Elektro Maribor

Elektro Maribor, d.d. - Kontaktni podatki

Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. (oznaka delnice: EMAG)
Vetrinjska ulica 2
2000 Maribor
Telefon: +386 (2) 220 01 15
Faks: +386 (2) 252 22 41
Spletna stran: www.elektro-maribor.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Elektro Maribor

Oznaka delnice:

EMAG

Borza:

Ni v borzni kotaciji

ISIN koda:

SI0031108580

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

139.773.510,00€

31.12.2014

Število vseh delnic:

33.495.324

31.12.2014

Lastne delnice:

    0

31.12.2014

Število delničarjev:

1.320

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   7,37€

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

   7,45€

30.06.2015

Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta:

 

 

Tržna kapitalizacija

246.860.537,88€

31.12.2014

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

02 22 00 000

Email:

info@elektro-maribor.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

Medij: VEČER Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. julija 2022 Stran: 6

 

ENERGETIKA 

 

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

 

Na skupščini Elektra Maribor večinski lastnik SDH ni izglasoval večine vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet

 

Skupščina delničarjev Elektra Maribor je, po dveh objavljenih sklicih, včeraj postregla še z dodatnimi predlogi in preobrati na skupščini. Na predlog največjega, okoli 8o-odstotnega delničarja, Republike Slovenije, z njenim premoženjem pa upravlja Slovenski državni holding (SDH), tako ni bila izglasovana večina vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava, ki jo od novembra lani vodi Jože Hebar, in nadzorni svet te mariborske elektrodistribucijske družbe.

 

Delničarjem Elektra Maribor dva milijona evrov dividend

 

Gremo po vrsti: kljub obširni utemeljitvi uprave, da lanskega bilančnega dobička v višini 3,66 milijona evrov ne izplača za dividende, je bil sprejet predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini dobrih dveh milijonov evrov uporabi za izplačilo dividend, preostanek v znesku 1,7 milijona evrov pa ostane nerazporejen.

 

Prav tako je SDH z nasprotnim predlogom preglasoval dodatno točko dnevnega reda, ki jo je uprava na predlog nadzornega sveta vnesla v drugi sklic skupščine, objavljen konec maja, da nekdanjemu predsedniku uprave Borisu Soviču ne podelijo razrešnice, ker ga je nadzorni svet razrešil iz krivdnih razlogov. Delničarji so namreč izglasovali razrešnico za delo uprave v celotnem preteklem letu, torej tako Soviču kot Hebarju. Naj ob tem spomnimo, da je predsednik nadzornega sveta Samo Iršič lani novembra za Večer v izjavi za medije dejal, da so Soviča razrešili iz poslovnih razlogov. Boris Sovič, ki je v sodnem sporu z nekdanjim delodajalcem, ni želel komentirati te točke dnevnega reda. Je pa bil negativno presenečen nad sestavo gradiva za skupščino delničarjev.

 

Nova nadzornika Marija Šeme in Samo Logar

 

Hladni tuš je doživel tudi predlog nadzornega sveta, v katerem sta le Samo Iršič in Tomaž Orešič, saj je Drago Štefe letos januarja odstopil, Jože Hebar pa je po razrešitvi Soviča prevzel vodenje Elektra Maribor, da na njuni mesti imenujejo Francija Miheliča in Mateja Šretla. Mihelič je lani odstopil kot nadzornik Pošte Slovenije iz kvote NSi, Šretl pa je leta 2018 na lokalnih volitvah kandidiral za SDS v Ločah in ni bil izvoljen. Na predlog SDH so delničarji za nova nadzornika imenovali Marijo Šeme, upravljavko premoženja v SDH, in Sama Logarja, ki je zadnja leta deloval v nadzornem svetu Elektra Gorenjske. Ali imenovanje omenjenih pomeni tudi spremembe pri vodenju nadzornega sveta oziroma morebitne spremembe v upravi družbe, pa bo pokazal čas.

 

Zahtevo malih delničarjev za razširitev dnevnega reda skupščine z dodatno točko, predlogom razrešitve nadzornikov Iršiča in Orešiča ter njuno ponovno imenovanje z začetkom mandata 30. junija 2022, pa so predlagatelji umaknili, ker zanjo ni bilo dovolj podpore. Prav tako niso bile izglasovane nekatere njihove zahteve statutarnih sprememb in pridobivanja lastnih delnic družbe.

 

Lani z 11,7 milijona evrov dobička

 

Elektro Maribor je imel lani ob okoli 90 milijonih evrov prihodkov 11,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za 1,2 milijona evrov več kot preteklo leto. Konec lanskega leta so imeli 221 tisoč odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2314 gigavatnih ur električne energije, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leto prej in največ do zdaj. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 odstotka vseh merilnih mest, v omrežju je več kot polovica podzemnih vodov in 72 odstotkov izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje Elektra Maribor priključenih 5412 proizvodnih virov, kar je za tretjino več kot leto pred tem. Lani so izdali za 43 odstotkov več soglasij za priključitev malih proizvodnih virov. Za investicije pa so namenih 33 milijonov evrov, prav tako največ do zdaj. 

 

SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije

 

Slovenski državni holding (SDH) je na sredini skupščini Pošte Slovenije zamenjal tri od petih predstavnikov kapitala, ki sedijo v nadzornem svetu. Odpoklic je pojasnil z izgubo zaupanja lastnika, potem ko je bila opravljena revizija imenovanja Tomaža Kokota za generalnega direktorja družbe. Z včerajšnjim dnem tako z mesta članov nadzornega sveta odhajajo Ervin Renko, Igor Škrinjar in Niko Samec. Imenovani so bili že trije novi člani, ki jim bo danes začel teči štiriletni mandat. Za nove predstavnike kapitala je SDH imenoval Domna Trobca, Barbaro Nose in Barbaro Cerovšek Zupančič.

 

Delničarjem Elektro Maribor 6 centov dividende

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2022 sestali na 28. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 87,75 % osnovnega kapitala. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3 % na skupščini prisotnega kapitala.

Maribor, 30.06.2022

Poslovanje v letu 2021

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila družbe za leto 2021 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021.

Poslovno leto 2021 je družba Elektro Maribor d. d. zaključila s čistimi dobičkom v višini 11,7 mio EUR, kar je za 1,2 mio EUR več kot preteklo leto, in čistim poslovnim izidom v višini 9,2 mio EUR. Družba je imela konec leta 2021 16.986 km elektrodistribucijskega omrežja, 221.268 odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2.314 GWh električne energije, kar je za 5,3 % več kot leto prej in največ doslej. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 % vseh merilnih mest. Vsako leto povečajo robustnost omrežja.

V letu 2021 je bilo tako v celotnem omrežju že več kot 53 % podzemnih vodov in 72 % izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključeno že 5.412 proizvodnih virov, kar je 32 % več kot leto pred tem. V letu 2021 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2021 so izdali za 43 % več soglasij za priključitev kot leto prej. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 33,1 mio EUR, kar je za 5 % več glede na preteklo leto in največ doslej.

 

Delničarjem 6 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Sprejet je bil predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini 3.691.881,94 evra uporabi tako, da se del v znesku 2.000.718,12 uporabi za izplačilo dividend, preostanek v višini 1.691.163,82 pa ostane nerazporejen.

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2021.

 

Imenovan revizor

Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovna leta od 2022 do vključno 2026 je bila imenovana družba BDO Revizija d.o.o.

Skupščina se je seznanila, da dvema članoma nadzornega sveta, predstavnikoma zaposlenih, 14.7.2022 poteče mandat.

 

Skupščina izvolila dva nova člana nadzornega sveta 

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, Marijo Šeme, MBA, in mag. Sama Logarja.

Letno poročilo družbe: https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/.

Društvo MDS s nasprotnimi predlogi s katerimi predlaga delitev dividend in sicer 0,1884 EUR v Elektro Celje, 0,11 EUR v Elektro Maribor in 0,24 EUR v Elektro Primorski

Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.

 

Ljubljana, 26. maj 2022

 

Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička  

 

ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR

 

Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR

 

Uprava Elektro Maribor  je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR

 

Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021,  ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

Obrazložitev nasprotnih predlogov:

 

V  vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.

 

Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov

 

Elektro Maribor

Datum skupščine: 
23.05.2022 - 11:00
Naslov: 
na sedežu družbe v sejni sobi v 2 nadstropju, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor.
Status: 
odpovedana
Opombe: 
Imenovanje članov nadzornega sveta.

Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

 

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

 

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Društvo MDS je danes vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)

 

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

ZUOPVCE), ki je začel veljati v soboto 5. marca 2022. Po določilih ZUOPVCE se prihodki iz naslova omrežnine v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju: EDP) znižajo na 0 EUR, hkrati pa se stroški EDP-jev ne znižujejo. Država je vse njihove prihodke iz omrežnine namenila za svojo uporabo, s katero namerava ublažiti posledice podražitev, ki jih bo utrpelo prebivalstvo, ter posegla v lastninsko pravico 20,5 % malih in manjšinskih delničarjev.

 

Zato je Društvo MDS preko pooblaščenega odvetnika mag. Aleša Kaluže (M.Sc) na Ustavno sodišče RS vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

 

Ljubljana, 10.03.2022

 

Društvo MDS ne nasprotuje pomoči fizičnim osebam, ki so pomoči dejansko potrebne

 

Za ogled TV prispevka iz POROČIL TV SLO1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS ponovno poudarja, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:

 

  1. da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
  2. da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb -  vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
  3. da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
  4. da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
  5. da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
  6. da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

 

Posledice, ki jih prinaša izvajanje 4. člena ZUOPVCE so:

 

  • nevarnost izpadov elektrike oz. nestabilnost omrežja,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, bo ogroženo tudi redno vzdrževanje in nujne investicije vosnovna sredstva. Spomnimo na dejstvo, da je povprečna amortiziranost osnovnih sredstev v EDP-jih več kot 30 % (od 22,2 % do 41,2 %);

 

  • nevarnost odpoklica kreditov in višje obresti,

 

spomnimo: vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in največji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v EDP narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so v zvezi s kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;

 

  • zelena transformacija se bo ustavila, toplotne črpalke in sončne elektrarne se ne bodo priključevale, ker posodobitev omrežja ne bo možno izvajati,

 

zaradi izpada prihodkov iz omrežnine, se bo upočasnjevanja oz. začasno ustavila zelena transformacija - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal - ravno v sedanjem trenutku, ko bi morali vse te investicije pospešiti, da bi zmanjševali odvisnost od dragih energentov kot so (plin, nafta …);

 

  • kazni EDP-jem zaradi sprejetega zakona,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, ne bo investicij v posodobitev omrežja in posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od izdanega energetskega soglasja bodočega uporabnika (naj spomnimo, da je bilo v začetku leta 2022 takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale).

 

Poleg delničarjev bodo tudi zaposleni v EDP prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Ker vsaj 3 mesece ne bo investicij, ne bo delovnih ur - in ker ne bo delovnih ur, lahko sledi čakanje na delo ali kak drug ukrep (npr. odpuščanje). Zato je povsem verjetno, da bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

Kakšno rešitev predlaga Društvo MDS

 

V Društvu MDS zato ponovno predlagamo, da Vlada RS ta sredstva zagotovi iz drugih virov in sicer:

 

  • sredstev oz. instrumenta za okrevanje po krizi COVID-19;

 

spomnimo: Slovenija si je izpogajala razvojni okvir EU financiranja, ki naj bi olajšal okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudil investicije v zeleni in digitalni prehod. Tako v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« Slovenija lahko izkoristi okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).

 

  • ali iz nerazporejenega dela proračuna Republike Slovenije,

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.