Društvo MDS

Je ATVP v Minervu zamrznila premalo glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Cinkarna Celje izvolila novega nadzornika

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

14. nujna seja komisije za nadzor javnih financ - Telekom Slovenije

Za ogled 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 1 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Za ogled 14 nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 2 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Sprejeti sklepi z dne 11.12.2019:

  1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
  2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
  3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

Sklic 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ si lahko ogledate TU, zahtevo poslanske skupine SDS pa si lahko ogledate TU.

Istrabenz: Po spodleteli likvidaciji verjetna upniška prisilna poravnava

Medij: Dnevnik (Posel) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019

 

Po zavrnitvi predloga za začetek likvidacijskega postopka Istrabenza je slišati, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot edina finančna upnica družbe predlagala upniško prisilno poravnavo. Razkrivamo, kaj je v ozadju prevzemne namere za nakup vseh delnic.

Na današnji skupščini Istrabenza delničarji niso s potrebno večino podprli začetka likvidacijskega postopka koprskega holdinga. Takšen scenarij je uprava družbe Istrabenz podala, ker je potem, ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala vsa posojila, postala insolventna. Kako se bodo poslej odvijali dogodki, je težko napovedovati. Med možnostmi, ki se omenjajo, so začetek stečaja, podaljšanje ročnosti posojil, upniška prisilna poravnava, v kateri bi bili obstoječi lastniki razlastninjeni, namesto njih pa bi stoodstotna lastnica Istrabenza kot edina finančna upnica postala DUTB, in sklic še ene skupščine, na kateri bi se ponovno odločalo o likvidaciji. Po neuradnih podatkih naj bi se v DUTB odločili za začetek upniške prisilne poravnave.

Skupščine so se udeležili delničarji, ki imajo skupaj v lasti 78,5 odstotka kapitala, likvidacijo pa sta podprli okoli dve tretjini prisotnih glasov. Da bi se lahko začela likvidacija, bi jo moralo podpreti vsaj 75 odstotkov na skupščini prisotnih glasov. Kateri delničarji so nasprotovali likvidaciji, danes uradno še ni bilo znano, saj zapisnik skupščine še ni bil objavljen. Po dostopnih informacijah pa ji je med drugimi nasprotovala družba BSL, v kateri je direktor Andrej Toš mlajši, sin odvetnika Andreja Toša. Le nekaj dni pred skupščino je BSL 8,24 odstotka Istrabenzovih delnic odkupil od Gorenjske banke, ki jo pred nekaj meseci prevzela srbska AIK banka v lasti Miodraga Kostića, katerega odvetnik je Andrej Toš.

Zaseg delnic ni bil izpodbojen posel

BSL se je sicer pred meseci potegoval za nakup polovičnega lastniškega deleža družbe Adriafin (druga polovica je v lasti Luke Koper), ki ima v lasti 78 odstotkov delnic družbe Vinakoper, ta pa upravlja približno 600 hektarjev zemljišč. Tik pred zaključkom je bil prodajni postopek Adriafina ustavljen. Kot so utemeljili v DUTB, zaradi prenizkih ponudb. Andrej Toš mlajši je pred dnevi pojasnil, da se je BSL za nakup Istrabenzovih delnic odločil, ker so bili prepričani, da so oddali najboljšo ponudbo, ki je ustrezala vsem cenitvam, o tem, zakaj ni bila sprejeta, pa niso prejeli zadovoljivih pojasnil. Zato so se odločili, da bodo pojasnila terjali kot lastnik Istrabenza.

Med možnimi razlogi, da nekateri delničarji niso podprli likvidacijskega postopka, se omenja možnost, da bi želeli, da Istrabenz konča v stečaju. To bi pomenilo, da bi ključno besedo v koprski družbi prevzel stečajni upravitelj. Očitno nekateri v tem primeru računajo, da bi bilo možno v stečajnem postopku izpodbiti zaseg delnic Istrabenza turizma s strani DUTB pred nekaj meseci. Ta je imela svoje terjatve do Istrabenza zavarovane tudi z delnicami Istrabenza turizma, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Toda kot je povedal izkušeni stečajni upravitelj Marko Zaman, ki predseduje Zbornici upraviteljev Slovenije, v morebitnem stečajnem postopku zasega delnic ne bi bilo možno izpodbiti, saj ni šlo za dejanje dolžnika, ampak upnika. »V podobnih primerih so možne odškodninske tožbe proti upniku, če bi bili oškodovani drugi upniki,« je dodal Zaman. Razen DUTB pa Istrabenz po dostopnih podatkih nima drugih upnikov.

Za svojstven zaplet je tik pred skupščino poskrbela družba Intus Invest, 12,95-odstotna lastnica Istrabenza. Ta je danes objavila prevzemno namero za nakup vseh Istrabenzovih delnic. V Intusu Investu ima polovični lastniški delež Peter Krivc, polovičnega pa Axor holding. Slednji ima delnice izdane na prinosnika, med največjimi lastniki pa naj bi bila nekdanji generalni direktor družbe ACH Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik. Intus Invest ima med drugim v lasti 61,2-odstotni delež v Termah Topolšica, Axor holding pa tričetrtinski lastniški delež družbe Union hoteli.

Prevzem zaradi davčnega ščita

Zakaj so se konkretno odločili za objavo prevzemne namere, Krivc ni želel razkriti, pojasnil pa je, da želijo maksimizirati vrednost lastniškega deleža v Istrabenzu. V zakonskem roku (najkasneje v 30 dneh) bo sledila prevzemna ponudba, pri čemer bo cena primerna glede na stanje družbe, je napovedal. Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi bila lahko srž prevzemne ponudbe visoka davčna izguba Istrabenza, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 274 milijona evrov. Če poenostavimo, ta izguba bi Intusu Investu s povezanimi osebami lahko omogočala davčni ščit oziroma polovično plačilo davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček, torej namesto 19 odstotkov le 9,5 odstotka.

Kot so danes sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije MDS, ima skoraj deset odstotkov Istrabenzovih delnic v lasti 9.035 malih delničarjev. Nazadnje so delnice, po vsega skupaj 2,5 centa za delnico, lahko prodali aprila 2016. Če bi ponudba Intusa Investa znašala en evro za delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 evra. Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi moral Intus za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti, zagotoviti 4,5 milijona evrov, so dodali v MDS.

Istrabenz - Kako bo država zavarovala šest hotelov?

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 26. oktober 2019 Za ogled članka pritisni: TUKAJ

Istrabenz, nekoč eden najpomembnejših domačih finančnih holdingov, ne gre v likvidacijo. Kdo ga je preprečil in kaj objavljena prevzemna namera pomeni za državne načrte s turizmom?

Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani pod imenom slaba banka, na današnji skupščini Istrabenza ni uspelo prepričati ostalih delničarjev in izglasovati sklepa o začetku likvidacije holdinga.

Za to bi namreč potrebovali najmanj glasove treh četrtin prisotnih delničarjev, ki pa jih niso imeli. Po naših informacijah so proti likvidaciji glasovali delničarji, ki so imeli v rokah okoli tretjino delnic.

Država zdaj preigrava različne možnosti. Ena od njih je izpeljava postopka upniške prisilne poravnave, na podlagi katerega bi razlastili dosedanje delničarje, DUTB kot največja upnica Istrabenza pa bi v naslednji fazi prevzela njegovo lastništvo. 

Burno dogajanje pred skupščino

Da se bo na skupščini zapletlo, je bilo mogoče slutiti že pred dnevi. Za dodaten preobrat pa je danes zjutraj poskrbel eden od večjih lastnikov Istrabenza, podjetje Intus Invest, ki je objavil namero za prevzem koprskega holdinga.

Pozneje se je namreč uresničila naša napoved, da bodo posamezni delničarji likvidaciji nasprotovali, ker bi presodili, da se jim bolj izplača delnice prodati potencialnemu prevzemniku.

Na dogajanje so se že odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković. Opozarjajo, da ima Istrabenz še vedno 9.305 malih delničarjev, ki imajo v lasti nekaj manj kot deset odstotkov vseh delnic. Pričakujejo, da bo Intus Invest zanje ponudil bistveno več od borzne cene, ki trenutno znaša 2,5 centa.

Če bo prevzemna ponudba znašala en evro na delnico, bi ti mali delničarji v povprečju dobili dobrih 53 evrov. "Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič," so poudarili.

Že prejšnji teden smo poročali, da utegne DUTB pri svojih načrtih naleteti na oviro. Za potrditev sklepov o prenosu celotnega Istrabenzovega premoženja na slabo banko in njegovi likvidaciji namreč potrebuje glasove treh četrtin delničarjev. Za zdaj ni jasno, ali jih ima. V zadnjih dneh se je namreč okrepil tabor nasprotnikov likvidacije.

Telekom Slovenije ostal brez predsednika uprave

Telekomovi nadzorniki so na seji prejeli odstopno izjavo pred dvema mesecema imenovanega predsednika uprave Matjaža Merkana. Odstopil naj bi iz izključno osebnih razlogov.

T. K. B., La. Da. - MMC RTV SLO, STA

Ljubljana,14. november 2019 
 

Iz telekomunikacijskega operaterja so na strani Ljubljanske borze sporočili, da se je Merkan za odstop odločil iz osebnih razlogov, vsa ugibanja v medijih pa zavrnili. Družbo bo začasno vodil podpredsednik uprave Tomaž Seljak.

Matjaž Merkan je vodenje Telekoma prevzel septembra. Predtem je bil šest let predsednik uprave tovarne umetnih brusov Comet Swaty in član sveta UKC-ja. Navzkriž z nadzorniki je prišel, ker ni bil naklonjen preiskavi ozadja spornih poslov svojega predhodnika Rudija Skobeta.

Za ogled prispevka iz oddaje ODMEVI na TV Slovenija 1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

"Matjaž Merkan se je za odstop odločil izključno iz osebnih razlogov, vsakršne drugačne navedbe oz. ugibanja, ki se pojavljajo v medijih, pa zavračata tako Merkan kot družba Telekom Slovenije," so zapisali v večinsko državnem telekomunikacijskem operaterju.

Med razlogi so se namreč pojavljali namigi, da Merkan ni želel preiskovati morebitne prekoračitve pooblastil nekdanjega prvega moža Telekoma Rudolfa Skobeta in da ni naklonjen razčiščevanju za nazaj.

Po poročanju Televizije Slovenija je v ozadju njegova nedoraslost funkciji, pa tudi to, da je bil imenovan politično.

Nadzorniki Telekoma in celotna družba so že nekaj tednov pod pritiskom delničarjev in javnosti, delno zaradi nekaterih razkritij v medijih, predvsem pa zaradi odločitve arbitražnega sodišča v Švici, ki je ugotovilo, da je družba Antenna Slovenia pravilno uveljavila prodajno opcijo v družbi Antenna TV SL, ki izdaja program Planet TV, in tako Telekomu Slovenije za 34-odstotni delež v tej družbi skupaj s stroški spora in zamudnimi obrestmi naložilo skoraj 23 milijonov evrov plačila.

Matjaž Merkan ni več direktor Telekoma

Nadzorni svet je na seji pretekli teden upravi naložil, naj z ustreznim mednarodnim strokovnjakom preveri, ali obstajajo indici, da so pri poslu z Grki glede Antenne TV družbo kakor koli oškodovale tedanje odgovorne osebe. Na podlagi prejetih ugotovitev bodo nadzorniki v sodelovanju z upravo po napovedih ustrezno ukrepali.

Na Telekomu sicer uradnih informacij o dogajanju v družbi ne dajejo. Foto: BoBo

Skobetu omejili privilegije

Naknadno so iz Telekoma Slovenije sporočili, da so nadzorniki potrdili tudi spremembo dogovora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, po kateri Rudolfu Skobetu delovno razmerje v družbi preneha 30. novembra letos in ne šele 29. februarja 2020, kot so se dogovorili aprila, ko mu je prenehala funkcija predsednika uprave.

Neuradno nadzorniki Skobeta ne potrebujejo več, je to sporočilo nadzornega sveta komentirala Televizija Slovenije. Po teh informacijah Skobe vendarle ne bo prejel desetih plač in odpravnine, kot določa sporazum, temveč le sedem plač.

Odziv Društva MDS na objavo Telekoma Slovenije na SEONETU "Telekom Slovenije, d.d., prejel odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (ICC)"

Ali je Telekom Slovenije kršil določila ljubljanske borze in ZTFI?

V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj Telekom Slovenije, d.d., ni objavil informacije o prejemu odločitve Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce – ICC) v arbitražnem postopku št. 23310/MHM med družbama Telekom Slovenije, d.d., in Antenna Slovenia B.V.,  takoj po prejemu, saj mu tako objavo omogoča sistem SEONET 24 ur dnevno.

Oziroma zakaj ni preventivno ustavil današnjega trgovanja na ljubljanski borzi, če je prejel prej navedeno odločitev že dne  31. oktobra 2019? Pri tem ne gre spregledati, da borza začne poslovanje že ob 8.00 uri s svežnji in lahko, da je kdo naredil posel v času med 8.00 do 8.20 ure in je nekdo »dobro prodal«, nekdo pa morda »slabo kupil«, ker informacije o prejemu odločitve ni imel. O tem bosta verjetno morala po uradni dolžnosti preverjati ravnanje odgovornih oseb na Telekomu Slovenije, d.d. tako ljubljanska borza kot tudi regulator ATVP. V Društvu MDS o tem nočemo soditi, se pa nam zdi zelo nenavadno, da tega niso storili pred začetkom delovanja borze.

Ljubljana, 04.11.2019

Izjava Telekoma Slovenije, d.d. šele ob 8.20 uri na Seonetu

»Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, in veljavne zakonodaje Telekom Slovenije, d.d., objavlja naslednje sporočilo o prejemu odločitve v pomembnem pravnem postopku:

Telekom Slovenije, d.d., je 31. oktobra 2019 prejel odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce – ICC) v arbitražnem postopku št. 23310/MHM med družbama Telekom Slovenije, d.d., in Antenna Slovenia B.V. Postopek se je vodil zaradi določitve kupnine v okviru uveljavljanja prodajne opcije s strani družbe Antenna Slovenia B.V. za prodajo 34-odstotnega poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o., družbi Telekom Slovenije, d.d.

Arbitražno sodišče je odločilo, da je družba Antenna Slovenia B.V. svojo prodajno opcijo uveljavila pravilno, Telekomu Slovenije, d.d., pa je za 34-odstotni poslovni delež v družbi Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o., naložilo plačilo kupnine v višini 17.595.000,00 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi ter plačilo stroškov arbitražnega postopka.

Odločitev arbitražnega sodišča je za stranki dokončna in zavezujoča.

Objava bo dostopna tudi na spletnih straneh družbe (www.telekom.si), in sicer za obdobje najmanj 5 let.«

»USPEŠNO???« POSLOVANJE ANTENNA TV SL d.o.o.

V vseh letih poslovanja je imela družba negativen kapital in negativen poslovni izid. Dolgoročnih obveznosti je za 17,6 mio in kratkoročnih za 12,1 mio, na vsega skupaj 13,5 mio prihodkov. Zadnji objavljen podatek iz letnega poročila 2018 izkazuje negativni kapital 12 mio EUR. Vir vseh podatkov: GVIN Bisnode 

Kdo je izbral uspešnega odvetnika Umbrichta in njegove podizvajalce?

Spomnimo, da je Društvo MDS, ki je na skupščini zastopal 2,01 % kapitala že 22. avgusta 2019 na Upravo in NS Telekoma Slovenije, d.d. naslovilo sledeča vprašanja na katera smo želeli odgovore na skupščini dne 30. avgusta 2019.

Dobili smo le en odgovor, da so bili na dan skupščine, da je okvirni strošek bil predviden na 1 mio EUR in da so plačana  stroški  odvetniške pisarne Umbricht iz Züricha, na dan skupščine 30.08.2019, že preko 1,2 mio EUR.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik z dne 04.11.2019 ob 19.00 na RTV SLO1 pritisnite na sliko ali TUKAJ

Kot je 24. oktobra 2019 poročala Televizija Slovenija  v oddaji: Ekstravizor – Telekom - predmet poželenja, pa nas bodo stroški arbitraže skupaj s plačilom tej odvetniški pisarni in njenim trem odvetniškim podizvajalcem, ki so jih razkrili v omenjeni oddaji (eden iz Slovenije) ter cenilci med katerimi je tudi priznani profesor iz Slovenije, skupaj stali vsaj 1.219.021,57 EUR mio EUR, k temu moramo še prišteti  glavnico v višini 17,6 mio EUR plus zamudne obresti ter stroške nasprotne strani ter verjetno se stroške postopka arbitraže.

Za ogled oddaje Ekstravizor Telekom - predmet poželenja pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Zato Telekom Slovenije, d.d. javno sprašujemo ali imajo odvetniki in njegovi podizvajalci sklenjene zavarovalne police za primer slabega vodenja postopka ali napake in ali bosta Uprava in NS Telekoma Slovenije po preučitvi prejete zgoraj navedene odločitve nemudoma uveljavljala morebitne refundacijske zahtevke do odvetniške pisarne Umbricht iz Zuricha in tistega ali tiste, ki so to »uspešno« odvetniško pisarno izbrali na Telekomu Slovenije, d.d.?

Vsa ostala vprašanja, ki so ostala neodgovorjena na skupščini, vključno z najbolj pomembnim vprašanjem kdo je izbral odvetniško družbo in na kakšen način jo je izbral, pa pričakujemo odgovor nemudoma od Telekoma Slovenije, ki ga naj podajo vsem delničarjem in zainteresirani javnosti.

Zato Društvo MDS ponovno javno zahteva, da vsem delničarjem preko sistema SEONET odgovorijo na vseh 11 neodgovorjenih vprašanj, ki so jih prejeli že pred skupščino, z izjemo 7. vprašanja na katerega so odgovorili na skupščini sami.

Tudi SDH ne ve več o zamenjavi na Petrolu, zato bodo sklicali skupščino

Odgovor SDH-ja vladi glede Petrola brez novih informacij

Slovenski državni holding je vladi posredoval pojasnila glede sporazumne zamenjave uprave Petrola, v katerih niso zapisali čisto nič novega. Delničarjem ni bilo razkritih dovolj podatkov o okoliščinah, zato bo SDH do konca tedna sklical skupščino Petrola.

4. november 2019 ob 17:03
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

SDH namerava sklicati skupščino družbe, na kateri bodo poskušali izvedeti, kaj se skriva v ozadju sporazumne zamenjave zelo uspešne Petrolove uprave. 

Za prispevek iz POROČIL RTV SLO 1 ob 17.00 uri pritisnite ma sliko ali TUKAJ.

Kot so v SDH-ju zapisali na svoji spletni strani, ocenjujejo, da dodatno pojasnilo nadzornikov Petrola, ki so ga ti v sredo posredovali prek spletnih strani Ljubljanske borze, delničarjem družbe ne razkriva dovolj podatkov o okoliščinah predčasnega prenehanja mandatov.

Zato namerava SDH do konca tega tedna ob upoštevanju zakonsko določene delničarjeve pravice do obveščenosti zahtevati sklic skupščine Petrola, če je ne bosta uprava ali nadzorni svet družbe sklicala že sama. Na skupščini bi se delničarji seznanili s podrobnejšo informacijo glede zadeve.

Nadzorni svet Petrola je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da namerava glede na zahteve delničarjev po dodatnih pojasnilih razlogov za sporazumno predčasno prenehanje mandatov članov uprave na prvo redno sejo nadzornega sveta, ki bo prihodnji četrtek, uvrstiti točko, pod katero bi obravnavali sklic skupščine delničarjev. Namen je seznanitev skupščine oziroma delničarjev z razlogi in z namenom njihove obravnave.

Vlada od SDH terja pojasnilo o zamenjavi Berločnika

Medij:

Dnevnik (Poslovni Dnevnik)

Avtorji:

Sebastjan Morozov

Teme:

Mali delničarji

Datum:

Sob, 26. okt.. 2019

Stran:

5

 

Potem ko so se nadzorniki Petrola pod vodstvom Nade Drobne Popovič v četrtek s Tomažem Berločnikom in dvema članoma uprave dogovorili o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, je včeraj o tem na dopisni seji razpravljala vlada, ki od vodstva SDH zahteva informacijo o razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

 

Na četrtkovi seji nadzornega sveta Petrola so bili sporazumno razrešeni predsednik uprave Tomaž Berločnik ter člana uprave Igor Stebernak in Rok Vodnik. Za začasno predsednico uprave je bila imenovana Nada Drobne Popovič. Do lani spomladi je bila članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), nato pa se je kot finančna direktorica zaposlila v jeseniški družbi Sij Acroni, ki je del skupine Sij – Slovenska industrija jekla, v 75-odstotni lasti Rusov. Poleg Drobne-Popovičeve bosta do imenovanja novih članov s polnim mandatom začasno upravo sestavljali še direktorica za strateško obvladovanje stroškov Danijela Ribarič Selakovič in Ika Krevzel Panić, ki je bila že doslej kot delavska direktorica članica Petrolove uprave.

 

Po razrešitvi je Berločnik povedal, da je sporazumen odhod s čela Petrola posledica razhajanj med člani nadzornega sveta glede strategije družbe.

 

Ena od predvidenih naložb naj bi bila nakup družbe Avantcar, ene od vodilnih igralk na področju e-mobilnosti. Avantcar, ki je lani ustvaril 17,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička, je v lasti Gašperja Žvana in Mateja Čera.

 

Pred mesecem postal menedžer leta

 

Potem ko so v četrtek v medijih zakrožile neuradne informacije o zamenjavi Berločnika, je Drobne-Popovičeva pojasnila, da se bo nadaljevala prejšnja seja nadzornega sveta in da točke o zamenjavi uprave sicer ni na dnevnem redu; prek spletnih strani Ljubljanske borze je to sporočila tudi Petrolova uprava. K temu je dodala, da poslovanje skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno ambiciozno strategijo in letnim načrtom. Pri načrtovani rasti poslovanja preverjajo različne stresne scenarije in s tem zagotavljajo, da je skupina Petrol pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti in morebitno krizo v prihodnosti, je še dejala.

 

Pred približno mesecem dni je Združenje Manager Berločnika izbralo za menedžerja leta. Svojo odločitev je med drugim utemeljilo s tem, da je Skupina Petrol, ki zaposluje okoli 5000 delavcev, lani dosegla 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za petino več kot leta 2017 in skoraj dvakrat več kot leta 2010 (vodenje Petrola je Berločnik prevzel v začetku leta 2011). V prvem polletju letošnjega leta je Petrol ustvaril 2,73 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa se je povečal za štiri odstotke in je znašal okoli 41 milijonov evrov.

 

Po poročanju Financ se neuradno omenja, da bi novi član Petrolove uprave lahko postal Sašo Berger, član Petrolovega nadzornega sveta, sicer pa predsednik uprave družbe S&T Slovenija. Berger je tudi polovični lastnik podjetja Center za gradbene študije (CGŠ), ta pa je uradno 7,93-odstotni lastnik družbe IMP, ki naj bi sodelovala s Petrolom. Po neuradnih podatkih naj bi CGŠ dejansko obvladoval višji lastniški delež IMP, kot je razvidno iz sodnega registra. Tega podatka in podatka, da naj bi IMP sodeloval s Petrolom, Berger včeraj do zaključka redakcije ni komentiral, prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali se z Drobne-Popovičevo družita zasebno. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli niti od Drobne-Popovičeve.

 

Združenje Manager in mali delničarji nasprotovali menjavi

 

V Združenju Manager so v četrtek pojasnili, da z ogorčenostjo, predvsem pa z zaskrbljenostjo spremljajo medijske napovedi o morebitni menjavi uprave s Tomažem Berločnikom na čelu, ki je dosegla rekordne poslovne rezultate v zgodovini Petrola in v devetih letih zagotovila 1500 novih delovnih mest. »Z morebitnim rušenjem uspešnega vodstva bi tisti, ki ga želijo odstaviti, oziroma vladajoča politika posredno sporočili, da jim je malo mar za družbeno blaginjo in dobrobit največjega slovenskega podjetja, s tem pa za več kot 5000 ljudi, oziroma da so jim pomembni le lastni parcialni in politični interesi,« so poudarili v Združenju Manager. Dodali so, da zato ostro nasprotujejo morebitni menjavi vodstva iz političnih razlogov, s tem pa tudi političnim igricam, ki prepogosto delajo škodo gospodarstvu in družbi.

 

Toda apel Združenja Manager ni zalegel, prav tako ne apel društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

 

Preden je bil Berločnik razrešen, so v Društvu MDS povedali, da pričakujejo, da bodo morebitna nesoglasja, ki so nastala med nadzorniki in upravo, zgladili v konstruktivnem dialogu in iz tega morebitnega »spora ali nesporazuma« vsi skupaj izšli kot zmagovalci, kar se bo verjetno v bodoče odrazilo v še boljših rezultatih družbe ter posledično višji vrednosti naložbe za vse delničarje. Nadzorni svet in upravo Petrola so pozvali, naj stopita vsak korak nazaj in morebitne spore ali nesporazume rešita na korporativno običajen način in mimo medijev.

 

Nadzorniki so neodvisni

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.