bila že doslej kot delavska direktorica članica Petrolove uprave.

Po razrešitvi je Berločnik povedal, da je sporazumen odhod s čela Petrola posledica razhajanj med člani nadzornega sveta glede strategije družbe.

Ena od predvidenih naložb naj bi bila nakup družbe Avantcar, ene od vodilnih igralk na področju e-mobilnosti. Avantcar, ki je lani ustvaril 17,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička, je v lasti Gašperja Žvana in Mateja Čera.

Pred mesecem postal menedžer leta

Potem ko so v četrtek v medijih zakrožile neuradne informacije o zamenjavi Berločnika, je Drobne-Popovičeva pojasnila, da se bo nadaljevala prejšnja seja nadzornega sveta in da točke o zamenjavi uprave sicer ni na dnevnem redu; prek spletnih strani Ljubljanske borze je to sporočila tudi Petrolova uprava. K temu je dodala, da poslovanje skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno ambiciozno strategijo in letnim načrtom. Pri načrtovani rasti poslovanja preverjajo različne stresne scenarije in s tem zagotavljajo, da je skupina Petrol pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti in morebitno krizo v prihodnosti, je še dejala.

Pred približno mesecem dni je Združenje Manager Berločnika izbralo za menedžerja leta. Svojo odločitev je med drugim utemeljilo s tem, da je Skupina Petrol, ki zaposluje okoli 5000 delavcev, lani dosegla 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za petino več kot leta 2017 in skoraj dvakrat več kot leta 2010 (vodenje Petrola je Berločnik prevzel v začetku leta 2011). V prvem polletju letošnjega leta je Petrol ustvaril 2,73 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa se je povečal za štiri odstotke in je znašal okoli 41 milijonov evrov.

Po poročanju Financ se neuradno omenja, da bi novi član Petrolove uprave lahko postal Sašo Berger, član Petrolovega nadzornega sveta, sicer pa predsednik uprave družbe S&T Slovenija. Berger je tudi polovični lastnik podjetja Center za gradbene študije (CGŠ), ta pa je uradno 7,93-odstotni lastnik družbe IMP, ki naj bi sodelovala s Petrolom. Po neuradnih podatkih naj bi CGŠ dejansko obvladoval višji lastniški delež IMP, kot je razvidno iz sodnega registra. Tega podatka in podatka, da naj bi IMP sodeloval s Petrolom, Berger včeraj do zaključka redakcije ni komentiral, prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali se z Drobne-Popovičevo družita zasebno. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli niti od Drobne-Popovičeve.

Združenje Manager in mali delničarji nasprotovali menjavi

V Združenju Manager so v četrtek pojasnili, da z ogorčenostjo, predvsem pa z zaskrbljenostjo spremljajo medijske napovedi o morebitni menjavi uprave s Tomažem Berločnikom na čelu, ki je dosegla rekordne poslovne rezultate v zgodovini Petrola in v devetih letih zagotovila 1500 novih delovnih mest. »Z morebitnim rušenjem uspešnega vodstva bi tisti, ki ga želijo odstaviti, oziroma vladajoča politika posredno sporočili, da jim je malo mar za družbeno blaginjo in dobrobit največjega slovenskega podjetja, s tem pa za več kot 5000 ljudi, oziroma da so jim pomembni le lastni parcialni in politični interesi,« so poudarili v Združenju Manager. Dodali so, da zato ostro nasprotujejo morebitni menjavi vodstva iz političnih razlogov, s tem pa tudi političnim igricam, ki prepogosto delajo škodo gospodarstvu in družbi.

Toda apel Združenja Manager ni zalegel, prav tako ne apel društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

Preden je bil Berločnik razrešen, so v Društvu MDS povedali, da pričakujejo, da bodo morebitna nesoglasja, ki so nastala med nadzorniki in upravo, zgladili v konstruktivnem dialogu in iz tega morebitnega »spora ali nesporazuma« vsi skupaj izšli kot zmagovalci, kar se bo verjetno v bodoče odrazilo v še boljših rezultatih družbe ter posledično višji vrednosti naložbe za vse delničarje. Nadzorni svet in upravo Petrola so pozvali, naj stopita vsak korak nazaj in morebitne spore ali nesporazume rešita na korporativno običajen način in mimo medijev.

Nadzorniki so neodvisni

Delničarji Petrola so se danes sestali na 29. redni skupščini delničarjev, kjer so obravnavali dosežene rezultate v preteklem letu. Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, od slabih 50 milijonov EUR bilančnega dobička pa so delničarji za dividendo namenili 37,5 milijonov EUR, kar predstavlja 75 % celotnega bilančnega dobička. Dividenda tako znaša 18 EUR bruto na posamezno delnico in bo izplačana 09.08.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 8.000 glasov malih delničarjev.

Ljubljana, 18. april 2019

Skupina Petrol za 20 % dvignila prihodke od prodaje

Skupina Petrol je v letu 2018 realizirala za 5,4 milijarde EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z 4,5 milijarde EUR v letu 2017 za kar 20 % boljši rezultat. Čisti poslovni izid je znašal slabih 92 milijonov EUR in je bil višji za 13 %. EBITDA je znašal 171,5 milijonov EUR in je bil višji za 7 % v primerjavi z letom 2017.

Povprečna cena nafte je v letu 2018 zrasla za kar 32 % v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2018 je skupina Petrol zaposlovala 4.857 ljudi, število zaposlenih pa se je samo v letu 2018 zvišalo za 300 ljudi.

Imenovan revizor, sprejete spremembe statuta in plačila članom NS

Delničarji so imenovali tudi revizorja za naslednje triletno obdobje. Revizijo izkazov bo v letih 2019, 2020 in 2021 izvajala družba ERNST & YOUNG Revizija, d.o.o. Dodatno so bile sprejete tudi spremembe statuta in spremenjena plačila članom NS. 

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?