Društvo MDS

NPU vložil kazenske ovadbe zoper odgovorne v bančni sanaciji - bomo končno dočakali kakšen premik?!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank, od katere je minilo že več kot 5 let. Ob tem v Društvu MDS upamo, da bo svoje postopke v najkrajšem možnem času pričelo tudi Računsko sodišče. Naj pa ob tem izpostavimo še novico iz sosednje Italije, ki je v novem sprejetem proračunu predvidela tudi milijardo in pol za povračilo izgub malim vlagateljem v bankah, s čimer je bilo dano tudi jasno sporočilo Evropski komisiji.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta točno pred 20 meseci, natančneje, 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

 

Ljubljana, 25. december 2018


 

Poziv SDT k čimprejšnji proučitvi vloženih kazenskih ovadb NPU zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva STD, da v kar najkrajšem možnem času prouči vložene kazenske ovadbe NPU zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga', ki se vleče že več kot 5 let, končala z epilogom, saj ima slovenska javnost upravičena pričakovanja, da bo izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem in kdo je za očitno preplačilo odgovoren in kako bo ta denar povrnjen davkoplačevalcem?

 

Vlada RS naj bi končno izpolnila odločbo ustavnega sodišča

Nova Vlada Republike Slovenije je v sredini decembra 2018 sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči. In kako naj bi ta shema izgledala? Republika Slovenija izda 15 ali 20 letne obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu, strošek izdaje pa bremeni Banko Slovenije, ki je kot vse kaže neupravičene ukrepe izrekla v prevelikem obsegu, glede na dejansko stanje. Tako bi po sprejemu poravnalne sheme tisti, ki nebi mogel počakati dospetja le te obveznice lahko  prodal, naravni kupci teh obveznic pa so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne institucije.

 

Spomnimo se, kaj vse je šlo narobe v bančni sanaciji 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

Razlaščenci sedaj upravičeno pričakujejo še hitrejše delovanje računskega sodišča, ki nima več pravnih zadržkov za revidiranje Banko Slovenije

5 let od bančne razlastitve 1/2 mio državljanov Republike Slovenije

Jutri, 18. decembra 2018, bo minilo 5 let od skrivnostne sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društva MDS) možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči.

Zavedati se je treba, da:

  • kakršnokoli nadaljnje pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali Evropskim sodiščem za človekove pravice,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali k poravnavi pristopijo ali ne,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in s tem tudi stroške delovanja sodnega sistema.

Ljubljana, 17. december 2018

 

RAČUNSKO SODIŠČE BO REVIDIRALO BANKO SLOVENIJE

 

Društvo MDS je te dni prejelo odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, ki se zaveda pomembnosti morebitne revizije, hkrati pa v odgovoru ne navede natančne časovnice, kdaj naj bi to izvedel. V Društvu MDS upamo in si želimo, da bodo postopki stekli najkasneje v prvi polovici leta 2019. 

Torej po 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci (izbrisani vlagatelji pa celo dvakrat, kot vlagatelji in še kot davkoplačevalci), ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

 

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Ali so bila vrednotenja v AQR res skladna z MSRP, kot ustno trdijo avtorji izbrisa, a tega nikoli niso podprli z nobenim dokumentom (pritožba Gorenjske banke, ki jo je objavila nacionalna televizija, izrecno trdi nasprotno)?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kdo je določal diskonte (Evropska komisija trdi, da jih je Banka Slovenije, ta pa trdi, da jih je Evropska komisija)?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB, EK in drugih) tudi že v času sanacije, pa čeprav takrat ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NAJ BI KONČNO IZPOLNILA ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA

 

Nova Vlada Republike Slovenije je te dni sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

SPOMNIMO SE, KAJ VSE JE ŠLO NAROBE V BANČNI SANACIJI

 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

KAJ POTREBUJEJO OŠKODOVANCI ZA UČINKOVITO PRAVNO VARSTVO

  • Cenitve, ki so bile podlage za vrednotenje premoženja bank morajo biti na vpogled v celoti, popolnoma necenzurirane; tako je povedalo že US (točka 123 obrazložitve U-I-295/13-260: "Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala BS, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka").
  • Sodna taksa za tiste, ki bi se odločili sprožiti postopek ne sme biti takšna, kot velja v odškodninskih postopkih, saj gre za tožbo proti državi in to še oseb, ki jih je država razlastila, sedaj pa morajo slednji po specialnem zakonu dokazovati, da je bila razlastitev neustrezna. Primerna bi bila taksa, ki velja za upravne spore (148 EUR na osebo).
  • Stranske intervencije ECB ne smejo biti dovoljene, saj Slovenija ob izvedenih ukrepih sanacije ni bila del enotne bančne unije.
  • Izvedenci v postopkih morajo biti strokovnjaki za vrednotenja po mednarodnih standardih (MSRP, MSOV) z ustreznimi licencami v RS, ne pa družbe iz tujine.
  • Izbor izvedencev pa bi moral potekati tako kot v ostalih takšnih postopkih v RS in nazadnje tudi tarife zanje morajo biti standardne.

 

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Le z denarjem, ki ga lahko pogrešate

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Zanimanja med malimi delničarji praktično ni, kar je verjetno posledica dveh dilem.

Prva je povezana z izbrisom obveznic in delnic NLB v letu 2013, saj v primeru IPO NLB država ni dala jamstva za poplačilo izbrisanih vlagateljev za nazaj, kot je to storila v primeru prodaje Nove KBM ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Novi delničarji NLB tako že v startu prevzemajo potencialno tveganje za poplačilo 250 do 300 milijonov evrov in tega bi se morali zavedati.

Druga dilema pa je, da bo lastništvo razpršeno, država pa bo še vedno največja lastnica (25 odstotkov ali 50 odstotkov, odvisno, koliko bo prodala v tem krogu), ki ji je banka pred privatizacijo izplačala 270 milijonov zadržanih dobičkov, zato je vprašanje, ali bo donos, ki ga obljublja v prospektu ob nizkih obrestnih prihodkih, zmožna izpolniti.

Torej, če kdo kupuje delnice NLB, naj to počne izključno iz prihrankov in denarja, ki ga lahko teoretično tudi pogreša.

Kar pa se tiče izbrisanih delničarjev in obvezničarjev NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke, pa država za zdaj še ni našla posluha v smeri poravnave. Še več, vlada in državni zbor že skoraj dve leti zamujata z zakonom, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi ustavnega sodišča. S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna.

Ta trenutek je edina svetla točka informacija, da je Banka Slovenije prejšnji teden umaknila zahtevo za zadržanje zakona na ustavnem sodišču in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.”

 

Slovenija zaradi bančnih izbrisov na tapeti ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. november 2018 Stran: 3

Sanacija bank

Evropsko sodišče za človekove pravice začelo postopek proti naši državi Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.

ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic.

Evropsko sodišče Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.

Kunič za izplačilo odškodnin

»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za izplačilo odškodnin razlaščencem, saj to dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič. Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.

Kotnik: Slovenije nič ne izuči

Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in večplastno protipraven, je jasno že ves čas, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo ne pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, ampak jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.

MDS opozarja na dveletno zamudo

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva spet naslovilo poziv, naj takoj pristopijo k takojšnjem sprejetju zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) skladno z odločbo ustavnega sodišča.

Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost večinoma še vedno tajna.

Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.

Dileme malih delničarjev

Medij: Večer (Naslovna stran) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 1

V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup NLB. ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje. Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli. Pred okenci poslovalnice v Murski Soboti tudi ni bilo večje gneče. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar se bosta dokončno odločila do danes. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Rajko Stanković, predsednik MDS, je za Večer opozoril na dve dilemi, da država tokrat ni dala jamstva za morebitne pretekle obveznosti do izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB ter na razpršeno lastništvo ob še vedno manjšinskem državnem lastništvu.

Včeraj pa je postalo znano tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konec oktobra uvedlo postopek proti Sloveniji zavoljo neustrezne pravne zaščite pred petimi leti izbrisanih vlagateljev. Na finančnem ministrstvu v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo odziv na navedbe pritožnikov na ESČP. 

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Glede na današnje razkritje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013 in 2014.

Društvo Mali delničarji Slovenije naslavlja ponovni javni poziv Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, da nemudoma pristopijo k takojšnemu sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznost (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Izvedba odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije zamuja skoraj že 2 leti.  S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. 

Nespoštovanje odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji. Tako praksa je značilna za totalitarne režime, kar Republika Slovenija nikakor ni in ne sme postati.

Hkrati smo v Društvu MDS še vedno prepričani, da bi lahko Republika Slovenija vzpostavila takoimenovano poravnalno shemo, ki bi omogočila sklenitev izvensodnega sporazuma z razlaščenimi delničarji in obvezničarji  NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke o nadomestitvi škode, ki so jo utrpeli vlagatelji ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi Republika Slovenija izdala obveznice z ročnostjo 10 do 20 let in jih skotirala na organiziranem trgu. Kdor ne bi mogel čakati na dospetje, bi lahko te obveznice prodal na organiziranem trgu, njihovi naravni kupci pa bi bili pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne ustanove, ki potrebujejo take instrumente (obveznice) za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz njihovih izdanih finančnih produktov (rentno varčevanje, zajamčeni donosi …)

V Društvu MDS javno pozdravljamo odločitev Banke Slovenije, ki je prejšnji teden umaknila vlogo na US in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.

Prvi teden prodaje delnic Nove ljubljanske banke

Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke. Ne banka, ne SDH še ne razkrivata, kakšno je zanimanje vlagateljev, koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo. Kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete? 

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje 24 ur na POP TV z dne 01.11.2018 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Medij: POP TV Datum: 02. 11. 2018 Oddaja: 24UR Čas:19:18 Trajanje: 03:00 Doseg: 707.266

EDI PUCER (voditelj): Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke.

DARJA ZGONC (voditeljica): Ne banka ne SDH še ne razkrivata kakšno je zanimanje vlagateljev , koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo, kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete pa je preverjal Marko Milenkovič.

MARKO MILENKOVIČ (novinar): Če bi radi sodelovali pri privatizaciji NLB-ja in torej kupili delnice banke imate čas še do srede 7. novembra do 13. ure. Morate pa za to osebno obiskati eno od desetih poslovalnic banke. Delnice lahko plačate v treh poslovalnicah v Ljubljani, v Kopru, Kranju, Domžalah, Mariboru, Murski soboti, Novem mestu in Velenju. Pri obisku banke nikar ne pozabite.

ALENKA SKOK (bančna svetovalka v NLB): Stranke potrebujejo veljavi osebni dokument, davčno številko, trgovalni račun ki je odprt pri Novi ljubljanski banki in pa številko osebnega računa. MILENKOVIČ: Trgovalni račun vam bo NLB brezplačno odprla, do konca novembra bo delnice tudi brezplačno prenesla na račune pri drugih borzno -posredniških hišah. Plačati boste morali le stroške KDD in seveda same delnice. Država prodaja 50 do 75 odstotkov banke, desetina tega je na voljo malim vlagateljem, vsak mali vlagatelj pa mora vpisati najmanj 10 delnic in zanje vplačati najvišjo ceno 66 evrov. Torej za sodelovanje pri privatizaciji NLB potrebujete najmanj 660 evrov, če bo končna cena nižja pa boste razliko dobili nazaj na osebni račun.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Interesov na žalost ne zaznavamo nič torej mali vlagatelji so še vedno skeptični zaradi preteklih dejanj pri NLB-ju.

MILENKOVIČ: A tudi sam poudarja da je ključen donos, ki ga vlagatelji pričakujejo.

STANKOVIĆ: Donosi, ki so pa sedaj zanimivi pa govorimo vse kar je več od 4 do 6 procentov je zanimiv donos.

Anketa: Veliki čakajo ceno, malih vlagateljev NLB ne zanima

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 24. oktober 2018 Stran: 3

Kdo bo kupil delnice banke Intitucionalni vlagatelji proučujejo priložnosti - Med interesenti tudi EBRD Ljubljana

Finančni svetovalci pri prvi javni prodaji delnic (IPO) NLB so se v pripravi na privatizacijo obrnili na okoli 2000 profesionalnih vlagateljev, med njimi tudi slovenske institucionalne vlagatelje. Ti možnost nakupa, ki bo odvisen predvsem od cene delnice, proučujejo, med malimi vlagatelji pa zanimanja za naložbo ni.

Kaže, da naložba v delnice zanima kar nekaj institucionalnih vlagateljev, tudi zavarovalnice, pokojninske in vzajemne sklade. Ker bodo ob uspešni privatizaciji delnice NLB vključene v indeks SBI, je mogoče pričakovati, da bodo med kupci skoraj gotovo skladi, ki sledijo indeksu SBI. Pravne osebe, ki so povezane z državo, po neuradnih informacijah delnic, ne bodo smele kupovati, kar pa ne velja za njihove sklade.

»Za premoženje pokojninskih skladov Pokojninske družbe A nenehno iščemo zanimive naložbene priložnosti (soliden, a pričakovan dolgoročen donos ob nizkem tveganju). V portfelju naših skladov so v manjšem deležu tudi izbrane delnice slovenskih družb. Če bomo torej na podlagi lastne analize ocenili, da od delnic NLB znotraj razpona prodajne cene lahko pričakujemo soliden dolgoročni donos, potem bomo pri nakupu delnic NLB sodelovali in jih vključili v delniške portfelje naših skladov, sicer pač ne,« pojasnjuje član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Čakajo na ceno delnice

Tudi v Prvi osebni zavarovalnici aktivno spremljajo priložnosti za zagotavljanje maksimalnih donosov za zavarovance, ker pa cena za delnico NLB še ni znana, interesa ne morejo komentirati. Podobno pravijo v KD Skladih, kjer bo odločitev za nakup večinoma odvisna od cene. »Za zdaj še niso znane vse informacije o prodaji delnic NLB, zato konkretnejših odločitev še nismo sprejeli,« pravi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladov. Dodaja, da kot upravljavci skladov poleg ugodnega razmerja med ceno naložbe in ocenjeno vrednostjo naložbe, skrbijo tudi za likvidnost. »Vse investicijske priložnosti nas zanimajo, predvsem tiste na slovenskem organiziranem trgu,« pojasnjujejo v Modri zavarovalnici. V Pozavarovalnici Sava pa pravijo, da bodo proučili priložnost nakupa delnic NLB, tako kot proučujejo vse druge naložbene priložnosti, skladno s strategijo in naložbeno politiko. V Zavarovalnici Triglav, Adriaticu Slovenici in Skupni pokojninski družbi morebitnega interesa za delnice NLB ne komentirajo. 

EBRD v nizkem startu

Pripravljenost za sodelovanje v privatizaciji NLB je že pred lansko spodletelo prodajo banke napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo to, kot kaže, še vedno zanima. »Podpiramo prizadevanja slovenske oblasti v njihovih načrtih za privatizacijo bančnega sektorja in upamo, da bomo videli uspešen IPO NLB, kot je bilo pred kratkim napovedano,« pravijo v EBRD. Dodajajo, da kot aktiven finančni vlagatelj pozorno spremljajo javno prodajo delnic NLB tudi kar zadeva morebitno sodelovanje pri tem.

Društvo Malih delničarjev Slovenije smo vprašali, ali se njihovi člani nanje obračajo z vprašanji o nakupu delnic NLB. »Na nas se glede tega ni obrnil noben vlagatelj,« pravi predsednik tega društva Rajko Stanković in dodaja, da si malim vlagateljem ne bi upal svetovati, naj kupijo delnice, dokler ne bo rešeno vprašanje izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB ob zadnji sanaciji. »V NKBM je država prevzela te možne obveznosti, zato bi jih morala tudi v NLB,« poudarja.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.