Društvo MDS

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Torek, 8. april 2025 Stran: 5

Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi.

Novoustanovljeni svet za cene, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo pri vprašanjih nadzora cen, se je v ponedeljek sestal na prvi redni seji, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi. Namen sveta je zagotoviti strokovno podporo in omogočiti predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov, so pojasnili na ministrstvu.

Svet za cene vodi Matjaž Han, poleg njega pa so po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije člani še Urška Korošec in Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva) ter Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivane, Uroš Pogačnik in Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico Slovenije Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana sta profesor Marko Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete in profesorica Darja Boršič z mariborske ekonomsko poslovne fakultete. Stališča sveta se bodo sprejemala z večino glasov in bodo vključena v poročilo, ki ga bo minister posredoval vladi.

Tokratna seja še ni vključevala obravnave konkretnih predlogov za regulacijo cen, so po seji povedali na gospodarskem ministrstvu. Regulacija cen doslej bolj »po domače« Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov. avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev. Pogoji, v katerih lahko vlada poseže po nadzoru cen, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je bila v zadnjih letih že večkrat uporabljena. Tako vlada Janeza Janše kot vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote in tudi dopolnilnega zavarovanja. Regulacija je bila večkrat tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi.

Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so Gospodarski minister Matjaž Han vodi novoustanovljeni svet za cene, ki naj bi zagotovil strokovno podporo in omogočil predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov za nadzor cen. Ci STA trgovci sprožili ustavno presojo zakona o kontroli cen.

Petrol je maja 2023 vložil tudi tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov. Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 med drugim opozoril, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki »deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg«, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar »po občutku«.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog »ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen«.

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Informacije, da se jutri imetnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank izteče rok za vložitev tožbe, ne držijo, sporočajo iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Enajst let po razlastitvi delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je zaradi reševanja bank več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, imajo oškodovanci možnosti podati odškodninske tožbe.

Tožnik lahko v skladu z lani sprejetim zakonom o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s tožbo zoper Banko Slovenije uveljavlja odškodninsko varstvo. Kot smo pisali, bo temeljna presoja, ali bi razlaščenec v primeru stečaja banke dobil več.

Spor med zastopnikoma malih delničarjev

Kot pravijo v društvu Mali delničarji Slovenije, pa v zadnjih dneh dobivajo “številne klice” razlaščenih imetnikov delnic in obveznic, ker naj bi se pojavila interpretacija, da je zadnji rok za vložitev tožbe 15. marec, torej jutri.

Zakon določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, ki je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Od tu torej interpretacije, da se rok za vlaganje tožb izteka.

A v društvu menijo, da to ne bi bilo smiselno, saj bo pomembna podlaga za odločitev o morebitni tožbi predhodno mnenje posebnega odbora, skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Ti bodo presojali, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor, kot smo nedavno poročali, še ni imenovan, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev (Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji) glede reprezentativnosti. Mariborsko okrožno sodišče trenutno odloča o pritožbi Društva MDS na odločbo o reprezentativnosti VZMD. 

Sodišče bo pozvalo h vložitvi tožb

Na mariborskem okrožnem sodišču so za društvo potrdili, da “rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja”.

V društvu torej imetnike izbrisanih vrednostnih papirjev obveščajo, da rok za vložitev tožbe ne teče od 6. septembra lani, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, pa bi rok za vložitev tožbe znova tekel.

Na sodišču so še pojasnili, da bodo po objavi predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi objavili tudi poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča.

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

Člani Vzajemne bodo te dni pričeli prejemati obvestila o statusnemu preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Člani, katerih delež ne presega 120 EUR bodo imeli na izbiro izplačilo bodisi v denarju bodisi v delnicah, vrednost 1 delnice pa znaša 1 EUR. Skupno številko upravičencev je 412.217.

Člani, katerih vrednost presega 120 EUR pa bodo prejeli delnice, številko takšnih upravičencev je 419.356. Na osnovi navedenga bomo v Sloveniji dobili delniško družbo, ki bo imela daleč največje število delničarjev v zgodovini. Dosedanji rekord je pripadal nekdanji Novi KBM d.d., ki je ob vrhuncu dokapitalizacij dosegla 100.000 delničarjev.

Ljubljana, 15.01.2025

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 14.01.2025 kliknite na sliko ali tukaj.

Na današnji 30. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. je bilo prisotnega 83,76 odstotkov zastopanega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2023, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta in s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Elektro Primorska. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2023 ter upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.

Nova Gorica, 02.07.2024

Seznanitev s revidiranim letnim poročilom za leto 2023

Na skupščini delničarjev Elektra Primorska so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2023, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila za leto 2023.

Dividenda 9 centov na delnico

Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da se lanski bilančni dobiček v višini 1.765.686  evrov v celoti izplača delničarjem v obliki dividend. Bruto dividenda na delnico znaša 0,09 evra. Družba bo dividende izplačala dne 30. 10. 2024 delničarjem vpisanim pri KDD na dan 29. 10. 2024.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico

Upravi in članom nadzornega sveta, ki so v letu 2023 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.

Zapisnik skupščine si lahko ogledate TUKAJ.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 28. junija 2024 sestali na 31. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 85,46 % osnovnega kapitala. Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2023 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2023 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2023.

Maribor, 28.06.2024

Seznanitev z revidiranim letnim poročilom

Družba Elektro Maribor, je poslovno leto 2023 uspešno zaključila, s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 6,2 mio EUR. Konec leta 2023 je bilo v družbi 767 zaposlenih. Skladno z razvojnim načrtom je družba v letu 2023 realizirala najvišja investicijska vlaganja do sedaj v vrednosti 37,2 mio EUR. 

Konec leta 2023 je imela družba 17.227 km elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55,7 % podzemnih vodov in 74,4 % izoliranih vodov. Število uporabnikov, priključenih na distribucijsko omrežje, je konec leta 2023 znašalo 225.955. Število proizvajalcev je v letu 2023 znašalo 12.705 in se je glede na preteklo leto povečalo za 47 %, od tega je največ samooskrb.

V letu 2023 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo, ki jih je bilo za 78 % več kot leto prej. V letu 2023 so izdali 31.201 soglasje in pogodbo za priključitev, kar je za 37 % več kot leto prej. Konec leta 2023 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že za 379 MW proizvodnih virov, od tega 11.122 individualnih samooskrb.

Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.362 MW, kar je za 47 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.177 GWh električne energije, kar je za 4,6 % manj kot leto prej.

Delničarjem 6 centov dividende

Na skupščini je bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 2.000.718,12 EUR deli za izplačilo dividend, ki bodo izplačane 27.09.2024 delničarjem, ki bodo vpisani pri KDD dne 26.09.2024.

Uprava in nadzorni svet prejela razrešnico

Skupščina je podelila razrešnico za leto 2023 predsednici uprave in članom nadzornega sveta družbe, ki so to funkcijo opravljali v letu 2023 in so na tej funkciji tudi na dan odločanja skupščine.

Skupščina se je seznanila s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi in v odvisnih družbah v skupini Elektro Maribor.

Letno poročilo družbe: https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/

Zapisnik skupščine si lahko ogledate TUKAJ

Družba je dne 21.06.2024 izplačala tudi 5 centov zaostalih dividend poslovnega leta 2021

Vs.em delničarjem družbe Elektro Maribor d.d., ki so bili kot imetniki delnic družbe Elektro Maribor d.d. z oznako EMAG vpisani pri KDD na dan 28. 07. 2022, je bil dne 21. 6. 2024 izplačan preostanek dividend za poslovno leto 2021, ki je bila posledica pravnomočno dobljene tožbe s katero so manjšinski delničarji izpodbijali ne delitev celotnega bilančnega dobička.

Podobne razsodbe se obetajo tudi v vseh ostalih 4 EDP-jih.

Na današnji skupščini skupščina družbe Cinkarna Celje, d.d.,  je bilo prisotnega 55,54 % kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so sprejeli tudi predlog o delitvi dividend v višini 0,90 € bruto na delnico in izvolili nov nadzorni svet. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 2,76 % prisotnega kapitala oz 120.152 delnic z glasovalno pravico.

Celje, 19. junij 2024

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji z novo dividendo

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2023, revizorjevim poročilom in poročilom Nadzornega sveta za leto 2023, poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe CINKARNA Celje, d.d. za leto 2023 ter podelila razrešnico članom Uprave in Nadzornega sveta za poslovno leto 2023.

Delničarji letos prejeli že drugo dividendo

Iz dela bilančnega dobička, ki na dan 31. 12. 2023 znaša 38.374.702,93 EUR in je izviral iz let pred letom 2023 je skupščina sprejela, da delničarjem izplača 7.033.608,00 € oz. 0,90 EUR na delnico, le te bo izplačala 28.06.2024. Spomnimo delničarji so leto že prejeli dividendo v višini 3,20 EUR v začetku leta 2024.

Politika prejemkov brez podpore, spremembe statuta pa s podporo

Skupščina je zavrnila Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora ter sprejela spremembe Statuta družbe.

Sklep o podelitvi pooblastila za pridobivanje lastnih delnic

Po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice je bil sprejet sklep o pooblastilu za pridobivanje lastnih delnic, ki pa za razliko od prvotnega, Uprava ne dovoljuje brez soglasja skupščine umik le teh.

Nove članice in člani nadzornega sveta – predstavniki kapitala

Delničarji so se najprej seznanili z odstopom Mitje Svoljška. V nadzorni svet so imenovali  Melito Malgaj, Boštjana Furlana in Dubravka Derossi Uršič. Po odpoklicu  mag. Davida Kastelica iz nadzornega sveta, pa so na njegovo mesto imenovali mag. Tomaža Berločnika.

Na današnji 40. skupščini delničarjev družbe Save Re d.d. je bilo prisotno 11.610.053 delnic oz. 74.91 % osnovnega kapital. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal delničarje, ki so lastniki 208.262 delnic oz. nekaj manj kot 1,80 % na skupščini zastopanega kapitala. Vsi sklepi so bili sprejeti z več kot 99,9 % večino.

Ljubljana, 27.05.2024

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na tokratni 40. skupščini odločali o rednih zadevah in sicer se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2023, odločali so o delitvi bilančnega dobička, podeljevali razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, seznanili so se s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., v poslovnem letu 2023 ter  potrdili Politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe.

Izvolili so tudi Davor Ivan Gjivoje, jr. kot predstavnika kapitala v nadzornem svetu, kateremu so podelili 3 mandat, ki začne teči 09.03.2025 za obdobje 4 let.

Prav tako so se seznanili z delavskimi predstavniki v nadzornem svetu in sicer z 13.6.2023 je nastopila še en mandat ga. Edita Rituper, dotedanja članica nadzornega sveta, predstavnica delavcev družbe. Za drugega predstavnika delavcev v nadzornem svetu pa je bil imenovan Blaž Garbajs, ki mu je bil mandat člana podeljen prvič in tudi on je mandat nastopil 13. 6. 2023.

Sprejeta dividenda 1,75 EUR na delnico je za 9,4 % višja od lani, dividenda bo izplačana 12.06.2024

Skupščina je potrdila predlog, da družba izplača dividendo v višini 1,75 evra bruto na delnico, kar ob upoštevanju števila lastnih delnic znaša 27.120.968,00 evra oziroma 42 odstotkov čistega poslovnega izida skupine za leto 2023. Predlagana dividenda predstavlja 9,4-odstotno rast glede na izplačano dividendo za leto 2022.

Sprejet je bil sklep, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2023 znaša 57.546.609,84 evra, uporabi tako:

• da se del bilančnega dobička v višini 27.120.968,00 evra uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,75 evra bruto na delnico in se 12. 06. 2024 izplača delničarjem, ki so 11. 6. 2024 vpisani v delniško knjigo.

• preostali del bilančnega dobička v višini 30.425.641,84 evra se ne uporabi in ostane nerazporejen.

Kratek opis poslovanja leta 2023

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2023 kljub izjemnim škodnim dogodkom v Sloveniji poslovala uspešno in bolje od načrtov ter zabeležila čisti poslovni izid v višini 64,7 milijona evrov. Predlog dividende sledi dividendni politiki, ki opredeljuje izplačilo v razponu med 35 in 45 odstotkov dobička skupine. Pri oblikovanju predloga je družba upoštevala tudi druge okoliščine, kot so ocenjena višina presežka primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim solventnostnim kapitalom v okviru ureditve Solventnost II, lastna ocena tveganj in solventnosti skupine, kapitalski modeli bonitetnih hiš S&P Global Ratings in AM Best, potrjeni letni in strateški načrti skupine in družbe, novi razvojni projekti, ki bi vključili dodaten kapital, ter druge pomembne okoliščine, ki vplivajo na finančno stanje družbe.

Družba za izračun kapitalske ustreznosti v skladu z zakonodajo Solventnost II uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2023 je kapitalsko ustrezna in izkazuje visok solventnostni količnik v višini 289 %.

Zavarovalna skupina Sava dosegla pomembno rast obsega poslovanja in ustvarila 38 mio € dobička pred davki v obdobju januar - marec 2024

Kar je že objavila družba dne 17.05.2024 na spletni strani družbe in Seonetu je bilo predstavljeno tudi na skupščini. Če na kratko povzamemo prve tri mesece 2024 sledi, da se je:

• Obseg poslovanja medletno zrasel za 18,4 % na 307,8 mio €
• Ugodno škodno dogajanje v obdobju
• Dobiček pred obdavčitvijo medletno zrasel za 56,5 % na 38,0 mio €
• Donosnost lastniškega kapitala 18,0 %
• Solventnostni količnik v razponu 193–199 %

Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije in Borut Bizaj – vodja OMD Petrol pri Društvu MDS sta se udeležila 38. redne skupščine Petrol d.d. in  zastopal delničarje, ki so skupno lastniki nekaj več kot 474.000 delnic oz. nekaj manj ko 1,7 % prijavljenega in na skupščini prisotnega kapitala.  

Ljubljana, 23.05.2024

Zakon o cenah velja 25 let, »Svet za cene« ni bil nikoli ustanovljen

Društvo Mali delničarji Slovenije je danes 14.05.2024 podalo nasprotni predlog k 4. točki dnevnega reda: “Predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2023 s predlogom razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2023” na 38. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana , ki bo potekala 17. junija 2024 ob 15.00 uri v Multimedijski dvorani na sedežu družbe.

Ljubljana, 14.05.2024

Društvo MDS predlaga delitev preostanka bilančnega dobička iz preteklih let

Zaradi omejitev, ki izvirajo iz  Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) je Društvo MDS predlagalo le delitev preostanka bilančnega dobička v višini 2.352.078,00 EUR, ki izvira iz prenesenih dobičkov preteklih let, kar je skladno z določili ZPGOPEK.

Nasprotni predlog Društva MDS k točki 4.1. glasi:

“Bilančni dobiček družbe Telekom Slovenije, d.d., ugotovljen na dan 31.12.2023 znaša 66.507.561,11 EUR in je sestavljen iz čistega dobička leta 2023 v višini 23.863.902,71, prenesenih dobičkov iz preteklih let v višini 46.627.849,39 EUR ter zmanjšan za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvoja v višini 3.984.190,99 EUR.

Del bilančnega dobička, ki ga predstavljajo preneseni čisti dobiček do vključno leta 2022, je oziroma bo družba Telekom Slovenije, d.d., uporabila za izplačilo dividend v višini 40.291.580,40 EUR, skladno s sklepom skupščine delničarjev z dne 7.2.2024.

Preostali bilančni dobiček, ki znaša 26.215.980,71 EUR se uporabi na naslednji način:

• znesek v višini 23.863.902,71 EUR, ki predstavlja čisti dobiček leta 2023, se razporedi v druge rezerve iz dobička,
• preostanek bilančnega dobička v višini 2.352.078,00 EUR, ki izvira iz prenesenih dobičkov preteklih let, pa se v celoti nameni za izplačilo dividend.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 22. 08. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 23. 08. 2024.

Društvo MDS predlaga, da dividendo izplačajo skupaj z drugim delom dividende za leto 2022, ki je bila že sprejeta na skupščini dne 7.2.2024

Društvo MDS je predlagalo, da se preostanek bilančnega dobička, ki izvira iz preteklih let v celoti nameni za delitev dividend, in sicer približno 0,357876693 EUR na delnico, pri izračunu smo odšteli 36.836 lastnih delnic Telekoma Slovenije d.d. Kot presečni datum predlagamo enak datum, ki ga je že izglasovala skupščina dne 7.2.2024 za izplačilo drugega dela dividend v višini 3,10 EUR bruto za leto 2022, prav tako predlagamo enak izplačilni dan, kot ga je že izglasovala skupščina dne 7.2.2024, da z izplačili dividend ne povzročamo nepotrebnih dodatnih stroškov.