Društvo MDS

Delničarjem Elektro Ljubljane 0,11 EUR dividende v začetku novembra 2020

Na 26 redni seji skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana je bilo prisotnih 90,61 odstotkov osnovnega kapitala. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2019 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter s politiko prejemkov organov vodenja in nadzora. Skupščina je sprejela sklep, da se članom nadzornega sveta v času trajanja epidemije covid-19 na območju Republike Slovenije začasno znižajo prejemki za 30 odstotkov. Sprejela je sklep o delitvi dividende in podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu.

 

Ljubljana, 03.07.2020

 

Poslovanje v letu 2019

 

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2019 zabeležila čisti poslovni izid v višini 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 16,88 milijonov EUR, v primerjavi z 20,24 milijoni EUR v letu 2017. 

 

Vir slike: Elektro Ljubljana

Družba je 8,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 72,7 milijonov EUR in dosegajo 44,49 % osnovnega kapitala. Elektro Ljubljana je na podlagi stabilnega finančnega poslovanja prejeli certifikat platinaste bonitetne odličnosti AAA.  

 

Knjigovodska vrednost delnice ELOG na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,38 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,17 EUR.

 

Dividenda za leto 2019 je 0,11 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2020  

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2019 v višini 4.394.364,81 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 (nič celih enajst) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto. Dividende v vrednosti 0,11 EUR se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 30. 10. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 2. 11. 2020.

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Ljubljana vzela skupaj 7 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

 

Elektro Ljubljana z več kot 110 milijonskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Ljubljana za investicije nameniti namesto dosedanjih 39 mio nekaj več kot 110 mio EUR.

Pri tem se zastavlja vprašanje od kje naj Elektro Ljubljana črpa potrebne vire za te investicije, saj se za tak znesek ne more zadolževati, saj bi s tem ogrozila likvidnost družbe.

 

Rekordna vlaganja v letu 2019 v višini 39,8 mio EUR so najvišja v 10 letnem obdobju

Investicijska vlaganja so dosegla 39,8 mio EUR, kar je 8 % nad zastavljenimi cilji.

Med največjimi investicijami izpostavimo:

  •  leta 2018 začeto gradnjo daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje,
  • zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in RTP Hrastnik,
  • začetek obnove RTP 110/20 kV Kamnik ter gradbena dela za RTP 110/20 kV Dobruška vas.

Eden največjih izzivov današnjega časa je postopni prehod k čisti energiji in ogljično nevtralnemu gospodarstvu. Zato aktivno sodelujemo pri sprejemanju dveh ključnih dokumentov, Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Ta morata ustrezno odgovoriti na podnebne spremembe, ki smo jim že priča, ter na spremembe na elektroenergetskem omrežju. Elektrika namreč postaja glavni sekundarni energent.

V letu 2019 je Elektro Ljubljana intenzivno uvajal informacijsko podporo vodenju in obratovanju omrežja, upravljanju sredstev, vključevanje naprednih števcev električne energije v sistem naprednega merjenja in sodeloval pri številnih razvojnih projektih.

Obsežna elektrifikacija, ki jo pričakujejo v naslednjih letih, pa po besedah predsednika Uprave mag. Andreja Ribiča nudi tudi številne poslovne priložnosti. Ena takih je polnilna infrastruktura za električna vozila, ki jo v podjetju razvijajo pod blagovno znamko Gremo na elektriko. V začetku leta so intenzivno delali na uvedbi sistema zaračunavanja storitev, ki so ga uspešno zagnali v začetku maja. Zdaj se počasi priključuje vedno več partnerjev. Z največjo mrežo polnilnic Gremo na elektriko tako ostaja Elektro Ljubljana vodilni pri razvoju polnilne infrastrukture.

 

Delničarjem Elektro Maribor 0,1459 EUR dividende konec septembra 2020

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2020 sestali na 25. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 86,83 % osnovnega kapitala. Predsednik Društvo MDS Rajko Stanković je zastopalo 670.800 delnic oz. 2,31 % prisotnega kapitala.

 

Maribor, 30. junij 2020

 

Skupščina se je seznanila z lanskim poslovanjem in podelila razrešnico Upravi in nadzornemu svetu

Matična družba Elektro Maribor je v letu 2019 dosegla čisti poslovni izid v višini 14,3 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 14,1 milijonov EUR, v primerjavi z 15,7 milijoni EUR v letu 2018. Družba je 9 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 64,785 milijonov EUR in dosegajo 46,55 % osnovnega kapitala.

Družba je imela konec leta 2019 skupaj 219.905 uporabnikov omrežja, 16.691 km elektrodistribucijskega omrežja, 755 zaposlenih in 700 delničarjev. V letu 2019 je družba v skladu s potrebami uporabnikov realizirala investicijska vlaganja v višini 32.302.073 evrov, kar je največ doslej. Družba je povečala robustnost srednje in nizkonapetostnega omrežja na 71,5 %, delež v napredni merilni sistem merjenja vključenih uporabnikov na 86,4 % ter za 42 % povečala število mrežno integriranih proizvodnih virov. Družba je tudi v letu 2019 poslovala uspešno tako v regulirani kot tudi tržni dejavnosti, za 3,5 % je povečala vrednost sredstev in dosegla najvišji kosmati denarni tok v poltretjem desetletju.  

Skupščina se je seznanila s poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi poročila poslovodstva o odnosih s povezanimi družbami, s prejemki članov vodenja in nadzora družbe ter s pravili nadzornega sveta o drugih pravicah uprave.

 

Knjigovodska vrednost delnice je bila 31.12.2019 v višini 8,88 EUR

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,88 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,36 EUR. 

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 2,4 mio eur letos in 4 mio EUR lani

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

 

Elektro Maribor z več kot 100 milionskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Maribor za investicije nameniti namesto dosedanjih 32 mio nekaj več kot 100 mio EUR.

 

Izredna revizija še ni povsem zaključena

Skupščina se je seznanila tudi o opravljeni izredni reviziji opredmetenih osnovnih sredstev družbe, pri tem je predstavnica predlagatelja izredne revizije na skupščini povedala, da le ta še ni povsem zaključena, saj predlagatelj meni, da revizija ni bila izvedena skladno s predlaganim sklepom, ki je le to naložil družbi.

 

Delničarji bodo prejeli dividendo v višini 0,1459 EUR na delnico konec septembra 2020

Sprejet je bil predlog, da se celotni bilančni dobiček v višini 4.868.346,25 evra se uporabi za delitev delničarjem družbe v obliki dividend, ki jih bo družba izplačala dne 30. septembra 2020.

Skupščina je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2019 ter tudi podelila razrešnici upravi in nadzornemu svetu.

 

Osnovni kapital družbe po novem kar 203,93 mio EUR

Društvo MDS in ostali mali delničarji smo nasprotovali spremembam statuta, ki je omogočil dvig osnovnega kapitala, saj družba zaradi spornega določila v 11. členu statuta že do sedaj ni dosegala 4 % donosa za delničarje, sedaj ga bo še težje. Pri tem kot zanimivost povejmo, da imata Krka in Petrol osnovni kapital v všini med 52 in 55 mio EUR.

A ker je Republika Slovenija imela 93.84 % večino na skupščini je bil sprejet predlog o povečanju osnovnega kapitala družbe za 64.785.031,94 evrov, tako da ta po povečanju znaša 203.932.511,50 evrov in je razdeljen na 33.345.302 navadnih imenskih kosovnih delnic.

 

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Nasprotni predlog ni bil sprejet, saj je SDH kot predstavnik države glasoval proti in na skupščini zastopal kar 93,84 % prisotnega kapitala. 

Sprejete pa so bile predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe na temo dopolnitve dejavnosti družbe in možnosti elektronske skupščine.

Skupščina Delavske hranilnice izvolila nove nadzornike, odločanje o izplačilu dividend takoj, ko preneha ukrep Banke Slovenije, ki to onemogoča

21. skupščina delničarjev Delavske hranilnice, d.d. je odločala o rednih zadevah kot so seznanitev z letnim poročilom, seznanitev z poročilom o notranjem revidiranju, odločanje o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), hkrati pa bodo delničarji odločali tudi o spremembah statuta ter predlogu za plačila članov NS. Delničarji so potrjevali tudi Politiko izbora primernih kandidatov za člane NS.

Elektro Celje bo delničarjem izplačal 0,123 EUR dividende na delnico, Društvo MDS najavilo možnost izpodbijanja sklepa o dokapitalizaciji

Letošnja 25. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Je pa tokratna skupščina odločal tudi o povečanju osnovnega kapitala brez izdaje novih delnic, spremembi statuta in izvolitvi člana nadzornega sveta ter ureditvi prejemkov nadzornega sveta v času epidemije Covid 19.  Društvo MDS je na skupščini zastopalo delničarje, katerih delež je predstavljal 3,4 % prisotnega kapitala na skupščini, kjer je 21.403.556 delnic oz. 89,71 % osnovnega kapitala družbe.

 

Celje, 24.06.2020

 

Poslovanje leta 2019

 

Matična družba Elektro Celje je v letu 2019 zabeležila 9,25 milijonov EUR čistega dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 9,47 milijonov EUR, v primerjavi z 11,5 milijoni EUR v letu 2018.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 9,09 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,86 EUR.

 

Uprava in NS z razrešnico, delničarjem dividenda v višini 0,123 EUR bruto bo izplačana 30. septembra 2020

 

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu, razdelila pa je ves bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 2.934.604,85 EUR. Bilančni dobiček v višini 2.934.604,85 EUR se bo tako uporabil v celoti za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,123 EUR.

 

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

 

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

 

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice.  

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 3 mio eur

 

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena. Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij. Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe, saj se bo z zadnjo spremembo kazalnik NET DEBT to EBITDA iz 1,42 povečal na cca 2,0 in s tem poslabšal kreditni potencial družbe. Sklep na žalost ni bil sprejet, saj ga ni podprl večinski lastnik Republika Slovenija in v njenem imenu SDH, ki je na skupščini imel 90,76 % vseh glasovalnih pravic.

 

Društvo MDS je nasprotovalo dokapitalizaciji in najavilo možnost izpodbijanja tega sklepa na sodišču

 

V Društvu MDS smo tudi nasprotovali dokapitalizaciji družbe brez nove izdaje delnic zaradi dejstva, da sprememba statuta, ki omogoča še vedno Upravi in NS, da 2/3 dobička razporedita v druge rezerve in s tem zmanjšata bilančni dobiček za razdelitev med lastnike. Nerazumno nam je bilo, da je družba Elektro Celje, ki je imela že pred tem 100 mio EUR osnovnega kapitala, le tega s tem povečala še za 50 mio EUR, torej na 150 mio EUR, pri čemer smo opozorili, da imajo velika uspešna podjetja kot je Krka osnovni kapital 54.732.264,71 EUR in PETROL ima osnovni kapital  52.240.977,04 EUR. Ker ekonomske razlage zakaj to družba predlaga s strani predsednika uprave nismo prejeli, smo najavili možnost izpodbijanje tega sklepa na sodišču.

 

Izvleček iz pisma mag. Boris Kupec – predsednika Uprave Elektro Celje, d.d (stran 10 do 12)

 

Rezultati poslovanja kažejo na dobro opravljeno delo Odgovorno vodenje in ravnanje se ob koncu leta odraža v številkah in družba Elektro Celje je leto 2019 zaključila z dobrimi poslovnimi rezultati. Prihodki družbe Elektro Celje so znašali 68.443.737 EUR, kar je 1,8 % več od načrtovanih. Čisti poslovni izid poslovanja je dobiček v višini 9.252.820 EUR, kar je 8,2 % več od načrtovanega. Dosežen donos na sredstva (ROA) je znašal 3,22 % in je za 0,22-odstotne točke presegel načrtovano in pričakovano vrednost v Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb SDH, d.d. Vrednost realiziranih investicij je znašala 24.664.650 EUR, kar je 7,2 % več od načrtovanih. Tako je tudi CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (48,52 %) višji od načrtovanega (46,34 %)….

 

Elektro Gorenjska bo delničarjem izplačala dividendo v višini 0,14 EUR na delnico

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, seznanitev s prejemi organov vodenja in nadzora, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), imenovanju revizorja za leto 2020 do 2020, spremembah statuta družbe, sprejemala nov poslovnik o delu skupščine.

Na skupščini je bilo prisotno 85,22 % osnovnega kapitala oz. 14.721.051 delnic z glasovalno pravico, Društvo MDS je zastopalo male delničarje, ki so imeli na skupščini 1,9 % glasovalnih pravic prisotnega kapitala.

 

Kranj, 23. junij 2020

 

Poslovanje v letu 2019

 

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2019 dosegla 33,4 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 7,8 milijonov EUR, v primerjavi z 9,2 milijoni EUR v letu 2018. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 9,2 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9 EUR.

 

Uprava in NS z razrešnico, delničarjem pa dividenda 0,14 EUR na delnico, ki bo izplačana 23. julija 2020

 

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu, bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znaša 2.418.286,50 € pa se v celoti uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,14 EUR na delnico. Družba bo dividende izplačala dne 23. 7. 2020 tistim delničarjem, ki bodo na dan 22. 7. 2020 kot delničarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Vir slike novica Elektro Gorenjska.

 

 

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

 

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

 

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice.  

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 2,2 mio eur

 

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 %, ki je bil sprejet nedavno med takoimenovani proti koronskimi ukrepi, (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena. Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij. Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe, saj se bo z zadnjo spremembo kazalnik NET DEBT to EBITDA iz 2,2 povečal na cca 3,0 in s tem poslabšal kreditni potencial družbe. Sklep na žalost ni bil sprejet, saj ga ni podprl večinski lastnik Republika Slovenija in v njenem imenu SDH, ki je na skupščini imel 96,55 % vseh glasovalnih pravic.

 

Celotno sporočilo za javnost Elektro Gorenjska po skupščini si lahko ogledate TUKAJ.

 

Dividenda za delničarje Cinkarne Celje 17,00 EUR na delnico, mag. David Kastelic nov član nadzornega sveta

Danes je v Celju potekala 24. skupščina delničarjev Cinkarne Celje d.d., ki se je seznanila z lanskimi rezultati in prejemki organov vodenja in nadzora, ter je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za uspešno delo v poslovno letu 2019. Za dividende delničarjem je namenila 17,00 EUR bruto na delnico po nasprotnem predlogu, ki ga je na skupščini podala Modra zavarovalnica, za novega člana nadzornega sveta predstavnika kapitala, pa je po nasprotnem predlogu Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) izvolila mag. Davida Kastelica. Skupščina je tudi podelila pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic in sicer v cenovnem razponu od minimalno 120,00 EUR do maksimalno 230,00 EUR na delnico. Prav tako pa je skupščina sprejela predlagane spremembe statuta družbe.

 

Celje, 17. junij 2020

 

Uprava in nadzorni svet prejela razrešnico, delničarji pa dividendo v višini 17,00 EUR bruto

 

Skupščina je podelila razrešnico za uspešno delo upravi in nadzornemu svetu za poslovni leto 2019 in po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice izglasovala, da se za dividende nameni 13.536.352 EUR oz. 17,00 EUR na delnico, preostanek v višini 2.309.144,00 EUR pa se nameni za prenos v druge rezerve. Dividende bodo izplačane dne 7 julij 2020, delničarjem ki bodo pri KDD vpisani 6.7.2020.

 

Poudarki iz lanskega poslovanja Cinkarne Celje – vir letno poročilo 2019 stran 25

 

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2019 za 5 % višja kot v letu 2018; hkrati je bila višja od načrtovane, in sicer za 3 %. Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €.

 

V letu 2019 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 25,7 milijonov evrov. Ta rezultat predstavlja 71 % doseženega poslovnega izida iz poslovanja v letu 2018, ki je znašal 36,4 milijonov evrov. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2019 (13,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da smo poslovni načrt presegli za 93 %. Operativno poslovanje je bilo objektivno slabše od lanskega, hkrati pa je bistveno nad ravnjo poslovnega načrta, predvsem na račun nižjih planiranih prodajnih cen od dejansko doseženih tekom leta 2019. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA¹ je dosegel 37 milijonov € in znaša 21,4 % od dosežene prodaje.

 

V primerjavi z letom poprej je, zaradi nižjega zneska amortizacije in nižjega poslovnega izida pred davki, EBITDA¹ nižji za 24 %. Če izločimo vpliv odprave oblikovanja rezervacije za uspešno odložene TENORM odpadke v višini 4,2 mio €, bi bil EBITDA¹ za omenjen znesek nižji. Naraščajoči pritiski iz leta 2016 in 2017 so se tudi v letu 2019 udejanjali v dejanskih in kontinuiranih dvigih nabavnih cen ter znižali poslovni izid iz poslovanja. Izračun EBITDA je prikazan v poglavju Alternativna merila uspešnosti uporabljena v LP na strani 111.

 

Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2019 izkazan poslovni izid pred davki v višini 25,7 milijonov evrov, v letu 2018 pa je bil dosežen dobiček v višini 36 milijonov evrov. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 29 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 93 %.

 

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 21.436.385 €, s tem je za 30 % nižji od realiziranega v letu 2018 in za 93 % višji od načrtovanega (za leto 2019 so načrtovali 11,1 milijonov evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,5 milijona € (efektivna davčna stopnja tako znaša 13,66 %) in znesek odloženih davkov v višini 754 tisoč €.

 

Skupščina je sprejela dve spremembi statuta

 

Skupščina je v statut zapisala, da lahko skupščina podeli pooblastilo upravi družbe za nakup lastnih delnic in pri pogojih ob imenovanju predsednika in članov uprave Cinkarne Celje poleg zakonskih pogojev dodala še dva kumulativna pogoja in sicer, da imajo ob imenovanju najmanj visokošolsko izobrazbo in tudi najmanj pet let delovnih izkušenj.

 

Nov član nadzornega sveta predstavnik kapitala je postal mag. David Kastelic

 

Društvo Mali delničarji Slovenije je namesto predlagane ga. Varje Dolenc na skupščini podalo nasprotni predlog, da se za člana nadzornega sveta izvoli g. mag. David Kastelic. Nasprotni predlog Društva MDS je bil uspešen in mag. David Kastelic je bil izvoljen za novega člana nadzornega sveta iz vrst kapitala za mandatno obdobje 5 let, s pričetkom mandata jutri, 18. junija 2020.

 

Kratka predstavitev novega člana nadzornega sveta

 

mag. David Kastelic, je rojen leta 1966 in je po zaključku gimnazije nadaljeval šolanje na Strojni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je pridobil strokovni naziv univ. dipl. inž. strojništva. Podiplomski magistrski študij je zaključil na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, kjer je  leta 2009 pridobil strokovni naziv Magister ekonomskih in poslovnih znanosti.

 

Po končani strojni fakulteti se je zaposlil v mednarodnem podjetju Philip Morris d.d.o., kjer je služboval pet let, nazadnje kot Key account supervisor. Leta 1998 se je zaposlil v takratni Zavarovalnici Maribor d.d., kjer je leta 2006 postal član uprave, zadolžen za prodajo.

Leta 2013 je postal predsednik Zavarovalnice Maribor d.d., leta 2016 pa predsednik Zavarovalnice Sava, ki je nastala iz štirih združenih zavarovalnic, dveh slovenskih in dveh hrvaških. Zavarovalnico Sava d.d. vodi še danes.

 

V minulih letih je bil član in predsednik v številnih družbah, tako v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. V Sloveniji je še danes član nadzornega sveta in predsednik revizijske komisije Jedrskega poola, član sveta slovenskega zavarovalnega združenja, med leti 2016 in 2017 pa je bil tudi član nadzornega sveta NLB d.d..

 

Je tudi podpredsednik NK Maribora, častni konzul Republike Brazilije v Sloveniji in predsednik organizacijskega odbora Zlate lisice.

 

Skupščina delničarjev Upravi družbe je podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic

 

Skupščina je uprava družbe dala pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, tako da skupni delež vseh lastnih delnic, skupaj z delnicami, ki jih družba že ima, ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe (80.797 delnic). Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic velja 12 mesecev od dneva sprejetja tega sklepa.

Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem in neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, pri čemer nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 120,00 €/delnico in ne višja od 230,00 €/delnico. Družba bo lastne delnice pridobivala z namenom umika delnic, skladno z določbami zakona in statuta družbe o zmanjšanju osnovnega kapitala. Skupščina je tudi pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

 

Delničarji Save Re brez dividende

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji Datum: Torek, 16. junij 2020 Ura: 19.15

 

Skupščina Save Re, na kateri je bilo prisotnega 71,856 odstotka osnovnega kapitala, je danes med drugim potrdila predlog vodstva, da se 34,71 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ne uporabi.

 

Pozavarovalnica s tem sledi pozivu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) k začasnemu zadržanju izplačila dividend.

 

AZN je namreč konec marca vse zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe pozvala k začasnemu zadržanju izplačila dividend in da ne prevzamejo nepreklicne zaveze za izplačilo dividend. Gre za začasen ukrep, veljaven do 1. oktobra, z njim pa bodo zavarovalnice po mnenju AZN povečale svojo odpornost na finančni šok, ki je nastal zaradi posledic epidemije covida-19, ohranile svojo finančno stabilnost in preprečile morebiten nastanek motenj v svojem delovanju.

Vodstvo in nadzorni svet Save Re sta sicer v obrazložitvi predlaganih sklepov zapisala, da bodo po poteku roka za začasno zadržanje izplačila dividende ponovno proučili podlage za izplačilo dividende za poslovno leto 2019.

 

Predsednik uprave Marko Jazbec je na skupščini po navedbah društva Mali delničarji Slovenije povedal, da glede na vse do zdaj znane podatke in projekcije, uprava in nadzorni svet Save Re še vedno menita, da bodo morda prepričali AZN, da za Savo Re odpravi prepoved priporočila o neizplačilu dividende za leto 2019. V tem primeru bo najverjetneje nova skupščina sklicana v novembru ali decembru.

 

Vodstvo Save Re je pred pozivom AZN predvidevalo, da bi za izplačilo dividend namenila 16,27 milijona evrov ali 1,05 evra bruto na delnico, preostali del v višini 18,44 milijona evrov pa se ne bi uporabil.

Pozavarovalnica je lani za izplačilo dividend namenila 14,7 milijona evrov, tako je dividenda za poslovno leto 2018 znašala 95 centov bruto na delnico in je bila za 15 centov večja kot v predhodnem letu.

 

Sava Re je lani ustvarila rekordnih 50,2 milijona evrov čistega dobička, za letos so sprva načrtovali, da bo čisti dobiček nižji za približno 10 odstotkov in bo znašal do 45 milijonov evrov. Aprila pa so ocenili, da bo zaradi posledic koronavirusa čisti dobiček nižji za 15 do 20 odstotkov.

 

Kot so navedli v društvu, pa za zdaj kaže, da bo verjetno učinek posledic koronavirusa manjši. Sava Re namerava do avgusta narediti rebalans načrta za letos in strategijo do leta 2022.

 

Skupščina je danes odločala tudi o podelitvi novega mandata članu nadzornega sveta Davorju Ivanu Gjivoju, ki mu mandat poteče 7. marca 2021. Delničarji so mu podelili nov štiriletni mandat, ki bo začel teči 8. marca 2021, je razvidno iz sklepov skupščine, objavljenih na spletni strani Ljubljanske borze.

 

Tako se je pozavarovalnica izognila tveganju, da bi od poteka mandata pa do imenovanja novih nadzornikov na redni letni skupščini, predvideni junija 2021, delovala z nadzornim svetom zgolj v petčlanski zasedbi in bi bila glede sestave neskladna s svojim statutom, izognila pa se je tudi sklicu izredne skupščine.

 

Poleg Gjivoja v nadzornem svetu Save Re predstavnike kapitala zastopajo še Mateja Lovšin Herič, ki tudi vodi nadzornike, Keith William Morris, ki je njen namestnik, in Andrej Kren kot član.

 

Delavce v nadzornem svetu zastopata Andrej Gorazd Kunstek in Mateja Živec, ki jima je mandat potekel 11. junija lani, delavci pa so jima podelili novega, ki je začel teči z 12. junijem, s čimer se je danes seznanila tudi skupščina.

 

Sava Re morda že jeseni v sklic nove skupščine delničarjev, ki bo odločala o delitvi dividende v višini 1,05 EUR za leto 2019

Na današnji skupščini Save Re je bilo prisotno 79,84 % prisotnega kapitala, predsednik Društva MDS  Rajko Stanković je zastopal delničarje, ki so imeli v lasti 302.350 delnic Save Re, kar je predstavljalo 2,44 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Ljubljana, 16. junij 2020

 

Sava Re lani z več kot 50 mio EUR čistega dobička in 584 mio EUR poslovnih prihodkov

 

Na današnji skupščina je Marko Jazbec predsedniku uprave Save RE v skoraj 1 urni predstavitvi predstavil glavne poudarke poslovanja iz lanskega leta in poslovanje za prve 3 mesece letošnjega leta. Lani so poslovni prihodki znašali 584 milijonov evrov, kar je 53 milijonov več kot leto prej. Čisti dobiček je znašal 50,2 milijona evrov, pri čemer je vključen enkraten pozitivni vpliv odprave slabega imena iz prevzema Erga v vrednosti 7,5 milijona evrov.

 

Slika: Društvo MDS.

Sava Re namerava do avgusta narediti rebalans načrta za letos in strategije do leta 2022.

Sprva so predvidevali, da bodo poslovni prihodki znašali letos 610 milijonov evrov, čisti dobiček pa 45 milijonov.

Aprila pa so zaradi učinkov COVID 19 ocenili, da bi lahko bili prihodki manjši od načrtovanih za 5 % do 7 %, dobiček pa med 15 % in 20 %, a kot za zdaj kaže, bo verjetno ta efekt manjši od prej zapisanega.

 

Skupščina se je tudi seznanila z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta, s politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora Zavarovalne skupine Sava. Prav tako se jr seznanila z  informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, predstavitvijo letnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2019 z mnenjem nadzornega sveta ter poročilom uprave o lastnih delnicah.

 

Sava RE morda že jeseni z novo skupščino in izplačilom dividendo za leto 2019 v višini 1,05 EUR na delnico

 

Pri točki 3 je skupščina odločala o uporaba bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2019. Zaradi zahteve AZN je skupščina sledila predlogu Uprave in NS in bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 34.705.806,06 EUR, je ostal nerazporejen, upravi in nadzornemu svetu pa je podelila razrežnico za lani.

 

Je pa ob tem predsednik Uprave Marko Jazbec povedal, da glede na vse do sedaj znane podatke in projekcije, Uprava in Nadzorni svet Save Re še vedno menita, da bo lahko Sava Re po opravljenem rebalansu plana za leto 2020 in analizi vpliva COVID 19 na poslovanje, s tako posodobljenimi podatki in podkrepljenimi z ustreznimi aktuarskimi izračuni glede solventnosti, ki je ciljno med 180 in 220 %, morda prepričala AZN, da za Savo Re odpravi prepoved priporočila o neizplačilu dividende za leto 2019. 

 

Spomnimo skladno z dividendno politiko je le ta predvidena v višini 1,05 EUR bruto na delnico. Če bosta Uprava in NS prepričala AZN, bo potrebno sklicati novo skupščina in ta bo najverjetneje že  v mesecu novembru ali decembru, kjer bodo delničarji odločali o izplačilu dividende v višini 1,05 EUR.  

Knjigovodska vrednost delnice POSR pa je lani narastla na 24,83 EUR.

 

Davor Ivan Givoje jr. Ponovno izvoljen za člana nadzornega sveta Save Re

 

Skupščina je tudi za novega člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev ponovno izvolila dosedanjega člana nadzornega sveta g. Davorja Ivana Gjivoje Jr, ki mandat nastopi 08. 03. 2021 za mandatno obdobje štirih let, to je do 08. 03. 2025.

 

Skupščina se je seznanila z  imenovanjem članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev

 

Prav tako se je skupščina seznanila z imenovanjem članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev Andreja Gorazda Kunstka in Mateje Živec., ki sta bila ponovno imenovana za člana nadzornega sveta za nov 3 letni mandat dne 12. 6. 2019.

To so plače v Telekomovih hčerinskih družbah, ki so razburile male delničarje

Medij: Finance Avtorji: Rok Pikon Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 8. junij 2020 Vir: Finance

Največ razburjenja na skupščini delničarjev Telekoma je povzročila plača Roberta Erzina, predsednika uprave Telekomove kosovske družbe Ipko.

Na skupščini delničarjev Telekoma Slovenije sta ob seznanitvi s prejemki odvisnih družb precej razburjenja povzročili višina plač in višina dogovorjenih odpravnin v primeru odpovedi pogodbe.

Največ razburjenja Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije, je bilo zaradi prejemkov Roberta Erzina, predsednika uprave kosovske družbe Ipko Telecommuncations, za katero Telekom sicer išče novega lastnika. Družba je danes ob zapisniku skupščine objavila tudi prejemke šefov treh največjih hčerinskih družb, GVO, Ipko in Planet TV (ki je tudi naprodaj).

Robert Erzin je za delo lani dobil 223.467 evrov plače in 14.899 evrov variabilnega prejemka. Skupaj z drugimi prejemki (regres, božičnica, drugi osebni prejemki …) je prejel 275.541 evrov bruto. Ker pri obračunavanju prejemkov uporabljajo lokalno zakonodajo, na Telekomu niso zagotovili podatka o neto prejemkih.

Stankoviča, ki je zastopal več kot 200 delničarjev oziroma okoli 1,7 odstotka kapitala, je zmotila tudi višina odpravnine, ki bi jo dobil Erzin ob odpovedi pogodbe – dobil bi namreč 12 mesečnih plač. Predsednik uprave Tomaž Seljak je na skupščini pojasnil, da so z Erzinom spremenili pogodbo in da bi po novi pogodbi dobil šest plač odpravnine ter da ima tudi nižjo plačo.

Delničarjem Telekoma Slovenije 3,50 EUR bruto dividende, enormni prejmki direktorja Ipka na Kosovu

Delničarji Telekoma Slovenije so se danes sestali na 31. skupščini, kjer so odločali tako o delitvi dobička, kakor razpravljali o preteklih poslih družbe in končno dobili nekaj jasnih odgovorov. Za polom z arbitražno sodbo, ki je delničarje Telekoma Slovenije stal 22,9 mio EUR, za sedaj brez sankcij za odgovorne, na skupščini pa smo doživeli šokantno razkritje enormne plače direktorja Telekomove odvisne družbe Ipko na Kosovu, ki že vse od leta 2011 prejama cca 275.000,00 EUR bruto po dveh pogodbah.

Ljubljana, 05. junij 2020

Delničarji bodo prejeli dividenda v višini 3,50 EUR bruto 19. junija 2020

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije je danes na 31. skupščini Telekoma Slovenije zastopal preko 2,13 % prisotnega kapitala oz. 112.564 delnic TSLG z glasovalno pravico. Delničarji so potrdili predlog, ki ga je podal SDH, da se za izplačilo dividend nameni znesek v višini 22.796.173,00 EUR oz. 3,50 EUR bruto na posamezno delnico. Preostali del v višini 7.395.372,48 EUR se prenese v naslednje leto.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 18. 6. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende 17. junij 2020. Dividende se izplačajo 19. 6. 2020

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz odaje ODMEVI TV SLO1 z dne 05. junij 2020 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila z prejemki organov vodenja in nadzora ter politiko plačil.

mag. Robert Erzin direktor IPKO na Kosovu od leta 2011 najbolje plačani manager Skupine Telekoma Slovenije

Ko se je skupščina seznanila s politiko prejemkov članov organov vodenja odvisnih družb družbe, je delničarje neprijetno presenetilo razkritje o enormni plači direktorja Ipka na Kosovu.

Na skupščini smo izvedeli, da ima direktor Ipko na Kosovu mag. Robert Erzin po 2 pogodbah kar 275.000,00 EUR dohodkov bruto in to že od leta 2011. Zadnji pozitiven finančni popravek pogodbe je podpisal leta 2014 z njim predsednik uprave mag. Rudolf Skobe, kar je razkril sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije mag. Tomaž Seljak. Ob tem je imel mag. Robert Erzin celo pravico do 12 plač odpravnine v primeru prenehanja funkcije, ter pravico do uveljavljanja konkurenčne klavzule kar za dobo 24 mesecev. 

Predsednik mag. Tomaž Seljak je na vprašanje predsednik Društva MDS Rajka Stankovića kaj bo naredil, da bo take enormne prejemkov in odpravnin omejil, skupščini povedal, da so pred dnevi plačo po obeh pogodbah mag. Robertu Erzinu bistveno znižali in mu omejili tudi pravico do odpravnine na 6 mesecev.

PWC novi revizor

Skupščina je tudi potrdila izbor PWC za revizorja za obdobje 2020 do 2020

Aleš Šabeder novi član nadzornega sveta

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.