Luka Koper

36. skupščine delničarjev Luke Koper so je udeležilo 72,9 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami. Na današnji skupščini delničarjev so se delničarji najprej seznanili z odstopom Tamare Kozlovič, ki je maja lani odstopila, ker je bila izvoljena za poslanko DZ, nato so še odpoklicali štiri člane nadzornega sveta in sicer: Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca.

Za nove nadzornike so imenovali Boruta Škabarja na predlog Mestne občine Koper, kot ostale 4 predstavnike kapitala pa imenovali  Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.

Koper, 06.02.2023

SDH predlagal odpoklic in imenovanje novih članov nadzornega sveta

Odpoklic štirih nadzornikov, ki zastopajo kapital, je predlagal Slovenski državni holding (SDH). Ta ima v lasti 11,13 odstotka delnic. Sklic izredne skupščine je zahteval tudi v imenu države, ki je neposredno lastnica 51-odstotnega deleža Luke Koper. Ob tem je 4,98 odstotka delnic last Kapitalske družbe, 3,14 odstotka pa Mestne občine Koper. V nadzornem svetu ostaja peti predstavnik kapitala Tomaž Benčina, ki je mandat začel 7. junija 2022.

Predstavitev novih članov nadzornega sveta Luke Koper

Borut Škabar je diplomiran zgodovinar, skozi celotno kariero pa se ukvarja s pomorskimi prevozi oziroma pomorsko logistiko. Trenutno je lastnik in direktor podjetja Bluemarine d.o.o Koper ter direktor družb Blueship STI ltd. Istanbul in Conbulk d.o.o. Koper, so zapisali v obrazložitvi. Njegovo izvolitev sta predlagali občini Koper in Ankaran, na območju katerih leži pristanišče.

Barbara Nose je specialistka revidiranja računovodstva, direktorica in pooblaščena revizorka družbe Constantia Prima d.o.o. iz Ljubljana. Kot je pojasnila predstavnica SDH, ima več kot 25 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov, med drugim pa je kot nadzornica sodelovala v nadzornih svetih Luke Koper, Savi Re, sedaj pa je članica NS v Pošti Slovenije d.o.o.

Jožef Petrovič je pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic. Po zagotovilih predlagateljev ima poleg izkušenj na področju prometa tudi bogate menedžerske izkušnje na področju komerciale.

Boštjan Rader je zaposlen na SDH kot samostojni upravljavec in ima izkušnje pri upravljanju državnega premoženja, so obrazložili.

Mirko Bandelj je nekdanji minister za notranje zadeve in dolgoletni generalni sekretar vlade v času, ko je imela glavno vlogo LDS. Zdaj je zaposlen v lastni odvetniški pisarni. Tudi on ima veliko izkušenj z delovanjem v nadzornih svetih družb v lasti države.

Medij: Finance  Avtorji: Nataša Koražija  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 30. maj 2022 VIR: Tukaj

V prvem četrtletju je skupina Luka Koper poslovala bolje kot lani in bolje od načrtov. Prihodki letos rastejo hitreje od pretovora, dobiček pa so v prvem četrtletju podvojili. V nadzorni svet prihajata dva nova člana. Po dveh letih epidemije so okrevanje svetovnega gospodarstva zaznali tudi v koprskem pristanišču, hkrati pa niso čutili posledic vojne v Ukrajini. Neposredni pretovor za Ukrajino in Rusijo prek Luke Koper je, kot pravijo, zanemarljiv. Kljub temu budno spremljajo razmere, predvsem vpliv vojne na cene energentov in na svetovno gospodarsko rast. »Verjamemo, da bomo iz krize, ki jo vsi napovedujejo, izšli kot zmagovalci, saj imamo načrte, kako nanjo odgovoriti,« pravi Boštjan Napast, ki vodi Luko Koper zadnjega pol leta. V Luki Koper stavijo predvsem na diverzifikacijo terminalov, kar jim je v prejšnjih krizah zagotavljalo zadostno stabilnost. Kako so poslovali v prvih treh mesecih V prvih treh mesecih so v Luki Koper povečevali pretovor pri vseh blagovnih skupinah. Skupni pretovor je v primerjavi s pretovorom v istem lanskem obdobju zrasel za 18 odstotkov. Najbolj so rasli pri tekočih ter sipkih in razsutih tovorih (40 in 39 odstotkov), nad povprečjem so tudi generalni tovori. Najpočasneje so rasli na kontejnerskem terminalu, pretovorili so dobrih 2,5 milijona ton zabojnikov, kar pomeni, da so se od prvega trimesečja leta 2021 odlepili komaj za odstotek.

Pri številu enot zabojnikov (TEU) so zrasli za štiri odstotke, pri avtomobilih pa za pet odstotkov.

Razlogi za šibko rast pri zabojnikih Razlog za šibko rast pri zabojnikih v Luki vidijo v nerednih prihodih ladij, počasnejšem obratu zabojnikov in v pomanjkanju skladiščnih zmogljivosti v zaledju Slovenije, ki vplivajo na zasedenost skladišč v pristanišču. V zadnjih mesecih so sicer v Luki Koper povečali skladiščne zmogljivosti za deset odstotkov. »Razmere na področju kontejnerskega ladijskega prometa so še vedno nestabilne, kar občutijo vsa pristanišča po svetu in celotna logistična veriga, tudi kopenski prevoz, ki se mora temu prilagajati,« pravi Boštjan Napast v sporočilu Luke Koper.

Rast prihodkov in podvojen dobiček. Kako to?

Zaradi povečanega obsega pretovora, večjega obsega dodatnih storitev in zaradi rasti cen so prihodki od prodaje v prvem četrtletju zrasli za 23 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani in dosegli 70,8 milijona evrov. Najbolj so rasli prihodki pri skladiščenju. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je zrasel na 19,7 milijona evrov, kar je dvakrat več kot lani, čisti dobiček pa je zrasel na 8,6 milijona evrov, kar je 91 odstotkov več kot leto prej. Kako to, da jim je uspelo podvojiti dobiček? Delno tudi zaradi rasti cen in večjega obsega dodatnih storitev, kot je skladiščenje, predvidevamo. Naložbe: največ na kontejnerskem terminalu V Luki Koper so letos končali gradnjo skladišč v zaledju novega priveza na južni strani kontejnerskega pomola. Prejeli so dve novi kontejnerski dvigali razreda super post--panamax in naročili tri električna mostna dvigala za pretovor zabojnikov. Pripravili so teren za gradnjo novega zunanjega kamionskega terminala na Serminu in začeli graditi novo večnamensko skladišče. Pridobili so tudi dokumentacijo za urejanje površin na kaseti 5A, kjer bodo zgradili nova skladišča za avte. V prihodnjih mesecih bodo pripravljali dokumentacijo za širitev kontejnerskega terminala. Podaljšali bodo severni del prvega pomola in zmogljivosti povečali na 1,75 milijona TEU na leto do leta 2026, ko naj bi začel delovati novi tir Divača-Koper. Zamaški na kontejnerskem terminalu Pisali smo, da ima Luka Koper že od začetka maja težave z nadgradnjo informacijskega sistema, ki podpira poslovanje na kontejnerskem terminalu. Sistem še zdaj ne deluje tako, kot je deloval pred uvedbo nadgradnje, zato imajo pri pretovoru zabojnikov dodatne zamude, se pa razmere umirjajo. Težave se bodo po naši oceni izrazile v številkah za prvo polletje, težko pa ocenimo, kako velike bodo. V Luki Koper so sicer napovedali, da bodo popolnoma odpravljene do konca tega meseca.

Prihajata dva nova nadzornika, kakšna bo dividenda?

Na skupščini Luke Koper, ki je sklicana za 6. junij, se bodo predstavniki lastnikov predvidoma seznanili z odstopom dveh nadzornikov. Tamara Kozlovič, doslej direktorica koprske občinske uprave, je odstopila, ker je bila izvoljena za poslanko v državnem zboru. Skupščina se bo seznanila tudi z odstopom Rada Antoloviča, kije podal odstopno izjavo 27. aprila. SDH predlaga Tomaža Benčino, ki naj bi nastopil mandat 7. junija. Po naših informacijah bo koprska občina v nadzorni svet Luke predlagala ladijskega agenta Boruta Škabarja, vendar njegovega imena še ni na dnevnem redu skupščine.

Bilančni dobiček Luke Koper je konec leta 2021 znašal 29,6 milijona evrov, SDH je predlagal, da se 15,96 milijona evrov nameni za izplačilo dividend (bruto 1,14 evra na navadno delnico, kar je enako koi leto prej), preostanek dobička pa ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije je vložilo nasprotni predlog, da se razdeli 1,1 evra na delnico in 14,19 milijona evrov ostane nerazporejenega. Tudi v prihodnje bo največ naložb pri širitvi kontejnerskega terminala.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) je za 35. redno sejo skupščine družbe Luka Koper d.d., ki bo potekala 6. junija 2022 podal nasprotni predlog za delitev dividende v višini 1,10 EUR namesto predlaganih 0,71 EUR.

Ljubljana, 13. maj 2022

Društvo MDS je predlagalo 1,10 EUR, SDH pa še 4 cente več oz. 1,14 EUR

Ob pisanju nasprotnega predloga Društvo MDS ni vedelo za predlod dividende s strani SDH, zato smo predlagali , da se od ugotovljenega bilančnega dobička, ki je na dan 31.12.2021 znašal 29.592.319,96 evra za dividende nameni:

• 15.400.000,00 evrov kar znese za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,10 evra na navadno delnico.
• preostanek bilančnega dobička v znesku 14.192.319,96 pa ostane nerazporejen.

Predlagali smo tudi, da družba izplača dividende dne 29.07.2022 in sicer delničarjem, ki bodo vpisani v Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD na dan 28.07.2022.

Seveda bo Društvo MDS podprlo nasprotni predlog SDH, ki namenja večji delež za dividende.

V obrazložitvi smo med drugim zapisali, da je družba Luka Koper, d.d., je v poslovnem letu 2021 ustvarila čisti poslovni izid v višini 29.592.319,96 EUR. Rezerve nerazporejenega in prenešenega dobička družbe iz preteklih poslovnih let so konec leta 2021 znašale 224.907.699 EUR.

Društvo MDS ocenjuje, da finančni položaj družbe Luka Koper d.d. omogoča izplačilo višje dividende, kot je s sklicem skupščine predlagani znesek 0,71 EUR, saj iz revidiranega Letnega poročila družbe za leto 2021 nikjer ne izhaja, da bi z izplačilom višje dividende bilo ogroženo njeno nadaljnje poslovanje, likvidnost, razvoj, investicije v nove projekte ali celo obstoj same družbe.

Zato smo predlagali, da se od bilančnega dobička v višini 29.592.319,96 EUR, znesek 15.400.000,00 EUR nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,10 EUR na navadno delnico, ter da o delitvi nerazporejenega dela bilančnega dobička za leto 2021 v višini 14.192.319,96 evrov delničarji odločajo na skupščini družbi, ki mora biti izvedena najkasneje do 30.09.2022.

Delničar tudi predlaga skrajšanje roka za izplačilo dividende in sicer za malo več kot 1 mesec od predlaganega datuma s strani družbe.

Predlagana dividenda v višini 1,10 EUR na delnico predstavlja 52% čistega poslovnega izida za leto 2021, ter sledi dividendni politiki družbe v zadnjih petih poslovnih letih.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Sreda , 30. junij 2021 Stran: 10

Franci Matoz Ukvarjal bi se z zemljišči potniškim terminalom pa tudi z Vinakoprom Drugega julija bodo nadzor Luke Koper kot predstavniki kapitala prevzeli odvetnik Franci Matoz, pravnica Nevenka Črešnar Pergar, ekonomist z ministrstva za infrastrukturo Božidar Codnjavec, revizor Andrej Koprivec in ponovno (tretji mandat) kapitan Rado Antolovič iz Dubaja. Tako so sklenili delničarji na skupščini delničarjev, ki so odločili tudi, da bo Luka za dividende namenila skoraj 16 milijonov evrov in bo 27. avgusta za vsako delnico izplačala 1,14 evra.

»Seveda si želim postati predsednik nadzornega sveta, toda odločitev bo na seji v novem mandatu odvisna od glasovanja vseh nadzornikov čez 14 dni, ko bomo imenovali tudi komisije nadzornega sveta,« je za Delo odgovoril Franci Matoz, najbolj znan kot odvetnik Janeza Janše v sodnih procesih. Matoz, ki je tudi namestnik predsednika NS v SŽ, je zanikal, da nadzorniki prihajajo z namenom zamenjave članov uprave: »Kolikor vem, je bila uprava na današnji skupščini deležna pohval. O tem, kakšna bo njena usoda, odloča vseh devet nadzornikov, sam še nimam stališča. Verjetno se moramo podrobneje seznaniti z njenim delom in se potem pogovoriti. Pomembni so samo rezultati. Uprava dela zadovoljivo, moje mnenje pa je, da bi bila lahko pri določenih vprašanjih bolj agilna. Edini relevanten podatek so poslovni rezultati in vrednost delnice.« Franci Matoz je dejal, da bi luška uprava morala biti bolj aktivna pri pridobivanju novih zemljišč na področju prostorskega načrta za pristanišče, morala bi poskrbeti za nove površine logističnih platform v bližini Luke, bolj bi morali misliti na dograditev potniškega terminala v Kopru, na nakup vsaj koprskega dela Intereurope in rešiti vprašanje lastništva Adriaflna (lastnika Vinakopra).

Vztrajati s tožbami proti Časarjevi upravi in nadzornikom

Na tokratni skupščini so se delničarji (75,78 prisotnega osnovnega kapitala na skupščini) seznanili s poslovanjem v letu 2020, podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS) in na predlog SDH za dividende namenili 1,14  EUR bruto po delnici za leto 2020 ter izvolili 5 članov nadzornega sveta, poravnava v primeru TTI ni bila izglasovana, poravnava z Gašpar Gašpar Mišičem, pa je bila izglasovana. Rajko Stanković je na skupščini zastopal delničarje, katerih zastopane delnice so predstavljale 2,29 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 29.06.2021

Uporaba bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice organom vodenja in nadzora

Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2020 znaša 30.637.829,48 EUR, se uporabi za naslednje namene:

1. del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 EUR na navadno delnico;
2. preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829,48 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende dne 27. 8. 2021 in sicer imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki bodo na dan 26. 8. 2021 vpisani v centralni register KDD.

Skupščina delničarjev Luke Koper d.d. je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta.

Skupščina je tudi sprejal spremembe in dopolnitve Statuta Luke Koper d.d.

Poravnava v zadevi TTI ni bila izglasovana, saj je temu nasprotoval SDH

SDH je kot največji delničar odrekel soglasje sklenjeni poravnavi med Luko Koper in osmimi nekdanjimi nadzorniki, ki so upravi Roberta Časarja potrdili negospodaren nakup deleža v slovaški družbi TTI. Luka je pravdanje z nadzorniki Marjanom Bezjakom, Orjanom Banom, Borisom Bradačem, Olgo Franca, Metodom Mezkom, Nebojšo Topićem, Markom Valentinčičem in Bojanom Zadelom, od katerih je zahtevala 19 milijonov evrov, že pravnomočno izgubila in že plačala milijonske sodne in odvetniške stroške. Pred odločanjem vrhovnega sodišča o vloženi izredni reviziji pa je po enajstih letih pravdanja z nadzorniki dosegla izvensodno poravnavo v višini 248.000 evrov. A ta je padla v vodo, saj delničarji po zaslugi SDH s tem niso soglašali. O zadevi TTI bo torej odločalo vrhovno sodišče.

Soglasje skupščine je bilo dano k sodni poravnavi z Gašpar Gašpar Mišičem

Skupščina delničarjev je podala soglasje k sodni poravnavi z nekdanjimi člani nadzornega sveta Alenko Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy, Andrejem Šercerjem ter Žigo Škerjancem v višini 55.000 evrov v zadevi Gašpar Gašpar Mišič.

Pet novih nadzornikov družbe

Na skupščini so na predlog SDH imenovali tudi pet novih nadzornikov družbe, predstavnikov kapitala. Dosedanjim nadzornikom Urošu Iliču, Barbari Nose, Milanu Jelencu, Andražu Lipotu  in Radu Antoloviću bo mandat potekel 1. julija. Na predlog SDH pa so delničarji za nadzornike Luke Koper predstavnike kapitala izvolili: ekonomista in revizorja Andreja Koprivca, ekonomista Božidarja Godnjavca z ministrstva za infrastrukturo, Nevenka Črešnar Pergar, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, dovetnika Francija Matoza in že tretji mandat je dobil Rado Antolović, ki v Dubaju vodi družbo Drydocks v skupini DP World. Mali delničar Viktor Udovič je v predstavljenem Antolovićevem življenjepisu, izobrazbi in naštetih referencah našel nedoslednosti, tako da je več malih delničarjev zahtevalo pojasnila od SDH a jih na skupščini niso dočakali.

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.