Luka Koper

Luka Koper, d.d. - Kontaktni podatki

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d. (oznaka delnice: LKPG)
Vojkovo nabrežje 38
6501 Koper
 
Telefon: +386 (5) 665 61 00
Faks: +386 (5) 639 50 20
 
Spletna stran: www.luka-kp.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Luka Koper

Oznaka delnice:

LKPG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031101346

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   58.420.964,78€

31.12.2019

Število vseh delnic:

   14.000.000

31.12.2019

Lastne delnice:

   0

31.12.2019

Število delničarjev:

   9.304

31.12.2019

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   27,63€

31.12.2019

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   29.252.422,00€

31.12.2019

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   22,60€

31.12.2019

Tržna kapitalizacija

   316.400.000,00€

31.12.2019

     

Kontakt za vlagatelje:

Rok Štemberger

Telefon:

05 66 56 140

Email:

rok.stemberger@luka-kp.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Delničarjem Luke Koper se obeta višja dividenda - 1,14 EUR

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) je za 35. redno sejo skupščine družbe Luka Koper d.d., ki bo potekala 6. junija 2022 podal nasprotni predlog za delitev dividende v višini 1,10 EUR namesto predlaganih 0,71 EUR.

 

Ljubljana, 13. maj 2022

 

Društvo MDS je predlagalo 1,10 EUR, SDH pa še 4 cente več oz. 1,14 EUR

 

Ob pisanju nasprotnega predloga Društvo MDS ni vedelo za predlod dividende s strani SDH, zato smo predlagali , da se od ugotovljenega bilančnega dobička, ki je na dan 31.12.2021 znašal 29.592.319,96 evra za dividende nameni:

  • 15.400.000,00 evrov kar znese za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,10 evra na navadno delnico.
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 14.192.319,96 pa ostane nerazporejen.

Predlagali smo tudi, da družba izplača dividende dne 29.07.2022 in sicer delničarjem, ki bodo vpisani v Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD na dan 28.07.2022.

Seveda bo Društvo MDS podprlo nasprotni predlog SDH, ki namenja večji delež za dividende.

 

V obrazložitvi smo med drugim zapisali, da je družba Luka Koper, d.d., je v poslovnem letu 2021 ustvarila čisti poslovni izid v višini 29.592.319,96 EUR. Rezerve nerazporejenega in prenešenega dobička družbe iz preteklih poslovnih let so konec leta 2021 znašale 224.907.699 EUR.

 

Društvo MDS ocenjuje, da finančni položaj družbe Luka Koper d.d. omogoča izplačilo višje dividende, kot je s sklicem skupščine predlagani znesek 0,71 EUR, saj iz revidiranega Letnega poročila družbe za leto 2021 nikjer ne izhaja, da bi z izplačilom višje dividende bilo ogroženo njeno nadaljnje poslovanje, likvidnost, razvoj, investicije v nove projekte ali celo obstoj same družbe.

 

Zato smo predlagali, da se od bilančnega dobička v višini 29.592.319,96 EUR, znesek 15.400.000,00 EUR nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,10 EUR na navadno delnico, ter da o delitvi nerazporejenega dela bilančnega dobička za leto 2021 v višini 14.192.319,96 evrov delničarji odločajo na skupščini družbi, ki mora biti izvedena najkasneje do 30.09.2022.

 

Delničar tudi predlaga skrajšanje roka za izplačilo dividende in sicer za malo več kot 1 mesec od predlaganega datuma s strani družbe.

 

Predlagana dividenda v višini 1,10 EUR na delnico predstavlja 52% čistega poslovnega izida za leto 2021, ter sledi dividendni politiki družbe v zadnjih petih poslovnih letih.

 

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

 

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

 

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

 

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

 

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

 

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

 

Novi nadzorniki prihajajo v pospravljeno Luko

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Sreda , 30. junij 2021 Stran: 10

Franci Matoz Ukvarjal bi se z zemljišči potniškim terminalom pa tudi z Vinakoprom Drugega julija bodo nadzor Luke Koper kot predstavniki kapitala prevzeli odvetnik Franci Matoz, pravnica Nevenka Črešnar Pergar, ekonomist z ministrstva za infrastrukturo Božidar Codnjavec, revizor Andrej Koprivec in ponovno (tretji mandat) kapitan Rado Antolovič iz Dubaja. Tako so sklenili delničarji na skupščini delničarjev, ki so odločili tudi, da bo Luka za dividende namenila skoraj 16 milijonov evrov in bo 27. avgusta za vsako delnico izplačala 1,14 evra.

 

»Seveda si želim postati predsednik nadzornega sveta, toda odločitev bo na seji v novem mandatu odvisna od glasovanja vseh nadzornikov čez 14 dni, ko bomo imenovali tudi komisije nadzornega sveta,« je za Delo odgovoril Franci Matoz, najbolj znan kot odvetnik Janeza Janše v sodnih procesih. Matoz, ki je tudi namestnik predsednika NS v SŽ, je zanikal, da nadzorniki prihajajo z namenom zamenjave članov uprave: »Kolikor vem, je bila uprava na današnji skupščini deležna pohval. O tem, kakšna bo njena usoda, odloča vseh devet nadzornikov, sam še nimam stališča. Verjetno se moramo podrobneje seznaniti z njenim delom in se potem pogovoriti. Pomembni so samo rezultati. Uprava dela zadovoljivo, moje mnenje pa je, da bi bila lahko pri določenih vprašanjih bolj agilna. Edini relevanten podatek so poslovni rezultati in vrednost delnice.« Franci Matoz je dejal, da bi luška uprava morala biti bolj aktivna pri pridobivanju novih zemljišč na področju prostorskega načrta za pristanišče, morala bi poskrbeti za nove površine logističnih platform v bližini Luke, bolj bi morali misliti na dograditev potniškega terminala v Kopru, na nakup vsaj koprskega dela Intereurope in rešiti vprašanje lastništva Adriaflna (lastnika Vinakopra).

 

Vztrajati s tožbami proti Časarjevi upravi in nadzornikom

 

Delničarjem Luke Koper 1,14 EUR dividende, izvoljenih 5 novih člano NS, v primeru TTI ni bila sklenjena poravnava zaradi nasprotovanja SDH

Na tokratni skupščini so se delničarji (75,78 prisotnega osnovnega kapitala na skupščini) seznanili s poslovanjem v letu 2020, podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS) in na predlog SDH za dividende namenili 1,14  EUR bruto po delnici za leto 2020 ter izvolili 5 članov nadzornega sveta, poravnava v primeru TTI ni bila izglasovana, poravnava z Gašpar Gašpar Mišičem, pa je bila izglasovana. Rajko Stanković je na skupščini zastopal delničarje, katerih zastopane delnice so predstavljale 2,29 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 29.06.2021

Uporaba bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice organom vodenja in nadzora

Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2020 znaša 30.637.829,48 EUR, se uporabi za naslednje namene:

  1. del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 EUR na navadno delnico;
  2. preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829,48 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende dne 27. 8. 2021 in sicer imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki bodo na dan 26. 8. 2021 vpisani v centralni register KDD.

Skupščina delničarjev Luke Koper d.d. je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta.

Skupščina je tudi sprejal spremembe in dopolnitve Statuta Luke Koper d.d.

Poravnava v zadevi TTI ni bila izglasovana, saj je temu nasprotoval SDH

SDH je kot največji delničar odrekel soglasje sklenjeni poravnavi med Luko Koper in osmimi nekdanjimi nadzorniki, ki so upravi Roberta Časarja potrdili negospodaren nakup deleža v slovaški družbi TTI. Luka je pravdanje z nadzorniki Marjanom Bezjakom, Orjanom Banom, Borisom Bradačem, Olgo Franca, Metodom Mezkom, Nebojšo Topićem, Markom Valentinčičem in Bojanom Zadelom, od katerih je zahtevala 19 milijonov evrov, že pravnomočno izgubila in že plačala milijonske sodne in odvetniške stroške. Pred odločanjem vrhovnega sodišča o vloženi izredni reviziji pa je po enajstih letih pravdanja z nadzorniki dosegla izvensodno poravnavo v višini 248.000 evrov. A ta je padla v vodo, saj delničarji po zaslugi SDH s tem niso soglašali. O zadevi TTI bo torej odločalo vrhovno sodišče.

Soglasje skupščine je bilo dano k sodni poravnavi z Gašpar Gašpar Mišičem

Skupščina delničarjev je podala soglasje k sodni poravnavi z nekdanjimi člani nadzornega sveta Alenko Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy, Andrejem Šercerjem ter Žigo Škerjancem v višini 55.000 evrov v zadevi Gašpar Gašpar Mišič.

Pet novih nadzornikov družbe

Na skupščini so na predlog SDH imenovali tudi pet novih nadzornikov družbe, predstavnikov kapitala. Dosedanjim nadzornikom Urošu Iliču, Barbari Nose, Milanu Jelencu, Andražu Lipotu  in Radu Antoloviću bo mandat potekel 1. julija. Na predlog SDH pa so delničarji za nadzornike Luke Koper predstavnike kapitala izvolili: ekonomista in revizorja Andreja Koprivca, ekonomista Božidarja Godnjavca z ministrstva za infrastrukturo, Nevenka Črešnar Pergar, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, dovetnika Francija Matoza in že tretji mandat je dobil Rado Antolović, ki v Dubaju vodi družbo Drydocks v skupini DP World. Mali delničar Viktor Udovič je v predstavljenem Antolovićevem življenjepisu, izobrazbi in naštetih referencah našel nedoslednosti, tako da je več malih delničarjev zahtevalo pojasnila od SDH a jih na skupščini niso dočakali.

LUKA KOPER

Datum skupščine: 
29.06.2021 - 10:00
Naslov: 
v Protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega, Martinčev trg, 6000 Koper tako, da se delničarji skupščine lahko udeležijo s fizično prisotnostjo, s pričetkom registracije ob 9.30 uri ter kot elektronska skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev s pomočjo elektronskih sredstev.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predstavitev letnega poročila za leto 2020 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2020, odločanje o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2020 in informacije o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe ter članov organov vodenja odvisnih družb v letu 2020. Uporaba bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice organov vodenja in nadzora. Spremembe Statuta družbe. Sprejetje Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta. Sklenitev poravnave v zadevi TTI. Sklenitve poravnave v zadevi Gašpar Gašpar Mišič. Seznanitev s sklepom Sveta delavcev družbe o izvolitvi predstavnikov zaposlenih v nadzorni svet.

Ping pong v Luki Koper?

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.

 

SDS prispevala kandidate za nove nadzornike Luke Koper

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Luka Koper, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Kadrovski vrtiljak v slovenskem gospodarstvu se nadaljuje. Zdaj je na vrsti Luka Koper, kjer bodo junija volili nove nadzornike. Med kandidati so: Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, Nevenka Kržan, Boštjan Aver, Martin Mlakar, Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec.

Luka Koper je strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej še dolgo časa večinski lastnik, ključno vlogo pri kadrovanju v njen nadzorni svet in upravo pa imajo stranke vladne koalicije, ki jo trenutno vodi SDS. Kot lahko razberemo iz odgovorov kandidatov za nove nadzornike, o katerih je v četrtek prvi pisal portal necenzurirano.si, bo pomembno vlogo pri iskanju novih nadzornikov imel Slovenski državni holding, ki bedi nad milijardnim državnim premoženjem.

Neuradno smo izvedeli, da je kandidatov za nadzornike Luke Koper več kot šest, kdo so preostala imena, še preverjamo. Nadzorni svet Luke Koper ima devet članov, med katerimi jih pet imenuje država. Do prvega julija, ko jim poteče mandat, bodo te položaje zasedali Uroš Ilić, Andraž Lipolt, Rado Antolović, Milan Jelenc in Barbara Nose. Končno besedo o novih nadzornikih bodo seveda imeli delničarji Luke na junijski skupščini; ker je država večinski lastnik Luke, pa bo tudi pri glasovanju na skupščini imel daleč največjo težo SDH.

Nekdanja Kučanova sekretarka potrdila kandidaturo

»Prijavila sem se na poziv nominacijske komisije Slovenskega državnega holdinga in opravila zaslišanje ter na javni poziv nominacijske komisije nadzornega sveta Luke Koper, ne vem pa, v kateri fazi je postopek kandidature,« nam je včeraj potrdila Nevenka Črešnar Pergar. Nekdanja generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška in generalna sekretarka Foruma 21 v zadnjih letih svetuje pri nakupih, prevzemih, združitvah podjetij in razvoju nepremičninskih projektov.

Kandidaturo nam je potrdil tudi Boštjan Aver, nekdanji predsednik uprave Vzajemne, ki ga je h kandidaturi povabil SDH, kjer je, tako kot Črešnar-Pergerjeva, akreditiran za nadzornika. Aver se je sicer v preteklosti že dvakrat neuspešno potegoval za nadzornika v Luki Koper in leta 2017 tudi za mesto člana uprave za finance. Od leta 2008 do 2011 je bil predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe, bil je tudi član nadzornega sveta Juteksa, trenutno pa je predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja Marjetica Koper in direktor Komunalnega podjetja Logatec. Ob njegovem imenovanju za nadzornika Marjetice so se pojavili očitki, da gre za navzkrižje interesov, saj da direktor enega komunalnega podjetja ne more biti nadzornik v drugem komunalnem podjetju, vendar je Aver te očitke zavrnil kot neutemeljene. Aver zanika, da bi bil član politične stranke, neuradno pa je slišati, da naj bi bil dober prijatelj Blaža Košoroka, državnega sekretarja za ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Z ministrstvom za infrastrukturo je Aver sodeloval tudi poslovno; ministrstvo ga je najelo za finančni nadzor nad zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik, in sicer za čas od leta 2012 do leta 2020, nam je povedal sogovornik.

Mlakar je član SDS

»Luka Koper je velik sistem in sam imam izkušnje z vodenjem velikih sistemov. Bil sem tudi nadzornik v več družbah…« nam je povedal pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar. V preteklosti je bil nadzornik v Casinoju Maribor, leta 2012 pa ga je druga Janševa vlada imenovala v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije. Trenutno je član nadzornega sveta EPPS (Elektronsko pismo Pošte Slovenija), ki je hčerinska družba Pošte Slovenija.

Na povabilo SDH se je odzvala tudi Nevenka Kržan, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija. V najožjem izboru kandidatov za nove nadzornike Luke pa je po neuradnih informacijah tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Matoza je SDH avgusta lani imenoval tudi v nadzorni svet Slovenskih železnic, kjer opravlja funkcijo namestnika predsednika.

Med kandidati za nadzornika sta še podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič  in Božidar Godnjavec - Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Luka Koper dobila izstavljen račun za izkoriščevalski poslovni model IPS

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: Laura Štraser Teme: Luka Koper,  mali delničarji Datum: petek, 23. februar 2020 Vir: klikni TUKAJ

Sodišče: Dejanski “gazda” je vedno bila Luka Koper

Po večletnih opozorilih, da je poslovni model t.i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču nezakonit, je temu zdaj pritrdilo še delovno sodišče, ki je presodilo, da so bili "zunanji" delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper.

Poslovni model IPS, s katerim so v Luki Koper racionalizirali delovni proces in stroške dela, bo Luko Koper po sodbi sodišča drago stal.

V sodbi enega od nekdanjih delavcev, ki je v Luki delal prek tako imenovanih “luških gazd” oziroma podjetij IPS, je tako koprsko delovno sodišče jasno presodilo, da je bil njegov dejanski delodajalec vseskozi Luka Koper. Obenem bodo v Luki Koper morali delavcu priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja in tudi povrniti razliko v plači, ki bi jo prejemal v Luki Koper, od plače, ki jo je prejemal pri svojem "gazdi.". Sodba še ni pravnomočna.

Kot je pojasnil pravni zastopnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, se je za tožbe odločilo še več nekdanjih zaposlenih pri IPS-ih, ki so po lanskem preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve. Sočasno z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju s podjetji IPS, imenovanih tudi “luške gazde”, je namreč Luka v skladu s tristebrno rešitvijo, ki jo je pripravila uprava Dimitrija Zadela, postopno začela tudi neposredn zaposlovati omenjene delavce. Kljub pozivom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in nekaterih drugih državnih organov ter delavskih organizacij, da naj imajo pri zaposlitvah prednost delavci, ki v koprskem pristanišču neprekinjeno delajo že leta, se je Luka Koper na koncu odločila drugače. Zaposlila je le določene izmed njih, vrsti teh delavcev pa so bile pogodbe odpovedane in so bili primorani na zavod za zaposlovanje – med njimi je v veliko primerih šlo za starejše delavce, delovne invalide in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

“Sodbe delovnega sodišča pomenijo odpravo posegov v ustavne, delavske in socialne pravice tožnikov in to, da so državni organi ravnali pravilno, ko so zahtevali ukinitev nezakonitega poslovnega modela IPS-ov v Luki,” je poudaril Blatnik in dodal, da je koprsko sodišče dalo jasno zahtevo po spoštovanju delovnopravne zakonodaje pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Ta se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ko gre dejansko za dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, in ne storitev, pri čemer podjetje, ki napotuje delavce (kar so bila v primeru Luke Koper IPS-podjetja), nima dovoljenja za opravljanje agencijske dejavnosti. Kot je znano, so IPS-podjetja delavce v pristanišče napotovala na delo s pogodbo o poslovnem sodelovanju.

Sodišče pa je tožnikom ugodilo tudi v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. “Ker so tožniki dejansko osebno in neprekinjeno, pod navodili, nadzorom, z delovnimi sredstvi in z vključitvijo v delovni proces Luke Koper izvajali delo, je sodišče po izvedenih dokaznih postopkih ugotovilo tudi, da so dejansko izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja tožnikov, zato jim je priznalo delovno razmerje,” še eno pomembno odločitev sodišča razjasni sogovornik. Na podlagi ugotovitve delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo z luškimi delavci, kar pomeni, da so tožniki upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še do drugih pravic.

Bodo v Luki Koper priznali pravice vsem, ki so delali zanje?

Po odločitvi sodišča je zdaj na potezi Luka Koper – vprašanje je, ali bo sodbe spoštovala in čim prej rešila nezavidljiv položaj omenjenih delavcev. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, sodbe za zdaj še proučujejo. Glede morebitnih pritožb pa se bodo odločili v roku, ki ga imajo na razpolago. Kar zadeva ocene višine sredstev, ki jih bodo morali v primeru pravnomočnih sodb nameniti za poplačila razlik v plačah in prispevkih, v Luki Koper informacij ne dajejo. Pojasnili so zgolj to, da ima družba za obveznosti iz naslova pravnih obvez vsako leto rezervirana sredstva, o čemer poroča tudi v letnih poročilih. “Ker bi razkrivanje v zvezi s tožbami lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami, dodatnih pojasnil ne moremo posredovati,” so še sporočili.

K temu, da naj vendarle spoštujejo sodbo koprskega delovnega sodišča in odpravijo poseg v človekovo dostojanstvo teh delavcev, pa so Luko Koper pozvali tudi v delavskih organizacijah.

Luka Koper je še v koraku s konkurenco

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.