Društvo MDS

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Planet TV oddaja Argument. Kazenska ovadba zaradi poteka bančne sanacije NLB, ki so jo kriminalisti in tožilstvo Nacionalnega preiskovalnega urada pisali več kot dve leti, je dolga slabih 100 strani. Policija v njej dokazuje, da naj bi vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem domnevno nezakonito razlastili imetnike podrejenih obveznic, ki so skupno ostali brez 277 milijonov evrov. 

Za ogled oddaje Argument pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ob tem so iz žepov državljanov vzeli tudi dodatno milijardo evrov, ki naj je NLB sploh ne bi potrebovala, in jo vrgli v našo največjo banko. Voditelj Mirko Mayer je v oddaji Argument soočil stališča treh sogovornikov in ob tem iskal odgovor na pereča vprašanja, kdo je lagal o stanju v največji državni banki in pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala velikost bančne luknje. 

V oddaji Argument so gostili predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča, takratnega poslanca v koaliciji in trenutnega člana stranke SMC Janija Möderndorferja in zastopnika 40 oškodovancev Aleša Kalužo. V studiu se je gostom pridružil tudi novinar Siol.net Primož Cirman.

Koga bremeni ovadba?

Portal plus je v začetku junija objavil ovadbo zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije (BS), ki so se decembra 2013 podpisali pod odločbo o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank. Gre za postopek sanacije bančne luknje. 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu in nekdanjim viceguvernerjem Stanislavi Zadravec CapriroloMejri FestićJanezu Fabijanu in Darku Bohnecu očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, s čimer naj bi NLB pridobili protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 277,38 milijona evrov - gre za višino izbrisanih podrejenih instrumentov banke.

Kriminalisti delo opravili korektno

Omenimo, da je bil Jani Möderndorfer v času bančne sanacije član takrat največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije, ki jo je vodila premierka Alenka Bratušek - v letu 2014 je sledil Bratuškovi, ki je ustanovila stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, od tam pa je jeseni 2015 prestopil v SMC.   

Po mnenju Stankoviča kazenska ovadba dokazuje dejstvo, da smo Slovenci za bančno luknjo plačali mnogo več, kot je bilo treba. "Kot lahko razberete iz ovadbe, smo bili eni izmed predlagateljev tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije. Verjamemo, da so kriminalisti in delo opravili korektno," je dejal.

Möderndorfer, ki je v času bančne sanacije deloval kot poslanec koalicije, je pojasnil, da je bila takratna velika slovenska trojka - ta vzdevek se je prijel takratne premierke Alenke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca - edina, ki je vedela, kaj se pravzaprav dogaja.

"Dejstvo pa je tudi, da noben poslanec - tako opozicije kot koalicije v državnem zboru - ni vedel oziroma ni bil seznanjen s tem, kako stvari potekajo," je še dodal.

Odvetnik Kaluža, zastopnik 40 oškodovancev, ki jim je Banka Slovenije z ukrepi neposredno vzela 250 milijonov evrov, je povedal, da sta bili v tej "mračni zgodbi" samo dve svetli točki; preiskovalna sodnica, ki je izdala nalog v preiskavi, in ovadba.

"Do teh premikov smo tavali v temi, saj so bili odgovori venomer enaki oziroma tajni. Šele ta dva dokumenta sta razkrila, da stvari niso tako brezhibne, kot so nas poskušali prepričati. Karkoli bo ugotovljeno v tej preiskavi, bo brez dvoma v veliko pomoč tudi kasneje v odškodninskih postopkih zoper Banko Slovenije."

Vodstvo NLB državi poročalo o pozitivni bilanci

Cirman je v oddaji Argument povedal, da je poročilo skrb vzbujajoče. "Skrbi nas lahko marsikaj. Najprej to, da je bilanca, ki je bila na dan 30. septembra 2013 prvotno objavljena, bila potrjena s strani banke. Nakar je bila predstavljena nova bilanca, kjer je bila ugotovljena diskrepanca za kar milijardo evrov. Kljub temu, če bi bilo to res, bi morala uprava NLB preprečiti oziroma zaustaviti trgovanje s finančnimi instrumenti, česar ni storila. Vendar to ni edini paradoks, ki se tu pojavlja," je dejal. 

"Iz ovadbe me je najbolj presenetila neverjetno aktivna vloga ministrstva za finance. Do zdaj smo bili venomer prepričani, da sta škarje in platno nosila izključno guverner Boštjan Jazbec in Banka Slovenije. Tu pa zdaj vidimo, da so dejansko odločilne poteze oziroma ukazi bili opravljeni s strani ministra Uroša Čuferja oziroma njegove ekipe," je še povedal Cirman.

Mercator nadaljuje razdolževanje do bank

Na današnji 26. skupščini delničarjev so delničarji izvolili dva nova člana Nadzornega svet (NS), hkrati pa so se seznanili s poslovanje Skupine Mercator v minulem letu. V oktobru 2018 je Mercator prodal 10 svojih nakupovalnih centrov družbi Supernova, skupna vrednost posla pa je znašala 116,6 milijonov EUR. Zadolženost Mercatorja se je tako znižala za slabih 25 %.

 

Ljubljana, 05. junij 2019


 

Prihodki malenkost boljši od leta 2017

Skupina Mercator je v letu 2018 prihodke od prodaje povečala za 1,2 %, znotraj temeljne dejavnosti (trgovine na drobno) pa so prihodki zrasli za 3,2 %. Dobiček poslovnega leta je znašal 1,6 milijona EUR, med tem ko je EBITDA znašal 107,5 milijonov EUR, kar predstavlja povišanje za 18,6 %. Neto finančni dolg glede na EBITDA je znašal 7,2 med tem ko je še konec leta 2016 znašal 14,1, kar pomeni, da je Mercator v dveh letih skoraj prepolovil stopnjo zadolženosti. Finančni dolg je konec leta sicer znašal 785 milijonov EUR in se je v primerjavi z letom 2017 znižal za 97 milijonov EUR.

Mercator je na letni ravni ustvaril 2,2 milijardi EUR prihodkov, zaposluje preko 20.000 ljudi in skupaj obvladuje 1.051 trgovin. Več kot polovico vseh prihodkov (56,1 %) je realiziranih v Sloveniji in tudi v okviru zaposlitvene strukture je 47,2 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

 

Imenovana dva nova člana Nadzornega sveta

Na zahtevo družbe Agrokor, d.d. so delničarji odločali tudi o spremembi v NS. Dne 10.05.2019 sta namreč iz NS izstopila Irena Weber in Vladimir Bošnjak, na njuni mesti pa sta bila imenovana Miodrag Borojević in Paul Michael Foley.

Uprava in NS sta sicer prejela razrešnico za svoje delo v preteklem letu, revizijo v letu 2019 pa bo po nasprotnem predlogu opravljala revizijska družba PWC, saj je Deloitte odstopil od revidiranja zaradi potencialnega konflikta.

Skupščina Uniorja – družba še vedno ne bo delila dividend

Danes so se na 23. skupščini sestali delničarji družbe Unior, na kateri so se seznanili s poslovanjem družbe Unior in njenih odvisnih družb v preteklem letu. Skupščina je odločala o uporabi bilančnega dobička, razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in imenovanju revizorja za naslednja tri leta. Družba leto ne bo delila bilančnega dobička, so pa prisotni delničarji izrazili pričakovanja, da bodo v prihodnjem letu deležni dividend, glede na pozitivno poslovanje družbe. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 240.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo več kot 11 % glasovalnih pravic.

 

Zreče in Ljubljana, 05. junij 2019


 

Rast poslovanja Skupine Unior ob 100 letnem jubileju

Skupina UNIOR je v letu 2018 dosegla 246,5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 odstotka več kot v letu 2017 in ustvarila 12,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 6,5 milijonov evrov več od doseženega v letu 2017 in predstavlja 113,4 odstotno povečanje. EBITDA je znašal 30,2 milijona evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v letu 2017.

Družba UNIOR d.d. je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 4,3 odstotke na 172,4 milijonov evrov, kar je 7,1 milijonov evrov več kot v tem obdobju lani.

V letu 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 6,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 952 tisoč evrov manj kot v preteklem letu, ko je družba zabeležila 7,7 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Poslovni izid pred izračunanimi odloženimi davki je na enakem nivoju kot leta 2017, prav tako je dosežen EBITDA v poslovnem letu 2018, ki znaša 16,3 milijona evrov, skoraj enak, kot je bil dosežen v poslovnem letu 2017.

 

Dolg do bank znaša 80,3 milijonov EUR

V Sindicirani kreditni pogodbi št. 06/16-SIN za kovinsko predelovalno dejavnost, ki jo je UNIOR d.d. z bankami (Abanka d.d., Banka IntesaSanpaolo d.d., Nova KBM d.d., Sberbank banka d.d., Gorenjska banka d.d. in NLB d.d.) sklenil 7. 12. 2016, je v točki 14.2 te kreditne pogodbe določilo, da se družba v primeru izplačila dividend oziroma razpolaganje z dobičkom na kakršenkoli drug način v obdobju, v katerem kot kreditojemalec ne izpolnjuje Finančnih zavez, zavezuje kredit v celoti predčasno odplačati v roku 30 dni po pozivu Agenta. Ker UNIOR d.d. finančne zaveze, ki dovoljuje izplačilo dividend, ne izpolnjuje, družba ne sme predlagati izplačila dividend, kajti v nasprotnem primeru banke lahko zahtevajo takojšnje predčasno odplačilo celotnega kredita, ki po stanju 31. 12. 2018 znaša 80,3 milijonov evrov.

Cinkarna Celje – rekordni rezultati in ponovno rekordna dividenda

Na današnji redni skupščini družbe Cinkarna Celje, d.d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom za leto 2018, odločali o delitvi rekordnega dobička za preteklo leto, spremembah statuta, imenovali revizorja za leto 2019, novega člana nadzornega sveta ter upravi podelili pooblastilo za nakup lastnih delnic. Delničarji, ki bodo vpisani pri KDD dne 11.06.2019, bodo prejeli dividende v bruto višini 28,27 EUR na delnico že dne 12.6.2019. Društvo MDS je na današnji skupščini v okviru organiziranega zbiranja pooblastil zastopalo 70 delničarjev – imetnikov 24.438 delnic oziroma 4,93 % na skupščini prisotnega kapitala z glasovalno pravico.

 

Celje, 4. junija 2019


 

Cinkarna Celje z rekordnim dobičkom v letu 2018

Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2018 ustvarila prihodke od prodaje v višini 164 milijonov EUR, kar je za 13 % manj kot v letu 2017. Prav tako je prodaja nižja tudi od načrtovane v tem letu, in sicer za 13 %. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 142,3 milijonov EUR, kar je 23 % manj od izvoza doseženega v letu 2017 in 18 % manj od načrta. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v Nemčijo 30 %, Italijo 12 %, Belgijo 12 %, Turčijo 8 %, Francijo 6 %, Nizozemsko 5 %, Avstrijo 4 %, Srbijo in Poljsko po 3 %. Preostanek izvoza je bil ustvarjen na drugih trgih EU, vzhodnoevropskih trgih in trgih Bližnjega vzhoda.

Čisti dobiček v letu 2018 je dosegel rekordnih 30,6 milijonov EUR. Ta poslovni izid je za 6 % višji od doseženih 28,8 milijonov EUR v letu 2017. Z realiziranim čistim dobičkom smo sicer 6 % pod načrtovanim za leto 2018 (32,6 milijonov EUR dobička).

Vrednost delnic Cinkarne Celje, d. d., se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2017 do zadnjega trgovalnega dne v letu 2018, na vstopni kotaciji Ljubljanske Borze, zmanjšala iz 216 EUR/delnico na 181 EUR/delnico, oziroma za 17 %. Rast je bila stabilna do meseca maja. V začetku junija je odjeknila novica o morebitnem prevzemu in pognala delnico navzgor, kjer se je ob ceni 274 EUR/delnico odbila in do konca leta počasi izgubljala delež vrednosti. V istem obdobju se je vrednost indeksa SBI TOP zmanjšala za 0,2 %. Podjetje je v letu 2018 izplačalo 21,6 milijonov evrov dividend (193 % več kot leto prej), kar znaša bruto 26,52 EUR dividende/delnico. Dividendna donosnost na dan skupščinskega sklepa je znašala izredno visokih 12,63 % in je ponovno med najvišjimi v industriji pigmenta titanovega dioksida.

V letu 2018 se je glede na preteklo leto obseg investiranja povečal za 70 % in za 8,9 % presegel celo plansko vrednost.

 

Načrti za 2019 pesimistični?

V Cinkarni Celje načrtujejo, da bodo v letu 2019 ustvarili prihodke od prodaje v višini 167,7 milijonov EUR, s tem je načrt prodaje za 2 % višji od prodaje ustvarjene v letu 2018. Nadalje načrtujejo, da bo čisti dobiček konec leta 2019 znašal 11 milijonov EUR, kar je 63 % manj od doseženega v letu 2018.

 

Spremenjen statut družbe, novi član nadzornega sveta Luka Gaberščik

Delničarji so podprli predlog sprememb in dopolnitev statuta družbe, ter za novega člana nadzornega sveta z dnem 4.6.2019 za petletni mandat imenovali Luko Gaberščika.

 

Uprava bo lastne delnice lahko kupovala po višjih cenah

Zavarovalnica Triglav, d.d. – dividenda 2,5 EUR bo izplačana 13.06.2019

Na današnji 44. redni skupščini so se delničarji seznanili s poslovanje Skupine Triglav v letu 2019 in med drugim potrdili dividendo v višini 2,50 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, revizijo pa bo naslednja tri leta opravljala družba Deloitte revizija, d.o.o. Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali več kot 370.000 glasov delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 2 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 28. maj 2019


 

Skupina Triglav zabeležila 15 % rast dobička

Skupina Triglav je v ustvarila 97,5 milijonov EUR dobička pred davki, kar predstavlja 15 % rast, donosnost kapitala pa je znašala 10,8 %. Kosmate premije na ravni skupine so na domačem trgu zrasle za 7 %, na Hrvaški je rast znašala 8 %, Srbski trg pa je zrasel za 12 %. Tudi v Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedonijo je skupina beležila rasti obračunanih kosmatih premij. Skupina Triglav tako ohranja vodilni delež na slovenskem trgu z 35,4 % deležem, med tem ko na tujih trgih sodi med top 5 oziroma na 6. mesto v Bosni in Hercegovini ter 9. mesto na Hrvaškem.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2018 znaša 24,64 EUR, najvišji zaključni tečaj delnice v preteklem letu pa je znašal 34,50 EUR. 

 

Uprav in NS predlagala dividendo v višini 2,50 EUR

Uprava in Nadzorni svet sta predlagala, da se od 66,8 milijonov EUR bilančnega dobička, 56,8 milijonov nameni za izplačilo dividende, kar predstavlja 2,50 EUR dividende na delnico. Kljub temu, da je delničar VZMD podal nasprotni predlog, da bi dividenda znašala 2,80 EUR je skupščina podprla predlog Uprave in NS z 97,16 % večino.

Sava Re - dividenda 0,95 EUR bo izplačana 13.06.2019

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na današnji skupščini odločali o rednih zadevah in sicer so se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2018, hkrati pa so odločali tudi o podelitvi bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 31 milijonov EUR (v letu 2017 22,5 milijonov EUR). Dividende v višini 0,95 EUR na delnico bodo izplačane 13.06.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 200.000 glasov delničarjev, kar predstavlja slabe 2 % osnovnega kapitala družbe.

 

Ljubljana, 21. maj 2019


 

Poslovanje Save Re nad načrtovanim

Skupina Sava Re je v letu 2018 pobrala za 546 milijonov EUR premij, kar predstavlja 5,6 odstotno rast, dosežen pa je bil tudi rekorden dobiček v višini 43 milijonov EUR, kar predstavlja 38 odstotno rast.

 

Podobna dobičkonosnost kljub več škodnim dogodkom - dividenda 0,95 EUR

Donosnost na lastniški kapital je znašala 13,1 % (v letu 2017 je znašala 10,1 %), čisti dobiček pa je znašal 43 milijonov EUR (v letu 2017 31,1 milijonov EUR). Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2018 znašala 21,95 EUR v primerjavi z 20,40 EUR na dan 31.12.2017. Konsolidirani čisti dobiček na delnico pa je znašal 2,76 EUR.

Uprava in NS sta predlagala, da se slaba polovica bilančnega dobička nameni za dividende, kar predstavlja dividendo v višini 0,95 EUR na delnico, ki bo izplačana 13.06.2019.

Skupščina Istrabenza

Danes je v Portorožu potekala 28. skupščina delničarjev Istrabenza, kjer so se delničarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2018 ter na zahtevo delničarjev Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe. Istrabenz Turizem, d.d. je v letu 2018 realizirala 31 milijonov EUR prihodkov, EBITDA pa je znašal 7 milijonov EUR.

 

Ljubljana in Portorož, 17. maj 2019


 
Nov sporazum o finančnem prestrukturiranju

Istrabenz je v letu 2018 nadaljevala s procesom razdolževanja in poplačevanja dolgov vendar pa kljub temu ni uspela izpolnjevati vseh zavez, zaradi česar je uprava dosegla podpis novega Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je postal pravnomočen 19. 10. 2018. Sporazum ureja termine prodaje premoženja družbe predvsem z vidika prilagoditve realnim pričakovanjem in okoliščinam na trgu. Z dogovorom je bil odpravljen tudi položaj insolventnosti, ki bi lahko za posledico imel tudi stečaj družbe.

Od začetka leta 2018 so potekali postopki prodaje 100 odstotnega deleža v Istrabenz Turizmu, d.d., aktivnosti pa so bile prekinjene zaradi neizdaje soglasja s strani upnikov. Za zemljišča v Ankaranu in Portorožu, poslovne prostore v Kopru ter 50 odstotni delež v družbi Adriafin, d.o.o., so pogajanja v sklepni fazi. Prodaja naložbe v družbi Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o. v Beogradu zaenkrat miruje. 
 
Razrešnica upravi in nadzornemu svetu, revizor in razširitev dnevnega reda

Uprava in člani nadzornega sveta (NS) so prejeli razrešnico za opravljeno delo, revizijo pa bo naslednje tri leta opravljala revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o.
Delničarja Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju sta predlagala, da se izvede zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala, sprva da se le ta zmanjša na zakonski minimum, nato pa poveča s konverzijo terjatev, ki jih ima DUTB do Istrabenza. Delničarji o tem predlogu niso glasovali, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda zaradi nepopolne priprave vseh potrebnih sklepov. K temu je tudi pozval pooblaščenec DUTB.

Delničarjem Petrola 18 EUR dividende v začetku avgusta

Delničarji Petrola so se danes sestali na 29. redni skupščini delničarjev, kjer so obravnavali dosežene rezultate v preteklem letu. Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, od slabih 50 milijonov EUR bilančnega dobička pa so delničarji za dividendo namenili 37,5 milijonov EUR, kar predstavlja 75 % celotnega bilančnega dobička. Dividenda tako znaša 18 EUR bruto na posamezno delnico in bo izplačana 09.08.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 8.000 glasov malih delničarjev.

 

Ljubljana, 18. april 2019


 

Skupina Petrol za 20 % dvignila prihodke od prodaje

Skupina Petrol je v letu 2018 realizirala za 5,4 milijarde EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z 4,5 milijarde EUR v letu 2017 za kar 20 % boljši rezultat. Čisti poslovni izid je znašal slabih 92 milijonov EUR in je bil višji za 13 %. EBITDA je znašal 171,5 milijonov EUR in je bil višji za 7 % v primerjavi z letom 2017.

Povprečna cena nafte je v letu 2018 zrasla za kar 32 % v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2018 je skupina Petrol zaposlovala 4.857 ljudi, število zaposlenih pa se je samo v letu 2018 zvišalo za 300 ljudi.

 

Imenovan revizor, sprejete spremembe statuta in plačila članom NS

Delničarji so imenovali tudi revizorja za naslednje triletno obdobje. Revizijo izkazov bo v letih 2019, 2020 in 2021 izvajala družba ERNST & YOUNG Revizija, d.o.o. Dodatno so bile sprejete tudi spremembe statuta in spremenjena plačila članom NS. 

Pripombe k predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od leta 2013 ukvarja s problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje. Od prvih bančnih izbrisov je torej minilo že več kot 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa danes še vedno nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva. Vlada RS je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa žal ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-298/13) in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim vendarle ponudil učinkovito pravno sredstvo.

 

Ljubljana , 04. marec 2019


 

Društvo MDS je pripravo strokovno utemeljenih pripomb naročilo od Odvetniške pisarne Tamara Kek, s katero Društvo MDS sodeluje že vse od začetkov izbrisov. Celotna vsebina pripomb je dostopna tukaj, na kratko pa lahko strnemo temeljne pomanjkljivosti in pripombe, in sicer predlog zakona:

  • ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene,
  • retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili,
  • poskuša za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila Evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke,
  • ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov,
  • pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo,
  • ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke in sicer v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke, oziroma so poslovne banke tožili podrejeno,
  • glede na to, da naj bi se postopki združevali, ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd (vročanje vlog vsem strankam, roki za odgovore, udeležba na narokih, način zasliševanja prič in izvedencev, itd.),
  • ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 04. marec 2019 kliknite na sliko ali tukaj.

Zakaj mora biti Banka Slovenije plačnik odškodnin

Banka Slovenije je samovoljno in brez vsakršnih strokovnih podlag izvedla stresne teste, ki niso imeli nikakršne podlage v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kljub temu da so vse banke pred izbrisi kakor po njih venomer poročale svoj finančni položaj v skladu z MSRP. Prav tako do danes ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb MSRP, zato je povsem logično, da je nosilec odgovornosti ravno Banka Slovenije.

Še več, Banka Slovenije je za potrebo sprejetja izbrisov, za en dan suspendirala organe bank (nadzorne svete in uprave bank) in samovoljno sprejela ukrepe izbrisov. Banka Slovenije torej nima težave s sprejemanjem odločitev v imenu posameznih bank, ko pa nastopi čas prevzemanja odgovornosti pred sodno vejo oblasti, pa z vsemi vzvodi poskuša prisiliti zakonodajalca, da se jo že z zakonom odveže odgovornosti.

Prav zaradi tega je edini možen plačnik odškodnin Banka Slovenije, njene pripombe pa bi morale biti v celoti neupoštevane.

Da bo mera polna pa velja izpostaviti še, da vsaj v primeru NLB nikoli ni bilo izdano končno poročilo o vrednotenju nepremičnin, kljub izvedenemu izbrisu in tudi po izjavi nekdanjega predsednika NS NLB, g. Gorazda Podbevška (Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 15.10.2016) banka nikoli ni videla niti vmesnih niti končnih poročil in je zgolj plačevala cenitve, ki jih je naročala Banka Slovenije?!

Če torej vse skupaj karikiramo, upoštevanje pripomb Banke Slovenije je popolnoma enako kot če bi zapornik zahteval spremembo kazenskega zakonika na način, da bi njegova kazen bila spremenjena iz zaporne kazni v navaden prekršek, seveda z učinkovanjem za nazaj. Karikiranja seveda ni brezpredmetno, če se spomnimo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) vodita preiskavo zoper odgovorne v Banki Slovenije.

 

Poziv Ministrstvu za finance

Društvo MDS poziva Ministrstvo za finance, kot formalnega pripravljavca in predlagatelja novega zakona, da iz postopka umakne vse posameznike, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni pri pripravi sporne novele ZBan-1L, ki je omogočila izbrise.

 

Društvo MDS ponovno izpostavlja, da bi odškodninska shema bila najcenejša in najhitrejša

V Društvu MDS želimo izpostaviti, da bi večino težav lahko odpravili z vzpostavitvijo odškodninske sheme, ki bi omogočala enostavno poravnavamo pred sodišči. Republika Slovenija bi izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ni pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tovrstnih obveznic pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se morali pred končno poravnavo dejanski imetniki razkriti, način pa se lahko jasno zapiše v zakon. Pred izplačilom odškodnine pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

Nov zakon o sodnem varstvu izbrisanih v slovenskih bankah – Društvo MDS pričakuje nujno potrebne dopolnitve

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

 

Ljubljana, 01. februar 2019


Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

  • pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
  • Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
  • Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
  • Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

 

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

 

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.