Obveznice

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Društvo MDS pozdravlja prvo odločitev sodišča glede podrejenih obveznic

Po današnjem poročanju časopisa Delo, je celjsko sodišče sprejelo prvo odločitev v primeru nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic. Slednje je odločilo, da mora Abanka (kot pravna naslednica Banke Celje) kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Čeprav sodba še ni pravnomočna, ta predstavlja prvo odločitev sodišča, ki vsebinsko naslavlja izbrise v slovenskih bankah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravljamo korak sodišča in upamo, da bodo slednjemu sledila tudi ostala sodišča.

 

Ljubljana, 29. september 2018


 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 29.09.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

Poziv Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije

Ob tem Društvo MDS poziva Vlado in Državni zbor, da nemudoma izpolnita zahtevo Ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa pozivamo, da nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča. Nadalje pozivamo Banko Slovenije, da preneha preprečevati Računskemu sodišču, da le to neodvisno pregleda delovanje Banke Slovenije, saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB na katerega se vsi vseskozi sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost. 

Še vedno pa v Društvu MDS menimo, da bi lahko sklenili poravnalno shemo, s katero nebi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito (in precej ceneje) zaključili sramoten izbris delničarjev in obvezničarjev.

Društvo MDS poziva Banko Slovenije k umiku tudi ostalih pravnih sredstev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja današnje sporočilo Banke Slovenije, iz katerega izhaja, da je Banka Slovenije umaknila tožbe in druga pravna sredstva, ki so povezana s policijskimi preiskavami in pridobitvijo dokumentacijo v parlamentarnih preiskavah. Sicer je že znano, da je Banka Slovenije predmetne postopke izgubila, sočasno pa je tudi parlamentarna preiskava zaključena, zato bi nadaljevanje pravnih sredstev bilo bolj ali manj brezpredmetno. V kolikor želi Banka Slovenije resnično dokazati svojo namero o hitrejši razrešitvi odprtih vprašanj, Društvo MDS poziva Banko Slovenije, da umakne tudi pravna sredstva, ki onemogočajo uvedbo pregleda s strani Računskega sodišča RS, ki je trenutno zadržano prav zaradi ustavne pritožbe Banke Slovenije. S tem bi dejansko bilo omogočeno hitrejše razreševanje bančne sanacije.

 

Ljubljana, 30. maj 2018


 

Si Banka Slovenije res želi hitrejšega razreševanja odprtih vprašanj?

V sporočilu Banka Slovenije tudi sporoča oziroma ocenjuje, da bi tovrstni umik lahko pripomogel k hitrejši razrešitvi odprtih vprašanj v postopkih policijskih preiskava ter s tem tudi hitrejšemu poteku postopkov. Glede na navedbo Banke Slovenije, v Društvu MDS upamo, da bo v najkrajšem možnem času sledila našemu pozivu in umaknila tudi pravna sredstva, ki trenutno Računskemu sodišču onemogočajo pregled sanacije bank.

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 novinarke Lidije Pak, z dne 03.05.2017 ob 19.00 uri, kliknite na sliko ali TUKAJ.
ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Ustavni sodniki so Banki Slovenije in Evropski centralni banki dali pravno zaušnico. Ti ta se po kriminalistični preiskavi zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je potekala v Banki Slovenije, pred skoraj dvema letoma pritožili zoper preiskavo in zoper zaseg elektronskih in drugih dokumentov. Da bi uporabo podatkov ECB-ja preprečili sta se banki obrnili na Ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da banki sploh nista nosilki pravic za katere trdita, da naj bi jima bile kršene, zato je njuno pritožbo zavrnilo.
 
LIDIJA PAK HORVAT (novinarka): Ustavni sodniki so, soglasno, izpodbili podlagi za ustavno pritožbo. Pišejo: ustavne pravice, ki naj bi v preiskavi Banke Slovenije bile kršene, zanjo ne veljajo, ko deluje kot oblastni organ. Tudi na za Evropsko centralno banko, ki je želela doseči izločitev in vrnitev dokumentov, ki se nanašajo nanjo. Pritožbo sta vložili potem, ko je leta 2016 v to stavbo vkorakal NPU zaradi preiskovanja sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji, med katero so izbrisali tudi imetnike podrejenih obveznic in delnic bank. V preiskavi so se znašli nekdanji guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Janez Fabjan in Stanislava Zadravec Caprirolo, ter Tomaž Čemažar. Takrat so omenjali sum zlorabe uradnega položaja. Razlaščenci so zdaj vse bolj optimistični.
 
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Iz današnje sodbe Ustavnega sodišča sledi, da Banka Slovenije ni več sveta krava. To pomeni, da policija, ki ima edina do sedaj sporne cenitve do katerih razlaščenci niti ostali nismo še prišli, lahko nadaljevala svoj postopek.
 
PAK HORVAT: Torej tudi z dokumenti ECB-ja? V Nacionalnem preiskovalnem uradu so kratki. Zadevo usmerja specializirano državno tožilstvo in je v predkazenskem postopku. Vprašamo tožilstvo, je preiskava doslej mirovala? Pišejo, zaradi obsežnosti zbranega gradiva je dokumentacija še vedno v preučevanju na policiji. Preiskovani se danes niso odzvali ali oglašali.
 
Iz Banke Slovenije, ki jo, po odhodu Boštjana Jazbeca vodi viceguverner Primož Dolenc pa le to, da s sodbo Ustavnega sodišča še niso seznanjeni. Kaj o tem menijo v Evropski centralni banki, kjer so takrat slovenske preiskovalne organe obtožili nezakonite zaplembe njihovih informacij, odgovor na to še čakamo.
 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Banka Slovenije se dobesedno norčuje iz celotne Slovenije

Minuli teden smo po poročanju medijev lahko ugotovili, da so bile grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, povezane z njegovim zasebnim življenjem, torej za njimi ne stojijo prizadeti v sanaciji bank, kot je to sporočila Banka Slovenije preko sporočila za javnost dne 20.03.2018. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je zato dne 13.04.2018 na Svet Banke Slovenije, ki mu predseduje sam guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, naslovilo 'Poziv za takojšnje opravičilo zaradi naposredne obtožbe guvernerja, da so za grožnje odgovorni prizadeti v sanaciji bank'. Odgovor Banke Slovenije, ki smo ga prejeli dne 18.04.2018 pa je dobesedno norčevanje iz vseh, ki so bili prizadeti v sanaciji bank, norčevanje iz policije, ki je pristopila k takojšnjemu varovanju guvernerja Banke Slovenije, norčevanje iz vseh davkoplačevalcev, ki so pre-plačali sanacijo slovenskih bank in nazadnje norčevanje iz celotne Slovenije, saj je Banka Slovenije očitno nedotakljiva sramota, njihova spletna stran pa tudi zasebni blog guvernerja.

 

Ljubljana, 20. april 2018


 

Banka Slovenije z izjavo guvernerja nima nič guverner pa zaradi svoje funkcije zahteva policijsko zaščito?!?!

Citiramo izjavo Službe za odnose z javnostmi Banke Slovenije, ki jo vodi direktorica Bojana Leskovar: "V konkretnem sporočilu (Sporočilo za javnost na spletni strani Banke Slovenije z dne 20.03.2018; o.p. Društvo MDS) je šlo za osebno izjavo guvernerja in ne Banke Slovenije oz. Sveta Banke Slovenije, zato menimo, da ne Banka Slovenije, ne Svet Banke Slovenije ne moreta biti pravi naslovnik zahteve za opravičilo."

 

Kljub temu, da naš Poziv poimensko naslavlja vse člane Sveta Banke Slovenije, med katerimi je prvi naveden prav guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, Služba za odnose z javnostmi torej sporoča, da je spletna stran Banke Slovenije očitno (lahko) tudi zasebni blog guvernerja, pa čeprav je v tej isti izjavi za javnost zapisano: "Guverner Boštjan Jazbec je bil sicer z včerajšnjim dnem dokončno potrjen za člana sveta evropskega organa za reševanje bank (SRB). Datum prenehanja funkcije guvernerja Banke Slovenije bo znan v naslednjih tednih."

Še huje, Banka Slovenije torej z izjavo guvernerja nima nič, vendarle pa ta isti guverner zaradi svoje funkcije zahteva in tudi dobi operativno varovanje slovenske policije, ker mu slednje pripada kot državnemu funkcionarju.

V Društvu MDS seveda ne pričakujemo, da bi Banka Slovenije in njen guverner v odhodu bila sposobna opravičila za neposredne obtožbe, še manj pa pričakujemo, da bi guverner iz lastnega žepa poravnal stroške varovanja s strani policije. Morda pa se bo vendarle zgodil čudež in se bo guverner odrekel odpravnini, ki po poročanju medijev in pravnih strokovnjakov temelji na osnovi nezakonitega določila v njegovi pogodbi o zaposlitvi.

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Državni svet soglasno zavrnil predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih delničarjev in obvezničarjev v bankah

Na današnji seji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so svetniki v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali tudi "Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)." Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru razprave predstavilo obsežne argumente, ki jasno prikazujejo, da je predlog zakona v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in je kot tak neprimeren za nadaljno obravnavo. S soglasno zavrnitvijo zakona so to jasno sporočili tudi državni svetniki, zato v Društvu MDS pričakujemo, da bo prišlo do temeljitih sprememb besedila zakona, v izogib dodatnim postopkom pred Ustavnim sodiščem in v preprečitev poskusov zavlačevanja sprejema ustrezne zakonske podlage za pošteno in pravično sodno varstvo, ki bi morali veljati za vse državljane Republike Slovenije.

 

Ljubljana, 04. januar 2018


 

Stališče Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Naše stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB. V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet., 16. avg.. 2018

Bomo popustili pod drugim opominom Bruslja zaradi kriminalistične preiskave, v kateri so zasegli tudi dokumente ECB?

Z zasegom dokumentov naj bi, tako nam očita Bruselj, posegli v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Slovenijo je zaradi nepopuščanja pod pritiski doletel že drugi opomin evropske komisije. Pred dnevi so o postopku proti Sloveniji govorili tudi na sestanku predstavnikov Banke Slovenije in pravosodnega ministrstva.

Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013. 

Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.

  • Konec julija so na sestanku z vodstvom BS predstavniki pravosodnega ministrstva razpravljali o postopku EK proti Sloveniji.
  • Naša država je dobila drugi opomin zaradi nepopuščanja pritiskom Bruslja in Frankfurta.
  • Zahteve ECB so takšne, da bi njihova izpolnitev onemogočila preiskavo NPU.
Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.