Luka Koper

Luka Koper, d.d. - Kontaktni podatki

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d. (oznaka delnice: LKPG)
Vojkovo nabrežje 38
6501 Koper
 
Telefon: +386 (5) 665 61 00
Faks: +386 (5) 639 50 20
 
Spletna stran: www.luka-kp.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Luka Koper

Oznaka delnice:

LKPG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031101346

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   58.420.964,78€

31.12.2019

Število vseh delnic:

   14.000.000

31.12.2019

Lastne delnice:

   0

31.12.2019

Število delničarjev:

   9.304

31.12.2019

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   27,63€

31.12.2019

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   29.252.422,00€

31.12.2019

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   22,60€

31.12.2019

Tržna kapitalizacija

   316.400.000,00€

31.12.2019

     

Kontakt za vlagatelje:

Rok Štemberger

Telefon:

05 66 56 140

Email:

rok.stemberger@luka-kp.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Luka Koper je še v koraku s konkurenco

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Skupščina Luke Koper izglasovala 1,07 EUR dividende za delničarje

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.

Zdrs indeksa omilil domači farmacevt

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Ponekod letos ne bo izplačil

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

 

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

 

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

 

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

 

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

 

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

 

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

 

Koronakriza tudi priložnost

 

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

 

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.

 

Skupščina Luke Koper potrdila dividendo 1,33 EUR; član NS Mladen Jovičič ostal brez razrešnice

Na tokratni 31. letni skupščini družbe Luka Koper, d.d. so delničarji odločali o rednih zadevah, ter spremembah in dopolnitvah Statuta družbe. Skupščina je potrdila predlog za izplačilo dividende v višini 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več od lanskoletne dividende. Dividende bodo izplačane 30.08.2019. Pooblaščenec Društva MDS je na skupščini zastopal čez 225.000 glasov oziroma več kot 1,6 % osnovnega kapitala Luke Koper oz, 2,01 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Koper in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Rekorden pretovor v letu 2018 - Skupina Luka Koper z 11 odstotnim povečanjem rezultata pretovora   

Kot je ob predstavitvi Letnega poročila za poslovno leto 2018 bilo poudarjeno, je ladijski pretovor znašal 24 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot leta 2017 in predstavlja rekorden letni pretovor v zgodovini pristanišča. Rast pretovora glede na preteklo leto je Skupina Luka Koper dosegla na vseh blagovnih skupinah, razen pri tekočih tovorih. Potniški terminal je v letu 2018 zabeležil 101.415 potnikov, kar je 41 odstotkov vec kot leta 2017.  

V letu 2018 so čisti prihodki od prodaje dosegli 226 milijonov EUR in so bili za 7 odstotkov oziroma za 15 milijonov EUR večji kot v letu 2017. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 70 milijonov EUR, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33 milijonov EUR več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona EUR in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona EUR, , bi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper v letu 2018 znašal 60,2 milijona EUR, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov glede na leto 2017.

 

Bilančni dobiček 29,2 mio EUR - dividenda 1,33 EUR

Družba Luka Koper je v poslovnem letu 2018 ustvarila čisti poslovni izid v višini 29,2 mio EUR. Delničarjem bo izplačana dividenda v znesku 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več, kot je bila lanskoletna dividenda. Dividenda bo izplačana dne 30.08.2019 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v centralni register pri KDD na dan 29.08.2019.

 

Mladen Jovičić ostal brez razrešnice za preteklo leto

Delničarji so na skupščini glasovali ločeno o podelitvi razrešnice posameznim članom NS, pri čemer so vsi člani prejeli razrešnico za preteklo leto z izjemo Mladena Jovičića. Proti njegovi razrešnici je glasovalo kar 88,4 % prisotnih delničarjev.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Luka Koper: nezakonite prakse v novi, legalni preobleki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Luka Koper Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Nezakonitemu modelu IPS se obeta konec v prvem četrtletju naslednjega leta oziroma slabo leto in nekaj mesecev za tem, ko je bila prav zaradi tega krivdno razrešena nekdanja uprava Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matića. Jutri bo Luka Koper storila prvi korak in objavila razpis za zaposlitev 307 oseb. Na spremembo sistema se pripravljajo tudi IPS.

Jutri bo Luka Koper na Zavodu za zaposlovanje objavila razpis za zaposlitev 307 oseb, za 12 različnih delovnih mest. To je prvi korak reševanja nezakonitega modela najemanja delavcev po tako imenovanih izvajalcih pristaniških storitev (IPS). Čez slab mesec je pričakovati še objavo javnega natečaja, s katerim bo Luka Koper iskala agencije za posredovanje delavne sile in hkrati tudi objavo natečaja, s katerim bo družba iskala zunanja pogodbena podjetja, ki bodo za družbo opravljala celovite storitve.

Razpis, ki bo objavljen jutri, bo določal le osemdnevni rok za prijavo, a kljub temu v družbi pričakujejo, da jih bodo prijave delavcev zasule. Danes namreč v pristanišču po IPS dnevno dela povprečno 650 oseb, skupno pa približno 1400, in prav tem je v prvi vrsti razpis namenjen. Ni pa gotovo, da se bodo nanj prijavili zgolj ti. Da bi vendarle imeli tisti, ki že desetletje ali celo dve delajo v Luki Koper po IPS, prednost, bo predvidoma Luka Koper v razpisnih pogojih dala poudarek izkušnjam pri delu v pristanišču. Vseh 307 izbranih bo delo v Luki Koper nastopilo od januarja do konca februarja naslednje leto, delo bo za nedoločen čas s preizkusno dobo od treh do šestih mesecev.

Ni čas za trkanje po prsih

Luka Koper – dividenda 1,23 EUR konec avgusta

Delničarji Luke Koper so se sestali na redni letni skupščini, ki je odločala zgolj o rednih zadevah, hkrati pa so se delničarji seznanili tudi s potekom tožb, ki so bile vložene zoper nekdanje člane uprave in nadzornega sveta (NS). Skupščina je potrdila tudi nasprotni predlog za izplačilo dividende, ki ga je podalo tako Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) kakor tudi SDH, d.d. Oba predloga sta predvidevala enako dividendo in sicer 1,23 EUR bruto na posamezno delnico. Dividende bodo izplačane 31.08.2018. Pooblaščenec Društva MDS je na skupščini zastopal preko 200.000 glasov oziroma več kot 1,6 % osnovnega kapitala Luke Koper.

 

Koper in Ljubljana, 29. junij 2018


 

Društvo MDS s predlogom za višjo dividendo

Društvo MDS je podalo predlog, da se za dividendo nameni večji znesek, kot to predlagata uprava in NS. Uprava in NS sta namreč predlagala, da se od 17,3 milijonov EUR bilančnega dobička, za izplačilo dividend nameni 14,7 milijonov EUR dobička oziroma 1,05 EUR dividende na delnico, med tem ko smo v Društvu MDS predlagali, da se za dividende nameni 17,2 milijonov EUR dobička oz. 1,23 EUR dividende na delnico. Enak predlog je podal tudi SDH, skupščina pa je tako rekoč soglasno potrdila nasprotna predloga Društva MDS in SDH.

Družba Luka Koper je sicer v poslovnem letu 2017 ustvarila čisti poslovni izid v višini 33.143.408,00 EUR. Uprava je 16.571.704,00 EUR že prenesla v druge rezerve iz dobička, ki tako na dan 31.12.2017 znašajo 126.842.241,00 EUR. 

Problematika Izvajalcev pristaniških storitev (IPS) – nova strategija

Društvo MDS v okviru poslovanja Luke Koper pozorno spremlja tudi pojasnila družbe glede reševanja problematike delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij. Spomnimo, da smo bili v zadnjih letih priča nemalo težavam in celo demonstracijam, med tem ko so delavci, zaposleni preko IPS podjetij čakali na rešitev, ki bi jim prinesla enakopravno obravnavo in izenačenje statusa z delavci, ki so redno zaposleni v Luki Koper.

Uprava Luke Koper je konec meseca maja 2018 seznanila javnost, da je NS sprejel novo strategijo IPS, ki jo je pripravila uprava pod vodstvom Dimitrija Zadela. Nova uprava, ki je svoj mandat pričela konec leta 2017 v strategiji predvideva, da bi nov model v popolnosti zaživel do konca leta 2018. 

Strategija predvideva tri stebrni model in sicer: družba bo zagotavljala storitve iz osnovne dejavnosti pretežno z lastnimi zaposlenimi, v manjšem delu bo koristila kadrovske agencije, del storitev pa bodo izvajala zunanja pogodbena podjetja. Po implementaciji strategije bo družba 61 odstotkov storitev zagotavljala z lastnimi zaposlenimi, 12 odstotkov z napotenimi delavci, predvsem na področjih, kjer ni možno zagotavljati rednega dela na mesečni ravni, ter 27 odstotkov z zunanjimi pogodbenimi podjetji. Ta razmerja se lahko v fazi implementacije še spremenijo v odvisnosti od komercialnih, operativnih in drugih okoliščin.

Predsednik uprave Luke Koper, Dimitrij Zadel, je v okviru razprave izpostavil, da bodo stari sistem IPS popolnoma ukinili in da bodo novi pogodbeni partnerji sodelovali z Luko Koper na popolnoma drugačnih osnovah.

V Društvu MDS bomo zato izredno pozorno spremljali dogajanje okoli uveljavljanja nove strategije, predvsem z vidika delavcev, ki zaenkrat še vedno niso deležni enakih pravic kot delavci, ki so zaposleni v Luki Koper.

Luka Koper - Upravi podeljena nezaupnica z več kot 99 % glasov

Delničarji Luke Koper so se na predzadnji delovni dan koledarskega leta sestali na skupščini delničarjev, potem ko je uprava družbe nepravilno sklicala skupščino, ki je bila prvotno predvidena za 14. decembra. Delničarji so na skupščini zamenjali revizorja, odločali o spremembi plačil za člane Nadzornega sveta (NS) in se hkrati seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala poslovni model izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Nazadnje so delničarji z 99,19 % izglasovali nezaupnico upravi.

 

Ljubljana in Koper, 28. december 2017


 

Imenovanje novega revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019

Delničarji so konec junija 2017 za revizorja imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. za katero se je kasneje izkazalo, da je družba KPMG Slovenija in njena odvisna družba KPMG poslovno svetovanje, d.o.o. za Luko Koper opravljal več različnih storitev, kar seveda pod vprašaj postavlja neodvisnost revizorja, katerega naloga je revidiranje računovodskih izkazov družbe.

Zaradi potencialnega konflikta je skupščina z več kot 99 % večino preklicala sklep o imenovanju KPMG in za revizorja imenovala družbo BDO Revizija d.o.o.

 

Posebna revizija o IPS in nezaupnica upravi

Osrednji točki skupščine sta bili seznanitev z ugotovitvami posebne revizije in nezaupnica uprave. V Društvu MDS smo že 20.12.2017 predstavili analizo, iz katere jasno izhaja, da ima Luka Koper dva razreda delavec, ki se seveda bistveno razlikujejo tako po višini plačila kakor tudi pri ostalih pravicah, ki so jih deležni, čeprav vsi opravljajo delo na območju Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

Uprava na sami skupščini ni ponudila nobenih dodatnih argumentov, ki bi tako ali drugače v vsebinskem smislu naslovili strokovne ugotovitve revizorjev, kljub nekaj čustvenim nastopom nekdanjih delavcev Luke Koper, pa je skupščina z več kot 99 % večino izglasoval nezaupnico upravi.

 

Društvo MDS bo aktivno spremljalo dogajanje

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.