Telekom Slovenije

Na 35. Skupščini delničarjev Telekoma Slovenije, d.d., ki je potekala v petek, 9. septembra 2022, so delničarji z 9. septembrom 2022 odpoklicali člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev Iztoka Černošo, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in dr. Jurija Toplaka.

Ljubljana, 09.09.2022

Štirje novi člani nadzornega sveta 

Na skupščini so delničarji za člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev izvolili mag. Alenko Čok Pangeršič, Matejo Čuk Orel, Marka Boštjančiča in mag. Žigo Debeljaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči z dnem izvolitve na skupščini.

Za ogled TV posnetka televizije POP TV z dne 09.09.2022 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je na skupščini nove nadzornike pozval, naj poleg pregleda, ki ga je predlagal Kad, opravijo tudi pregled omenjenih sklepov prejšnjih nadzornikov glede uprave in ugotovijo, ali so odločitve o izredni povedi potekale skladno z zakonom o gospodarskih družbah.

Kot je v izjavi medijem po skupščini dejal Stanković, so bili o odločitvah glede uprave seznanjeni z objavo na spletnih straneh Ljubljanske borze, v medijih pa se je ugibalo, zakaj naj bi bil Jontes razrešen. "Iz teh medijskih objav ni natančno jasno, zakaj in po kakšnem postopku (je bil razrešen). V medije curljajo različne informacije, zato se nam je zdelo smotrno, da novi nadzorni svet prouči celotno gradivo ... in v primeru, da ti razlogi ne vzdržijo pravne presoje, to ustrezno sanira," je povedal.

O odhodu uprave je dejal, da ne pomni odstopa teden dni pred menjavo nadzornikov. Očitno sta predsednik in članica uprave presodila, da bosta lažje našla skupni jezik z dosedanjimi nadzorniki, je povedal Stanković in izrazil upanje, da se bo s tem, ali sta sporazum z njima in razrešitev Jontesa skladna z vsemi akti, ukvarjal novi nadzorni svet. O imenovanju Debeljaka pa je dejal, da je bilo tudi v preteklosti običajno, da ključni kadri SDH prevzemajo te funkcije. "Glede na to, da je bil gospod Debeljak dolgoletni predsednik družb, da ima ustrezne kompetence in znanja, verjamem, da bo našel čas in voljo, da bo svojo nadzorstveno funkcijo popravljal tako, kot je treba," je povedal Stanković.

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 16. julij 2022 2022 Stran: 17

Zahteva za sklic skupščine Odpoklicali bi nadzornike, ki so bili imenovani v času vlade Janeza Janše

Kapitalska družba (Kad), ki je 5,6-odstotna lastnica Telekoma Slovenije, zahteva sklic skupščine družbe, na kateri naj bi lastniki glasovali o zamenjavi članov nadzornega sveta. Pričakuje, da bodo novi nadzorniki pod drobnogled vzeli nekatere domnevno sporne posle družbe. Maja Grgič Kad predlaga odpoklic nadzornikov Iztoka Černoše, Karle Pintar, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka. To so kadri, ki so bili na te funkcije imenovani v času vlade Janeza Janše. Za njihove naslednike Kad predlaga Romana Jermana in Tadejo Čelar iz Kada ter Alenko Čok Pangeršič, Miho Žejna in Roberta Cimermana, vse iz Modre zavarovalnice. Ker Slovenski državni holding upravlja okoli 67 odstotkov delnic Telekoma, je pričakovati, da bi lahko pri predlaganih imenih za nove nadzornike prišlo tudi do sprememb.

Domnevno sporni nakup

Kot je razumeti, Kad odpoklic zahteva zaradi sumov nepravilnosti oziroma škodljivih poslov za družbo. Kot navaja, od novih nadzornikov pričakuje, da bodo pregledali pretekle poslovne odločitve družbe ter spremljali učinke določenih naložb, kot je bil nakup koprske družbe Actual I.T. 

Spomnimo, Telekom je pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe Actual I.T. z družbama DBA informacijske tehnologije in DBA Group sklenil marca, dogovorjena celotna vrednost družbe pa je bila 30 milijonov evrov. Kupnina bo določena in izračunana na podlagi dogovorjene formule, upoštevaje celotno vrednost družbe Actual po stanju na 31. december 2021, ocenjeno vrednost njene zadolženosti, ocenjeno vrednost denarnih sredstev in ocenjeno vrednost razlike med obratnim kapitalom in ocenjeno vrednostjo planiranega obratnega kapitala, vse po stanju na datum zaključka transakcije. Ob upoštevanju omenjene formule bi kupnina za 100 odstotkov delnic, če bi bila transakcija končana 31. decembra 2021, znašala 20,627 milijona evrov.

Po poročanju medijev se vsi člani uprave in nadzorniki niso strinjali s tem poslom in so menda predsednika uprave Telekoma Cvetka Sršena opozorili, da je načrtovani nakup preplačan in negospodaren, vendar naj bi ta to prezrl. Za odpoklic je potrebna dvetretjinska večina delničarjev, kar je glede na delež državnega lastništva možno, seveda pa bo moral odpoklic podpreti tudi Slovenski državni holding (SDH). Član uprave SDH Janez Tomšič je sicer tudi prvi nadzornik Kada.

OBJAVLJEN RAZPIS ZA NOVA ČLANA NADZORNEGA SVETA SDH 

Medij: SIOL Avtorji: STA, A. P. K. Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 17. junija 2022 Ura: 16.47

Delničarji Telekoma Slovenije so danes na skupščini sprejeli nasprotni predlog društva MDS glede dividend, tako da bo družba zanje namenila 29,24 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico. Skupščina pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta ter ni podala pooblastila upravi za nakup lastnih delnic.

Sprejeta dividenda je enaka lanski in višja, kot je predlagala uprava. Ta je predlagala, da se od45,2 milijona evrov bilančnega dobička nameni 22,7 milijona evrov oz. 3,50 evra bruto na delnico.

Kot je prek spletne strani Ljubljanske borze sporočila družba, bodo dividende izplačane 2. avgusta upravičencem, ki bodo na 1. avgust vpisani v delniško knjigo.

Telekom Slovenija presegel lanske rezultate

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so v obrazložitvi ob vložitvi nasprotnega predloga dejali, da je Telekom Slovenije presegel lanske rezultate in da je predlagana dividenda enaka lanski ter da ima družba samo na postavki statutarne rezerve prosta finančna sredstva v višini 54,85 milijona evrov.

Skupščina družbe, ki je v večinski lasti države – Slovenski državni holding (SDH) ima 4,25-odstotni delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države – se je seznanila s poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za leto 2021 ter s prejemki članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2021.

Ob tem pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov. "Politika prejemkov, ki v Telekomu Slovenije velja, je sicer skladna z zakonodajo, družba pa bo dodatno proučila priporočila Slovenskega državnega holdinga, ki so bila objavljena 16. marca, ter prilagojeno politiko prejemkov predložila v posvetovalno glasovanje delničarjem na naslednji redni skupščini delničarjev družbe," so zapisali v sporočilu po skupščini.

Delničarji upravi niso podelili pooblastila za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic

Delničarji upravi družbe tudi niso podelili pooblastila za nadaljnje pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Po predlogu bi lahko družba v 36 mesecih pridobivala lastne delnice, a deleža vseh lastnih delnic skupaj ne bi smela povečati prek pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na ta način pridobljene delnice bi lahko družba uporabila za zamenjavo za lastniške deleže v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov, za odprodajo strateškemu partnerju in za prodajo na organiziranem trgu, pri čemer zadnje ne bi smel biti izključni namen.

Skupščina pa je ob seznanitvi z letnim poročilom za lani upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021 podelila razrešnico.

Delničarji so se seznanili, da je svet delavcev 21. oktobra 2021 za predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu za štiriletni mandat, ki bo začel teči 15. novembra letos, imenoval Draga Kijevčanina, Dušana Piška in Jano Žižek Kuhar. Prav tako so se delničarji seznanili, da je Jana Žižek Kuhar 11. maja letos podala odstopno izjavo z mesta članice nadzornega sveta, in sicer z dnem imenovanja novega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Svet delavcev je 2. junija letos za nadomestnega člana, predstavnika zaposlenih, v nadzornem svetu družbe izvolil Roka Pleterška. Njegov mandat traja do izteka mandata predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, to je do 14. novembra 2025.

Skupščina je tudi potrdila spremembe statuta družbe, ki med registrirane dejavnosti družbe med drugim dodajajo trgovino z motornimi vozili, trgovino s farmacevtskimi izdelki, druge zdravstvene dejavnosti ter socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe.

Kot so pojasnili v gradivu za skupščino, Telekom namreč razvija tudi rešitve na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na rešitvah električne mobilnosti, registracija dejavnosti pa bo kupcem električnih vozil omogočila prijavo na razpise za sofinanciranje nakupa električnega vozila. Poleg tega družba izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavlja IKT-tele medicinske storitve, ki vključujejo najem tele medicinske opreme. Tako je za izvajanje teh storitev treba pridobiti dovoljenje Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke ter dopolniti registrirane dejavnosti družbe.

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic, pridobljenih na podlagi pooblastila skupščine delničarjev z 18. junija 2021.

Kot so sporočili iz MDS, je predsednik društva Rajko Stanković na skupščini zastavil vprašanje glede predvidenega nakupa podjetja Aktual IT in lanske tožbe T-2 v višini nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Predsednik Uprave Cvetko Sršen je odgovoril, da pričakujejo velike sinergije z Aktualom IT in glede na lanske poslovne rezultate te družbe bi kupnina ta trenutek znašala okoli 20 milijonov evrov, saj obstaja dogovorjena formula, ko pa bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in pridobljeno soglasje agencije za varstvo konkurence, pa se bo dokončno izračunala. Kar zadeva tožbo T-2, pa je povedal, da so mnenja, da je v celoti neupravičena in da bo zavrnjena.

Predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša pa je Stankoviću na vprašanje glede števila sej nadzornega sveta in njegovih komisij v lanskem letu – bilo jih je 47 – odgovoril, da je bilo devet sej v obdobju od februarja do junija 2021 zaradi preverbe letnega poročila, da so letos že izvedli manj sej in da se bodo "samoomejili", razen če bi to zahtevala narava dela nadzornega sveta. Povedal je tudi, da število sej ni izraz nezaupanja v delo uprave, saj da ima ta njihovo 100-odstotno podporo, so navedli v MDS.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 17. junij 2022 Stran: 5

Delničarjem Telekoma 4,50 evra dividende Delničarji Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države, so včeraj na skupščini sprejeli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije glede dividend, tako da bo družba zanje namenila 29,24 milijona evrov oziroma 4,50 evra bruto na delnico. Skupščina pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta ter ni pooblastila uprave za nakup lastnih delnic. Sprejeta dividenda je enaka lanski in je višja, kot je predlagala uprava. Ta je predlagala, da se od 45,2 milijona evrov bilančnega dobička nameni 22,7 milijona evrov oziroma 3,50 evra bruto na delnico.

Društvo MDS je na današnji skupščini zastopal 1,67 % prisotnega kapitala. Skupščina je odločala o rednih zadevah in sicer se je seznanila z letnim poročilom za leto 2021, odločala o podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu in predlogu delitve bilančnega dobička. Poleg tega so se delničarji seznanili s Politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta Telekoma Slovenije, o mandatu in predstavnikih delavcev v nadzornem svetu, spremembah statuta  ter pooblastilu Upravi za pridobivanju lastnih delnic. Z nasprotnim predlogom Društva MDS bodo delničarji dobili 4,5 EUR dividende, ni pa skupščina potrdila Politike prejemkov uprave in nadzornega sveta Telekoma Slovenije in ni podala pooblastila Upravi za nakupe lastnih delnic, saj je temu nasprotoval večinski lastnik SDH, vsi ostali predlagani sklepi, pa so bili izglasovani.

Ljubljana, 16.06.2022

Poslovanje Telekoma Slovenije in delitev dividende

V letu 2021 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 648,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,69 milijona evrov, kar je za 22 % oziroma za 9,09 milijona evrov več kot v preteklem letu. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 220,75 milijona evrov, kar je za 5,1 % več kot v letu 2010. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 34,1-odstotni delež v prihodkih od prodaje. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,88 milijona evrov, kar je za 13 mio EUR več kot leta 2022.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastavil vprašanje glede predvidenega nakupa podjetja Aktual IT in lanske tožbe T2 v višini nekaj manj kot 50 mio eur. Predsednik Uprave Cvetko Sršen je odgovoril, da pričakujejo velike sinergije z Aktualom IT in glede na lanske poslovne rezultate te družbe bi kupnina ta trenutek znašala cca 20 mio EUR saj obstaja dogovorjena formula, ko pa bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in pridobljeno soglasje AVK pa se dokončno izračuna. Kar se tiče tožbe T2 pa so mnenja da je v celoti neupravičena in bo zavrnjena kot taka.

Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za delo v letu 2021.

Inflacija sej nadzornega sveta in njegovih komisij, predsednik NS obljubil, da se bodo samo omejili

Na vprašanje Rajka Stankovića – predsednika Društva MDS zakaj so člani NS in komisij NS lani izvedli kar 47. sej, kar kaže bodisi na nezaupanje do uprave ali pa na »inflacijo sej«, je še vprašal ali je obstoječa dvotirna oblika nadzora sploh primerna, saj so seje člani NS in njegovih komisij izvajali praktično vsak teden, razen 5- tih tednov v celem letu. Tako so se lani sestal:

• Nadzorni svet 17 sej
• Revizijska komisija 17 sej
• Kadrovska komisija 8 sej
• Komisija za trženje in tehnologijo na 3 sejah.
• Komisija za strategijo na 2 sejah.

Predsednik NS Iztok Černoša je pojasnil, da je bilo kar 9  sej v obdobju od februarja do junija 2021 zaradi preverbe letnega poročila in, da so letos že izvedli manj sej in, da se bodo samoomejili, razen, če bi to zahtevala narava dela NS in da to ni izraz nezaupanja v delo uprave, saj ima njihovo 100 % podporo.

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12.2021 bila 91,87 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 56,50 EUR. Dne 31.05.2022 pa bila 58,00 EUR na borzi.

Društvo MDS je uspel s predlogom za 4,5 EUR bruto dividenda

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d.d., sta skupaj z upravo družbe predlagala, da se za izplačilo dividend nameni 22.745.247,00 EUR oz. 3,50 EUR bruto na posamezno delnico. Društvo MDS pa je uspelo z nasprotnim predlogom, da se za dividende nameni 29.243.889,00 EUR oz. 4,50 EUR bruto na posamezno delnico. Po obeh predlogih se dividende dne 2. 8. 2022 izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 1. 8. 2022 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma kot drugi upravičenci s pravico do dividend.

Vse sklepe skupščine si lahko ogledate TUKAJ.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. november 2021 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 486,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine se je zvišal za 31 odstotkov na 35,9 milijona evrov, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa bi bil dobiček višji za 36 odstotkov, so danes sporočili iz družbe.

Dobiček iz poslovanja skupine Telekom je v devetmesečju dosegel 47,5 milijona evrov oz. 18 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v lanskem letu pa bi bil ta za 39 odstotkov višji.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni skupine dosegel 174 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej (ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa devet odstotkov več). EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Prihodki od prodaje matične družbe so se medtem v prvih devetih mesecih letos znižali za odstotek na 435,5 milijona evrov, dobiček iz poslovanja je bil za osem odstotkov nižji in je znašal slabih 34 milijonov evrov, EBITDA pa je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je okrepil za 27 odstotkov na 35,8 milijona evrov.

»Skupina Telekom Slovenije je še naprej finančno stabilna, ob tem pa glede na razmere na trgu svoje poslovne aktivnosti prilagaja spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremlja in ocenjuje tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejema ustrezne ukrepe,« je v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisala uprava Telekoma Slovenije s Cvetkom Sršenom na čelu.

Z devetmesečnim poslovanjem se je v sredo seznanil nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je podal tudi soglasje k imenovanju Tomaža Seljaka za glavnega izvršnega direktorja družbe IPKO Telecommunications, in sicer za mandatno obdobje dveh let, ki začne teči danes.

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Petek, 30. julij 2021 VIR: Tukaj

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju tega leta ustvarila 317,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dober odstotek manj kot v istem lanskem obdobju. V skupini spet poudarjajo, da na prihodke še vedno vplivajo predvsem manjši prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v njihovem mobilnem omrežju, manjši pa so tudi prihodki IT-licenc.

Polletno poročilo kaže tudi, da Telekomu še vedno bežijo uporabniki, in to v vseh segmentih.

Tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju primerljiv z lanskim ob tem času, znašal je 29,3 milijona evrov. Kosmati denarni tok (EBITDA) je v polletju znašal 113,7 milijona evrov, kar je za odstotek več kot v primerljivem lanskem obdobju, EBITDA marža pa na ravni skupine pomeni 35,8-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Čistega dobička skupine je bilo za 21,3 milijona evrov, kar je 44 odstotkov ali 6,5 milijona evrov več kot v istem obdobju lani.

Neprodano TSmedio bo vodil Rajko Gerič

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je dal tudi soglasje za imenovanje Rajka Geriča za direktorja TSmedie, medijske družbe, ki med drugim upravlja portal Siol. TSmedio so, spomnimo, v Telekomu prodajali, a kljub več ponudbam, najvišjo, za šest milijonov evrov, je dala United Group Dragana Šolaka, posla niso sklenili. V Telekomu zdaj pravijo, da vidijo nove sinergije s TSmedio.

Na današnji skupščini delničarjev je bilo prisotno 5.081.612 delnic oz 77,7 % osnovnega kapitala in predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 117.845 delnic oz. 2,24 % prisotnega kapitala. Skupščina delničarjev se je seznanili z letnim poročilom za leto 2020, na nasprotni predlog SDH je odločila, da bodo delničarji prejeli 4,5 EUR bruto dividende, podelila je razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2020. Izvolili so tudi 2 člana NS TS in sicer ga. Karlo Pinter – generalno direktorico Direktorata za notranji trg pri MGRT in  dr. Jurija Toplaka – pravnika specialista za ustavno pravo. Prva tako so potrdili nova plačila za delo v  nadzornega sveta in o izglasovali Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic po nasprotnem predlogu SDH.

Ljubljana, 18.06.2021

Poslovanje Telekoma Slovenije in delitev predlagane dividende

V letu 2020 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 647,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2020 dosegel 42,6 milijona evrov, kar je za 3 % oziroma za 1,4 milijona evrov več kot v preteklem letu. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 209,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2019. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,4-odstotni delež v prihodkih od prodaje. Ob prilagoditvi za ocenjeni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi EBITDA znašal 219,1 milijona evrov, kar predstavlja 2 % več kot v letu 2019. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2020 zaključila s čistim dobičkom v višini 24,9 milijona evrov. Ob prilagoditvi za ocenjeni negativni vpliv koronavirusa z ukrepi bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov.

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12. bila 90,35 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 43,60 EUR. Danes 18.06.2021 pa je skupščini vrednost delnice TLSG na ljubljanski borzi zrasla do tečaja 63,40 EUR.

Društvo MDS je predlagalo 5 EUR bruto dividenda, Uprava in NS pa 4 EUR, sprejet je bil predlog SDH za 4,5 EUR bruto dividende

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d.d., je skupaj z upravo družbe predlagal, da se za izplačilo dividend nameni 26.021.912,00 evrov oz. 4,00 evrov bruto na posamezno delnico. Društvo MDS pa predlaga, da se za dividende nameni 5 EUR bruto na delnico. SDH je 1 dan pred skupščino predlagal 4,5 EUR bruto dividende in skupščina je ta predlog sprejela z 97,3 % večino. Uprava in NS sta dobila razrešnico za delo v preteklem letu.

Društvo MDS je med drugim na skupščini vprašalo sledeče:

1. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v projekt Antenna TV SL – družbo, ki je bila nosilec dejavnosti Planet TV od ustanovitve do prodaje, vključno s plačilom sodbe Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice glede nakupa 34% poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL in končnim odpisom posojil Telekoma Slovenije v Planet TV ob prodaji? Prav tako nas zanima ali je kdo ta za to odgovarjal in bo povrnil morebitno škodo družbi?

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da je Skupina Telekom Slovenije v to družbo vložila 76,1 milijona evrov od leta 2013 in da za zdaj v zvezi s to družbo niso bile ugotovljene nobene nepravilnost.

2. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v družbo IPKO od nakupa do 31.12.2021 in koliko je trenutni saldo vložkov nasproti dobičkom, vključno s trenutnim stanjem posojil TS do družbe, ter kakšne so bile ponudbe za nakup družbe ob ustavljeni prodaji?

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da  Skupina Telekom Slovenije v to družbo Ipko vložila 130 milijonov evrov. Povedal je tudi, da je družba IPKO do danes že vrnil za 80 milijonov evrov kupnine in obresti družbi Telekom Slovenije.

3. Koliko sredstev je družba Telekom Slovenija vložila v družbo TS Media od ustanovitve oz. nakupa do 31.12.2021 in koliko je trenutni saldo vložkov nasproti dobičkom, vključno s trenutnim stanjem posojil TS do družbe ter kakšne so bile ponudbe za nakup družbe ob ustavljeni prodaji? Kdo bo prevzel odgovornost, če družba ob naslednji prodaji ne bo več vredna enako ali višje kot sedaj in kdo bo povrnil morebitno razliko (izgubo) delničarjem družbe?

Odgovor predsednika uprave Telekoma Slovenije je bil, da ima TS Media tržni potencial in, da bodo naredili bomo vse, da ga uresničijo, zato je bil prodajni postopek tudi ustavljen. Od 2006 je Skupina Telekom Slovenije vložila 20,1 milijona evrov, družba pa ima še za 1,97 mio EUR posojil do Telekoma Slovenije.

4. Na vprašanje o izrednem pregledu poslovanja, ki ga je zahteval nadzorni svet pod vodstvom Aleša Šabedra in naj bi ga izvedel BDO revizija, pa je bil odgovor predsednika NS Telekoma Slovenije Iztoka Črnoše, da pregled BDO revizije še ni dokončan saj ni bilo izdano končno poročilo in potrdil tudi našo domnevo, da so na tem primeru v določen delu delali tudi revizorji PWC. Dodajmo, da Društvo MDS čudi, da po več kot 9 mesecih še končnega poročila BDO revizije.