Telekom Slovenije

Telekom Slovenije, d.d. - Kontaktni podatki

Telekom Slovenije, d.d. (oznaka delnice: TLSG)
Cigaletova 15
1000 Ljubljana
 
Telefon: +386 (1) 234 10 00
Faks: +386 (1) 234 47 36
 
 
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Telekom Slovenije

Oznaka delnice:

TLSG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031104290

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   272.720.664,33€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   6.535.478

31.12.2016

Lastne delnice:

   30.000

31.12.2016

Število delničarjev:

   10.002

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   108,00€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   32.834.996,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   71,10€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   464.672.485,80€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

mag. Mojca Klopčič

Telefon:

01 234 10 00

Email:

mojca.klopcic@telekom.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

TELEKOM SLOVENIJE

Datum skupščine: 
30.08.2019 - 14:00
Naslov: 
v Multimedijski dvorani na sedežu družbe, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana.
Status: 
aktivna
Opombe: 
Pisno poročilo nadzornega sveta o potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2018, Predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2018 s podelitvijo razrešnice upravi družbe in nadzornemu svetu za poslovno leto 2018, Seznanitev s spremembami v nadzornem svetu družbe in izvolitev novih članov nadzornega sveta.

Kako bi Berločnik rad Potokarja spravil na vrh Telekoma

Medij: Reporter (Periskop)  Avtorji: Nenad Glücks Teme:  ZGD-1  Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 12

Prejšnji teden smo v člankih na spletu opozorili na sporno iskanje novega predsednika uprave državne družbe Telekom. Potem ko je Rudolf Skobe aprila letos odstopil s funkcije predsednika uprave Telekoma, družbo začasno vodi podpredsednik Tomaž Seljak.

Toda kot smo izvedeli, skuša Skobe s pomočjo predsednice nadzornega sveta Lidije Glavina in predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika za naslednika ustoličiti »svojega« človeka. Pri tem je Berločnik (prijatelj Skobeta) solastnik kadrovske družbe Competo, ki išče primerne kandidate za mesto predsednika uprave. »Primeren« kandidat naj bi bil nekdanji šef slovenskega Microsofta Matej Potokar. V ozadju dogajanja naj bi lobiral Borut Jamnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma. Posle te družbe preiskuje NPU, po besedah naših virov pa si tako Skobe kot Jamnik ne želita, da bi kriminalisti našli kaj zanju obremenilnega. Pri tem bi človek na čelu firme lahko otežil preiskavo. Bi to storil Potokar?

A lastnik Telekoma je SDH (od koder je nedavno odšla Glavina), zato smo na SDH naslovili vprašanja, ali bodo dopustili, da pri Telekomu iščejo predsednika uprave brez njih. Zakaj je Glavina še vedno predsednica nadzornikov Telekoma, če pa je že pred meseci odšla z mesta vodje SDH. Ali bodo upoštevali izbor Telekoma glede kandidata za predsednika uprave, če bo šlo to mimo SDH? 

Pravijo, da je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki imajo nadzorni svet, to, da je imenovanje uprave izključno v pristojnosti nadzornega sveta. SDH pričakuje, da so v skladu z dobro poslovno prakso postopki imenovanja uprave transparentni, učinkoviti in taki, da je izbor uprave opredeljen in strokovno utemeljen. Nadzornemu svetu pri iskanju uprave lahko pomaga tudi kadrovska agencija. Nadzorniki morajo pri svojem delu ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Dodali so, da so tudi glede kadrovanja vsi nadzorniki neodvisni in morajo ravnati izjemno odgovorno ter v izključno korist družbe. Skupščina je aprila 2017 imenovala Lidijo Glavina za članico NS Telekoma s štiriletnim mandatom.

ATVP odbila napad na državne lastnike v Petrolu

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

mag. Adolf Zupan - vodja OMD Telekoma Slovenije pri Društvu MDS

mag. Adolf zupan (Foto arhiv državnega sveta RS)Mag. Adolf Zupan je magister pravnih znanosti z bogatimi vodstvenimi izkušnjami (direktor Komunale Nove Mesto, pomočnik oz. direktor PTT Slovenije, predsednik in kasneje član ter svetovalec Uprave Telekom Slovenije, strokovnjak na področju telekomunikacij). Bil je dolgoletni pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije, od leta 1993 pa direktor tedanje PTT Slovenija. Po ločitvi Pošte in Telekoma Slovenije je leta 1995 prevzel mesto generalnega direktorja Telekoma Slovenije, ki ga je uspešno vodil do 1998, v letih 1998 do 2000 je bil član Uprave Telekom Slovenije,  nato je ostal zaposlen v družbi kot svetovalec uprave. Oktobra 2001 ga je nadzorni svet z 90 % večino ob enotni podpori delavcev na javnem razpisu izbral izmed petih kandidatov za predsednika uprave družbe, a sta bila postopek izbora in razpis pozneje razveljavljena.

Zato se je odločil, da sprejme novi izziv in septembra 2002 je postal predsednik Uprave Zavarovalnice Tilia d.d., Novo mesto, ki jo je uspešno vodil do konca leta 2006, ko je sporazumno odstopil zaradi lastniških sprememb in se odločil za samostojno pot poslovnega svetovanja.

Od 3. decembra 2010 dalje, pa je tudi član Izvršnega odbora Društva MDS, ki vodi OMD Telekom Slovenije pri Društvi MDS.

Dividenda Telekoma Slovenije v višini 14,30 EUR bo izplačana 10. julija

Delničarji Telekoma Slovenije, d.d. so se danes sestali na 29. redni skupščini, na kateri so se seznanili s poslovanjem Skupine Telekom Slovenije in med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička. Bilančni dobiček Telekoma Slovenije je v letu 2017 znašal dobrih 115 milijonov EUR, pri čemer je glavni delničar, Republika Slovenija (zanjo SDH), podala nasprotni predlog, v okviru katerega je država predlagala, da se za dividende nameni dobrih 93 milijonov EUR bilančnega dobička oziroma 14,30 EUR dividende na delnico. Skupščina delničarjev je potrdila nasprotni predlog SDH, kar pomeni, da bodo delničarji 10.07.2018 prejeli dividendo v višini 14,30 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu, sočasno pa so se delničarji seznanili z novimi predstavniki zaposlenih v NS ter sodnimi postopki, ki se vodijo zoper bivše člane uprave. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 1,7 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 11. maj 2018


Poslovanje Telekoma Slovenije v letu 2017

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2017 dosegla 726 milijonov EUR prihodkov od prodaje, EBITDA na ravni skupine pa je znašal 168,7 milijonov EUR. V letu 2018 je na ravni skupine planiranih 755,3 milijonov EUR prihodkov in 209,8 milijonov EUR EBITDA marže.

Vir foto: Jure Makovec 

V letu 2017 je Telekom Slovenije za investicije namenila slabih 159 milijonov EUR. 

Na ravni Skupine je čisti poslovni izid v letu 2017 znašal 9 milijonov EUR. Načrtovani izid je sicer znašal 41,3 milijonov EUR, vendar pa je dosežen izid nižji zaradi oblikovanih rezervacij, ki so znašale dobrih 30 milijonov EUR. Bilančni dobiček matične družbe je sestavljen iz doseženega poslovnega izida ter dodatno še prenesenega čistega poslovnega izida v višini 3,74 milijona EUR, razgradnje drugih rezerv iz dobička v višini 132,29 milijona EUR in zmanjšanje dobička za dolgoročno odložene stroške razvijanja v višini 22,39 milijona EUR. 

Uprava in NS sta predlagala, da se za dividende nameni slabih 41 milijonov EUR oz. 6,30 EUR dividende na delnico. Skupščina je soglasno sprejela nasprotni predlog države oziroma SDH, ki predvideva, da se za dividende nameni 93 milijonov EUR dobička, kar predstavlja 14,30 dividende na posamezno delnico.

Sodni postopki zoper bivšo upravo in sprememba v NS

Delničarji so se seznanili tudi s sodnimi postopki, ki tečejo zoper bivše člane uprave. Do sedaj je imela družba 460 tisoč EUR stroškov. V primeru, da bo sodišče ugotovilo utemeljenost vsaj enega zahtevka, pa lahko družba uveljavlja tudi izplačilo po zavarovalni polici, ki je sklenjena v višini 10 milijonov EUR kritja.

V NS zaposlene od 14.02.2018 dalje zastopa g. Urban Škrjanc, ki je v NS nadomestil g. Deana Žigona, potem ko mu je 22.01.2018 prenehal mandat.

Rezervacije za tožbe in stanje tožbenih zahtevkov

Telekom Slovenije ima oblikovanih za 34,3 milijona EUR rezervacij za tožbe, kjer Telekom Slovenije nastopa kot tožena stranka, med tem ko skupni znesek tožb proti Telekomu Slovenije znaša 267,4 milijonov EUR. 

Luka Koper - Uprava lepo skrbi za svoje delavce na račun izvajalcev pristaniških storitev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

 

Ljubljana in Koper, 20. december 2017


 

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

 

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Telekom Slovenije z novim nadzornim svetom – delničarjem 5,00 EUR dividende, ki bodo izplačane 20.07.2017

Delničarji Telekoma Slovenije so se na 28. redni skupščini delničarjev, 21.04.2017 seznanili s poslovanje v preteklem letu 2016 ter v okviru uporabe slabih 33 milijonov EUR dobička, ki ga je Telekom ustvaril v letu 2016 izglasovali predlogu Uprave in Nadzornega sveta (NS), da se za dividendo nameni tako rekoč celoten bilančni dobiček, kar pomeni da dividenda znaša 5,00 EUR na delnico. Presečni dan za izplačilo dividend je 19.07.2017, sama dividenda pa bo delničarjem izplačana 20.07.2017. Skupščina je imenovala tudi nov nadzorni svet in revizorja za naslednja tri poslovna leta. Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković je na skupščini zastopal skoraj 90.000 glasov oziroma okoli 1,5 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 24. april 2017


 

Imenovan nov NS

Na predlog države so bili imenovani novi člani NS in sicer Bernada Babič (aktulana članica NS, zaposlena kot pomočnica generalnega direktorja SŽ), Barbara Gorjup (direktorica družbe Baklus in tudi članica NS HSE), Barbara Kürner Čad (odvetnica v Odvetniški pisarni Čad), Ljubomira Rajšića (svetovalec v Telekom Srbija) in Lidio Glavina (predsednica uprave SDH). 

 

Deloitte imenovan za revizijo naslednjih treh let

Delničarji so potrdili predlog NS, da se za revizorja imenuje Deloitte Revizija, d.o.o., ki bo revizijo opravljala v letih 2017, 2018 in 2019.

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.