Obveznice

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

ESČP ugotavlja, da razlaščeni delničarji in obvezničarji v bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo se z navdušenjem seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja (točka 114.).

 

Ljubljana, 14.09.2021

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov (točki 110., 111.).

 

Za ogled prispevka iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Ta pravna zmaga je še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal »argumentov«, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu.

 

Vsi ti »argumenti« Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Ob tej pravni zmagi zato ni mogoče spregledati sramotne vloge, ki so jo odigrali posamezniki na Banki Slovenije, ki so pripravljali in zagovarjali pravno ustreznost bančne razlastitve, ter posamezniki na Ustavnem sodišču, ki so s svojo ignoranco predhodno brez sleherne vsebinske obravnave odpravili vse pritožnike, ki so danes na Evropskem sodišču zmagali. Tudi tem je namenjena današnja opazka Evropskega sodišča o drugih madežih Republike Slovenije v znanih zadevah Lukenda in Ališič (točka 113.).

 

Vse odgovorne pozivamo k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi predlogov rešitev, ki smo jih v Društvu MDS že večkrat objavili, razlaščence pa vabimo, da se še naprej obračajo na nas za pomoč ter se obenem zahvaljujemo vsem podpornikom, ki s svojimi strokovnimi argumenti in znanjem nesebično omogočajo uresničevanje našega poslanstva.

Prevzem NKBM-ja za milijardo evrov

Za ogled prispevka novinarke Ane Bučar iz TV Dnevnika na RTV SLO1 dne 01. junija 2021 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Banka OTP bo po prevzemu Nove KBM obvladovala okoli 30 odstotkov bančnega trga

Ameriški sklad Apollo se bo iz posla poslovil z velikim zaslužkom

Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo banka OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začela postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki

Slovenski bančni sistem se z napovedano prodajo Nove KBM madžarski banki OTP konsolidira. Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začel postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki jo je kupila pred poldrugim letom.

S tem bo madžarska skupina postala največji igralec na slovenskem trgu s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem. Po navedbah agencije Reuters je posel vreden milijardo evrov.

Ameriški sklad Apollo je leta 2016 za nakup Nove KBM odštel zgolj 250 milijonov evrov. Po hitrih pripojitvah Poštne in nekdanje Raiffesen banke ter zadnjem nakupu Abanke se bo sklad Apollo iz posla poslovil z velikim zaslužkom.

Zaslužil je blizu 700 milijonov, je za TV Slovenija poudaril Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM-ja in dodal, da so si samo z dobički krepko pokrili kupnino. Glavič meni, da je bila prodaja Nove KBM povezana s korupcijo, te pa Slovenija ni preprečila: "Ampak je pustila, da je svetovni kapital oropal domačega in nas spremenil iz lastnikov v hlapce."

Brez vsega je ostalo več kot 100.000 malih delničarjev in lastnikov obveznic, luknja je tudi v državni blagajni.

"Gre za več kot milijardo vloženega davkoplačevalskega denarja, v povezavi s tem je država iztržila 300, 400 milijonov, hkrati pa je ostala dolžna obvezničarjem in delničarjem in ima iz tega naslova potencialno obveznost 300, 400 milijonov," opozarja Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije.

Društvo MDS pozdravlja možnost izvensodne poravnave v primeru bančnih izbrisov

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

 

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

  1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
  2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

V Društvu MDS veseli in z mešanimi občutki glede današnje objave odločitve Ustavnega sodišča RS glede razlaščencev slovenskih bank

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

 

Ljubljana, 12 . april 2021


 

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

 

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

 

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

 

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

  • nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
  • ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
  • zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
  • ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče naj nemudoma odloči glede izbrisov v bankah, ne pa da svojo odločitev prelaga s predhodnimi vprašanji na Sodišče EU. Najboljša rešitev še vedno takojšnja izvensodna poravnava.

Gre za absolutno nepotrebni zastoj v postopku, ker je Ustavno sodišče uspelo najti več »evropsko spornih« vprašanj, kot jih je bilo izpostavljenih kadar koli tekom priprav in (kratke) uporabe ZPSVIKOB.

 

Ljubljana, 30.01.2021

 

Ob takem pristopu, kjer naj bi bilo »evropsko sporno« praktično vse, se javno sprašujemo, ali ni najbolj »evropsko sporno«, da nosilci javnih pooblastil izvedejo razlastitev brez plačila sleherne, kaj šele ustrezne odškodnine.

Pa naj Ustavno sodišče namesto okolišenja kar neposredno zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom sploh skladen 26. člen Ustave RS, ki določa: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.«

Kajti stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po 7 letih na začetku poti, je zanesljivo v nasprotju s 26. členom Ustave RS, in če takšno stanje izhaja iz zahtev evropskega prava, potem naj pač Republika Slovenija neha s sprenevedanjem in črta 26. člen Ustave RS.

Ali 7 let neustavnosti in kršenja učinkovitega pravnega varstva pravic ½ mio državljanov Republike Slovenije za Ustavno sodišče Republike Slovenije ni dovolj?

V Društvu MDS, kjer zaradi toliko izgubljenih let javno vseskozi pozivamo, da je skrajni čas za REŠITEV, ki ne bo terjala še 5 ali 10 let pravdanj, ob tej priložnosti poudarjamo, da ravno to naše zavzemanje za rešitev BREZ PRAVDANJA najbolj temelji na EVROPSKEM pravu.

Ustavno sodišče je povsem podleglo pristopu Banke Slovenije, ki išče KOFLIKT z evropskim pravom, ne pa REŠITVE po evropskem pravu. V KONFLIKTU z evropskim pravom namreč vidijo REŠITEV za posameznike, ki so si z izbrisi umazali roke. Če bi res iskali REŠITEV po evropskem pravu, bi že – enako kot v Društvu MDS – davno vedeli, da je ta rešitev naslednja:

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki je v slovenski pravni red že davnega leta 2016 prenesel enotni evropski pravni okvir reševanja bank, jasno razlikuje med predhodnim vrednotenjem (66. člen) ter poznejšim vrednotenjem, ki je ločeno od predhodnega vrednotenja (130. člen). Dejstvo torej, da je bilo treba neko vrednotenje opraviti v časovni stiski, ko se je reševalo stabilnost finančnega sistema, torej v evropskem pravnem okviru nikakor ne preprečuje poznejšega ponovnega ovrednotenja.

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti postavljeno, bi se torej glasilo:

»Ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene?«

Ampak tako vprašanje bi bilo očitno preveč usmerjeno k iskanju rešitve za vse tiste, ki si želijo konflikta in ne rešitve, saj v konfliktu vidijo svojo lastno osebno rešitev.

Žal je med njimi očitno tudi Ustavno sodišče, ki si je z izbrisom ravno tako "pilatovsko umiva roke", ko ni (pravočasno) zadržalo izvajanja sporne novele ZBan-1L, ko je še bilo mogoče vplivati na ustavnost in zakonitost postopka sanacije bank.

Ali se Banka Slovenije boji poročila računskega sodišča o poteku sanacije?

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

 

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

 

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

 

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Preiskava vseh okoliščin glede sanacije bank morda ne bo možna?

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

 

Ljubljana, 03. 09. 2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

 

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

 

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

 

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

 

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

 

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

 

Kršenje predpisov in nepravilnosti s strani Banke Slovenije ugotovilo tudi Računsko sodišče

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

  • Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
  • iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Društvo MDS predlaga poravnalno shemo in izpostavlja odprte dileme Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

 

Ljubljana, 10. marec 2020


 

  • Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
  • Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
  • Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
  • Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
  • Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
  • Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
  • Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
  • Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
  • Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
  • Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
  • Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
  • Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
  • Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.