Društvo MDS

Skupščina Elektra Maribor odpoklicala 3 člana NS in imenovale nove ter sprejela spremembe statuta

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 16. avgusta  2021 sestali na 27. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 83,59  % osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo 689.937 delnic oz. 2,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Maribor, 16. avgust 2021

 

Sprejete spremembe statuta, ki jih je predlagala Uprava, spremembe Društva MDS so bile zavrnjene samo z glasovi SDH

 

Skupščina je sprejela dopolnitve in spremembe statuta delniške družbe, ki se med drugim nanašajo na dopolnitev dejavnosti družbe, uskladitev statuta z zakonom o gospodarskih družbah, natančnejšo opredelitev pravil izvedbe elektronske skupščine.

 

Društvo MDS predlagalo spremembo 11. člena statuta, žal neuspešno, saj je predstavnik SDH glasoval proti

 

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina v okviru sprememb statuta skupščina žal zavrnila predlog spremembe 11. člena, kjer je Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj. 

 

Sklep so podprli vsi prisotni manjšinski delničarji, le predstavnik SDH je bil proti, zato sta Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan v imenu pooblastiteljev najavila izpodbijanje negativnega sklepa.

 

Skupščina odpoklicala 3 člane nadzornega sveta, 2 nova izvolila in 1 iz prejšnje sestave podelila nov mandat

 

Društvo MDS je nasprotovalo predčasnemu odpoklicu, saj nas domnevni razlogi za to, ki sledijo iz razširitve, ki jo je podal SDH niso prepričali, saj je bilo iz nje zaznati, da dosedanji člani nadzornega sveta kar naenkrat (»čez noč«) niso več dovolj strokovno usposobljeni, pa čeprav so bili prav na predlog SDH pred leti v ta NS tudi imenovani kot kometentni. OČitno je razlog za odpoklic nekje drugje?!

Skupščina je tako z dnem 31. 08. 2021 odpoklicala tri dosedanje člane nadzornega sveta in sicer Alojza Kovšeta, Jožeta Golobiča in Tomaža Orešiča.

Skupščina je imenovala dva nova člane predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, s pričetkom mandata 01. 09. 2021 in sicer Jožeta Hebarja in mag. Draga Štefeta ter ponovno imenovala za nov 4 letni mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Orešiča.

 

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Kadrovanje in boj za Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 1 Vir: TUKAJ

Energetika Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo za delež v Gen-EL, solastniku Gen-I V slovenski energetiki je pestro.

V enem stebru energetike okoli HSE se spopadajo z veliko izgubo in prihajajočo insolventnostjo Teša, v drugem delu pa, kot kaže, poteka boj za nadzor v Cen-I, ki je do polletja posloval s BO milijoni evrov čistega dobička. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje kadrovsko prevetritev energetskih družb.

Poročali smo o ocenah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), da Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje zaradi visokih cen emisijskih kuponov grozi bankrot. Na drugi strani se spopadajo za vpliv v Gen--I. Štiričlanski upravi tega podjetja bo letos potekel petletni mandat. Gen-I ima dva družbenika: Gen energija v imenovanje predlaga predsednika uprave in enega člana, Gen-EL pa dva člana uprave.

Gen energija poskuša povečati svoj delež v Gen-EL z nakupom 25-odstotnega deleža Elektra Ljubljana. Za ta delež je izkoristila nakupno opcijo in zanj že nakazala denar Elektru Ljubljana, a ta ga ne želi prodati, saj ocenjujejo, da za to ni zahtevanih regulatornih pogojev in da je delež vreden več. Elektro Ljubljana vodi Andrej Ribič, ki bi ga nov nadzorni svet jeseni lahko poskušal odstaviti. 

Mali delničarji pri tem opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana in s tem delničarjev.

Krka rekordno v letu 2020 in tudi v 1 poletju 2021, delničarjem 5 EUR bruto dividende

Na skupščine delničarjev družbe Krka d.d. je bilo prisotno 17.035.172 delnic oz. 52 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 320.747 delnic oz. 1,9 % na skupščini prisotnega kapitala. Izglasovani so bili vsi predlagani sklepi in delničarji Krke bodo 22.07.2021 že začeli prejemati 5 EUR dividende bruto po delnici.

 

Novo mesto, 08.07.2021

 

Poslovanje Krke v letu 2020 rekordno

 

Krka je v letu 2020 poslovala rekordno in uspela prodati za 2,8 % več kot v preteklem letu, kljub krizi zaradi pandemije COVID 19.  Skupni prihodki so znašali 1,534 milijarde EUR. EBIDTA (dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo) je tako višji za 24 % in je znašal 502,43 385,4 milijonov EUR, med tem ko je EBIT (dobiček iz poslovanja) višji za 30 % in je znašal 390,74 milijona EUR. Čisti dobiček v letu 2020 znaša 288,9 in je za 15,5 % večji od preteklega leta.

 

Tudi količinsko je Krka povečala proizvodnjo tablet za 7 % in v preteklem letu izdelala 16,5 milijard tablet. Krka je lani registrirala 16 novih zdravil na recept, med njimi tudi prvega v tovarni na Kitajskem. Za naložbe je Krka namenila 76,6 mio EUR.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Krka je dobrih 5,6 % prihodkov ustvarila na slovenskih tleh, med tem ko je 94,4 % bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Vzhodni Evropi je bilo prodanih za 517,2 milijonov EUR izdelkov, kar pomeni rast za 7 %.

 

V Srednji Evropi je bilo prodanih za 341,5 milijonov EUR izdelkov, skupna rast v regiji znaša 1 %.

 

V Zahodni Evropi je rast znašala 1 %, skupno pa je Krka prodala za 341,1 milijonov EUR, od tega največ v Franciji.

 

Na območju Jugovzhodne Evrope je bilo prodanih za 199 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 4 % rast prihodkov.

 

Čežmorska tržišča so ustvarila 45,7 milijonov EUR in so dosegla 6 % padec v primerjavi z letom 2020. V Sloveniji Krka dosega 5,6 % tržni delež, prodanih pa je bilo za 85,1 milijonov EUR izdelkov in storitev (zdraviliške in turistične).

 

Knjigovodska vrednost 5 % višja, delnica Krke samo letos pridobila že 11 % vrednosti na borzi

Knjigovodska vrednost delnice Krke je na dan 31.12.2020 znašal 53,42 EUR, borzni tečaj na dan 30.12.2020 pa je bil 94,40 EUR. Delnica je v letošnjem letu pridobila že 11 % in zaključni tečaj na ljubljanski borzi je dne 14. junija 2021 znašal 105,00 EUR za 1 delnico KRKG.

 

Sprejeta dividenda v višini 5,00 EUR bruto na delnico 

 

Skupščina delničarjev Krke je izglasovala dividendo v višini 5,00 EUR na delnico kar je 15 % višje kot lani in delničarji bodo dividende dobili na svoje račune po 22. juliju 2021.

 

V Elektru Celje letos skromnejše dividende

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.

Elektro Ljubljana delničarjem 10 centov dividende, 4 novi nadzorniki, prodajni postopek za 25 % delež v GEN-EL d.o.o. skrajno nenavaden

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in spremembah statuta ter volitvah novih članov nadzornega sveta za prihodnja 4 leta. Prav tako je odločala o pretvorbi drugih rezerv, ki so se natekle iz »zadržanih dobičkov« v osnovni kapital, čemer pa smo v Društvu MDS skupaj z odvetnikom Matjaž-om Titan-om nasprotovali in podali nasprotni predlog, da naj bo razpisana odprta dokapitalizacije, žal je proti takemu nasprotnemu predlogu bil samo predstavnik SDH, tako, da je bil izglasovan osnovni predlog o dokapitalizaciji brez izdaje novih delnic.

 

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev skupščina odločala tudi o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV ter o predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer Društvo MDS predlaga spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj.

 

V prodajnim postopku /put oz. call opcije ali odprodaja) 25 % deleža Elektra Ljubljane v družbi GEN – EL d.o.o. smo iz odgovorov prejetih na skupščini družbe zaznali poskuse nedovoljenega vplivanja na organe vodenja in nadzora, ki bi potencialno pomenilo 3 do 4 mio oškodovanje družbe Elektro Ljubljana in njenih delničarjev, kar izhaja tudi iz notarskega zapisnika (stran 4 in 5).

 

Izvoljeni so bili tudi 4 novi člani nadzornega sveta predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Ljubljana in sicer: Davorin Dimič, Urška Gašperlin, Božidar Godnjavec in Gorazd Justinek, ki mandate nastopijo 01.09.2021.

 

Ljubljana, 02.07.2021

 

Elektro Ljubljana lani z 23 % nižjim čistim poslovnim izidom

 

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2020 zabeležila čisti poslovni izid v višini 11,3 mio EUR, leta 2019 pa je bilo 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 12,3 mio EUR, leto poprej 2019 pa 16,88 milijonov EUR. Družba je 6,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2020 znašajo 79,59 milijonov EUR.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe Elektro Ljubljana znižali za 12,3 % oz cca 1,4 mio EUR.

 

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,55 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,35 EUR.

 

Dividenda za leto 2020 je 0,10 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2021 delničarjem, ki bodo vpisani pri KDD dne 30.10.2021

 

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2020 v višini 3.823.058,25 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,10 (nič celih deset) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto.

 

Ali bo Elektro Ljubljana izkoristila možnost izotopa in po kakšni ceni iz GEN EL?

Spomnimo letos bil lahko Elektro Ljubljana d.d. vnovčila “put opcijo” za svoj 25 % delež v GEN El, ki jo je pridobila z menjavo 100 % deleža Elektro energije. V Društvu MDS nas zanima ali so bile narejene nove cenitve in koliko je bila vreden 25 % delež GEN EL ob menjavi in koliko je vredna sedaj po morebitni cenitvi, saj delničarji ne želimo, če je sedanja vrednost večja od »put opcije« da bi 25 % delež prodali pod tržno ceno, saj bi to pomenilo potencialno oškodovanje družbe in njenih delničarjev.

 

Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende, izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta, sklada lastnih delnic ne bo

Na današnji 26. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2020 ter s prejemki uprave in nadzornega sveta. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2020 in upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Prav tako je skupščina družbe potrdila spremembe in dopolnitve statuta in izvolila štiri nove člane nadzornega sveta družbe Elektro Primorska, d. d., predstavnike delničarjev, za štiriletno mandatno obdobje.

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev je bila skupščina razširjena z dodatno točko dnevnega reda o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV. O predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer je Društvo MDS predlagalo spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot dosedaj, pa se zaradi nenavadnega manevra predsedujoče skupščini ni glasovalo, zato je bila napovedana tako izpodbojna kot ničnostna tožba zoper tako ravnanje.

 

Nova Gorica, 01.07.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 33 %  in padcem EBITDA za 12 %

Matična družba Elektro Primorska je v letu 2021 zabeležila 5,9 milijonov EUR čistega dobička, kar je 33 % manj kot v letu 2019, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 6,2 milijonov EUR, v primerjavi z 9,2 milijoni EUR v letu 2019.  EBITDA pa je v letu 2020 bila 19,579 mio EUR, kar je za 12 % nižje, kot leta 2019 ko je znašala 22,074 mio EUR. Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Primorska znižali za 2,08 mio EUR. Družba je za investicije namenila 21,54 mio EUR, kar je 28 % več, kot leto poprej.

 

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,62 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,46 EUR.

 

Dividenda v višini 0,12 EUR bruto bo izplačana 29. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2020 znaša 2.254.067,76 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,12 EUR in jo bodo prejeli delničarji vpisani v delniško knjigo pri KDD dne 28.09.2021.

 

Pomemben dogodek po bilanci - E3 d.o.o. prodana Petrolu – pozitivna razlika med knjigovodsko in prodajno ceno je 8,4 mio eur

Dne 26. 2. 2020 je bila z družbo Petrol, d. d. podpisana Pogodba za nakup in prodajo 100 % deleža družbe E 3, d. o. o. Finančni učinek iz prodaje lastniškega deleža v družbi E3 d. o. o. znaša 8.427.983 EUR, z vidika Skupine Elektro Primorska pa je bila realizirana izguba iz prodaje v višini 409.113 EUR.

 

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov pa mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

 

Zato je Društvo MDS na SDH, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance naslovilo več pobud, da to nelogičnost (zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %) odpravijo, saj na drugi strani nacionalni energetski program predvideva večkratno povečanje investicij, in tako znižanje ne spodbuja vlaganj.

 

Za investicije Elektra Primorske NEPN predvideva v letih 2021 do 2030 kar 626 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega družba Elektro Primorska kar 626 milijonov evrov. Uprava Elektro Primorske pa ima soglasje NS in sredstva planirana v  približno 39 % potrebnih virov oz. 240 mio EUR za investicije v tem obdobju. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Društvo MDS je predlagalo ustanovitev Sklad lastnih delnic in spremembo 11. člena statuta

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina odločala o sprejemu sklepa, ki bi upravi omogočil nakup lastnih delnic po minimalni ceni 75 % KV (6,46 EUR) in ne višji kot 100 % KV (8,62 EUR), a tega sklepa ni podprl predstavnik SDH zato ni bil izglasovan.

 

Skupščina je najprej potrdila uvajanje virtualnih skupščin, a na presenečenje delničarjev, ki smo pričakovali, da bomo po potrditvi te spremembe glasovali tudi o predlogu spremembe 11. člena, kjer Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj, a je predsedujoča to glasovanje zavrnila kljub dejstvu, da je tako spremembo predlagalo več kot 5 % osnovnega kapitala, kar zadošča tudi za sklic nove skupščine in nepotrebne stroške družbi. Zato je Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan najavila možnost ugotavljanja ničnosti ter seveda tudi izpodbojnosti sklepa.

 

Izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta

Delničarjem Elektra Maribor 9,86 centov dividende, Uprava Elektra Maribor umaknila točko o spremembah statuta zato več delničarjev napovedalo uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine

Na 26. skupščini delničarjev Elektra Maribor, se skupščina seznanila z letnim poročilom, odločila je, da bodo delničarji dobili 9,86 centa na delnico bruto dividende, podelili so razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in niso odločali o spremembah statuta, saj je Uprava tik pred skupščino točko umaknila z dnevnega reda, zato smo v Društvu MDS in še nekaj drugih delničarje napovedali ugotavljanje ničnosti skupščine, saj je med drugim tudi Društvo MDS z drugih manjšinskih delničarjev predlagal spremembe statuta v 11. členu, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj. Skupščina je zaradi nasprotovanja delničarja SDH zavrnila tudi Pooblastilo Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % (KV). Skupščina je tudi izvolila novega člana NS.

 

Maribor, 30.06.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 27 % in padcem EBIT za 22 %

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2020 z mnenjem revizorja, iz katerega je razvidno, da je družba v letu 2020 poslovala uspešno in dosegla čisti poslovni izid v višini 10.473.594 evrov. Družba je imela konec leta 2020 skupaj 221.067 uporabnikov omrežja, 16.867 km elektrodistribucijskega omrežja, 755 zaposlenih in 700 delničarjev. V letu 2020 je družba v skladu s potrebami uporabnikov realizirala investicijska vlaganja v višini 31.571.377 evrov. Družba je povečala robustnost srednje- in nizkonapetostnega omrežja na 72,7 %, delež v napredni merilni sistem merjenja vključenih uporabnikov na 94,3 % ter za 42 % povečala število mrežno integriranih proizvodnih virov. Z velikim angažmajem zaposlenih in deležnikov je družba tudi v zahtevnih razmerah leta 2020 poslovala uspešno tako v regulirani kot tudi tržni dejavnosti. Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Maribor znižali za 3,47 mio EUR. Družba je za investicije namenila 33,5 mio EUR.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,05 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,883 EUR.

 

Dividenda v višini 9,86 centa bruto bo izplačana 30. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 3.290.286,55 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,0986 EUR, delničarjem ,ki bodo vpisani v delniško knjigo pri KDD na dan 29.09.2021.

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov pa mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Zato je Društvo MDS na SDH, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance naslovilo več pobud, da to nelogičnost (zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %) odpravijo, saj na drugi strani nacionalni energetski program predvideva večkratno povečanje investicij, in tako znižanje ne spodbuja vlaganj.

 

Za investicije Elektra Maribor NEPP predvideva v letih 2021 do 2030. kar 953 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega družba Elektro Maribor kar 953 milijonov evrov. Uprava Elektro Maribor ocenjuje, da ima zagotovljenih približno 40 % potrebnih virov oz. 381 mio EUR za investicije v tem obdobju. Trenutna zadolženost Elektro Maribor ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,20 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Družba Elektro Maribor z novim članom nadzornega sveta

Skupščina je za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, od 1.9.2021 naprej izvolila Sama Iršiča.

 

Društvo MDS predlagalo ustanovitev Sklad lastnih delnic, žal neuspešno

Novi nadzorniki prihajajo v pospravljeno Luko

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Sreda , 30. junij 2021 Stran: 10

Franci Matoz Ukvarjal bi se z zemljišči potniškim terminalom pa tudi z Vinakoprom Drugega julija bodo nadzor Luke Koper kot predstavniki kapitala prevzeli odvetnik Franci Matoz, pravnica Nevenka Črešnar Pergar, ekonomist z ministrstva za infrastrukturo Božidar Codnjavec, revizor Andrej Koprivec in ponovno (tretji mandat) kapitan Rado Antolovič iz Dubaja. Tako so sklenili delničarji na skupščini delničarjev, ki so odločili tudi, da bo Luka za dividende namenila skoraj 16 milijonov evrov in bo 27. avgusta za vsako delnico izplačala 1,14 evra.

 

»Seveda si želim postati predsednik nadzornega sveta, toda odločitev bo na seji v novem mandatu odvisna od glasovanja vseh nadzornikov čez 14 dni, ko bomo imenovali tudi komisije nadzornega sveta,« je za Delo odgovoril Franci Matoz, najbolj znan kot odvetnik Janeza Janše v sodnih procesih. Matoz, ki je tudi namestnik predsednika NS v SŽ, je zanikal, da nadzorniki prihajajo z namenom zamenjave članov uprave: »Kolikor vem, je bila uprava na današnji skupščini deležna pohval. O tem, kakšna bo njena usoda, odloča vseh devet nadzornikov, sam še nimam stališča. Verjetno se moramo podrobneje seznaniti z njenim delom in se potem pogovoriti. Pomembni so samo rezultati. Uprava dela zadovoljivo, moje mnenje pa je, da bi bila lahko pri določenih vprašanjih bolj agilna. Edini relevanten podatek so poslovni rezultati in vrednost delnice.« Franci Matoz je dejal, da bi luška uprava morala biti bolj aktivna pri pridobivanju novih zemljišč na področju prostorskega načrta za pristanišče, morala bi poskrbeti za nove površine logističnih platform v bližini Luke, bolj bi morali misliti na dograditev potniškega terminala v Kopru, na nakup vsaj koprskega dela Intereurope in rešiti vprašanje lastništva Adriaflna (lastnika Vinakopra).

 

Vztrajati s tožbami proti Časarjevi upravi in nadzornikom

 

Delničarjem Elektro Celja le 7,3 centov dividende bruto, izvoljeni 3 novi člani nadzornega sveta

Na 26. skupščini delničarjev Elektro Celje so se delničarji seznanili z letnim poročilom, odločali so, da za dividende namenijo 0,073 EUR bruto na delnico, podelili so  razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in izglasovali spremembe statuta, kot jih je predlagala Uprava in NS. Zavrniki pa so spremembe statuta, ki jo je predlagalo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki, kjer so predlagali, da se v 11. členu statuta zapiše zakonska obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend (1 odstavek 399. člena ZGD-1) in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot dosedaj.  Prav tako je Društvo MDS s sopodpisniki razširil dnevni red z dodatno točko dnevnega reda o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV, a tudi to ni bilo sprejeto, saj je tudi proti temu glasoval SDH. Skupščina delničarjev je tudi izvolila tri nove člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev.    Rajko Stanković predsednik Društva MDS je zastopal 644.379 delnic oz. 3,02 % prisotnega kapitala.

 

Celje, 30.06.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 40 % in padcem EBIT za 35 %

 

Matična družba Elektro Celje je v letu 2021 zabeležila 5,53 milijonov EUR čistega dobička, kar je 40 % manj kot v letu 2019, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 6,09 milijonov EUR, v primerjavi z 9,36 milijoni EUR v letu 2019, kar je 35 % manj.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Celje znižali za 2,8 mio EUR. Družba je za investicije namenila 25,9 mio EUR.

 

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,20 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9,09 EUR.

 

Najnižja dividenda med vsemi EDP in sicer v višini 0,073 EUR bruto bo izplačana 30. septembra 2021

 

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 1.741.676,05 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,073 EUR. V Društvu MDS bomo pozorno poslušali poročilo predsednika Uprave in poročilo NS, predvsem nas bo zanimalo zakaj ima družba Elektro Celje tako slabe rezultate in bistveno zaostaja za ostalimi 4 EDP-ji.

 

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov po mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Za investicije Elektra Celje NEPP predvideva v letih 2021 do 2030 kar 797 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, za območje družbe Elektro Celje pa 797 milijonov evrov. Elektro Celje ocenjuje, da je za to zagotovljenih približno 35 % potrebnih virov oz. 279  mio. Trenutna zadolženost Elektro Celja ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,58 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Predlogi Društvo MDS za ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembo 11. člena statuta nista bila sprejeta, saj je proti obema predlogoma glasoval le SDH, ki ima večino, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje zavrnjenega sklepa

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina odločala o sprejemu sklepa, ki bi upravi omogočil nakup lastnih delnic po minimalni ceni 75 % KV (6,9 EUR) in ne višji kot 100 % KV (9,20 EUR). Prav tako je skupščina odločala o predlogu spremembe 11. člena, kjer Društvo MDS, predlaga, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot dosedaj, a tudi to spremembo je zavrnil SDH. Na oba nesprejeta sklepa je Društvo MDS in odvetnik Matjaž Titan napovedal izpodbijanje zoper negativna sklepa.

 

Izvoljeni novi trije nadzorniki

Na nasprotni predlog SDH je skupščina delničarjev izvolila tri člane predstavnike kapitala za štiriletno mandatno obdobje iin sicer Marijana Papeža, direktorja ZZZS, Boštjana Leskovarja izvršnega direktorja PE Strojegradenj v Uniorju in Dejana Žoharja vodjo sektorja za investicije, preskrbo in vzdrževanje v Splošni bolnišnici Celje z začetkom mandata 31. 8. 2021. Društvo MDS je najavilo izpodbijanje tega sklepa.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.