Obveznice

Kako bo Državni zbor uredil plačilo izbrisov?

Medij: TV SLOVENIJA 1, Dne 21.05.2019, Oddaja: TV DNEVNIK 1 ob 19.00 Čas: 19.07 Novinar: MARKO ŠTOR

DEJAN LADIKA (voditelj): Nekdanji imetniki podrejenih obveznic in bančnih delnic so po šestih letih od razlastitve v postopku sanacije bank, korak bliže k možnosti, da uveljavijo svoje pravice na sodiščih. Vladni predlog zakona o njihovem sodnem varstvu so ob prvi obravnavi podprle vse poslanske skupine, čeprav pričakujejo še nekatere popravke predloge. Banka Slovenije, ki naj bi morebitne odškodnine razlaščencem plačala, pa temu še vedno ostro nasprotuje.

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Vladi predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev sproža polemike predvsem pri vprašanju plačila odškodnin, če bo do njih prišlo. Večina poslancev se strinja z zapisanim predlogom, da bi slabo milijardo evrov pokrila Banka Slovenije.

MATEJ TONIN (NSi): Nenazadnje je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilo škod.

METOD DRAGONJA (Ministrstvo za finance): Potrebno bo ponovno oceniti ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.

MARKO ŠTOR (novinar): V Banki Slovenije temu predlogu seveda še vedno ostro nasprotujejo.

BOŠTJAN VASLE (guverner Banke Slovenije, 19.4.2019): Banka Slovenije bi, če bi bila zadolžena za pokrivanje kakršnekoli razlike, ki ni posledica naših napačnih dejanj, bi s tem kršila slovensko zakonodajo, kršila bi evropsko zakonodajo in zato je tudi Evropske centralna banka poslala tako oster odziv slovenski vladi.

MARKO ŠTOR (novinar): Predlog zakona ima podporo poslancev tudi glede možnosti vlaganja kolektivnih tožb.

ROBERT POLNAR (DeSUS): Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje za tožbe.

MARKO ŠTOR (novinar): Razlaščeni posamezniki bi raje kot vlagali tožbe izgubljeni denar iskali v poravnalnih postopkih.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Kjer bodo vsi zainteresirani delničarji in obvezničarji pristopili v to shemo, država bo določila načine in pogoje pod katerimi bo vsak posamezni instrument izplačala.

Izjava Društva MDS ob sprejemu predloga zakon o izbrisih v bankah na Vladi RS in predlogu zakon o izbrisih v bankah sprejetega v Državnem svetu

Državni svet je sprejel predlog zakona o izbrisu bank, državni zbor naj vključi rešitve v zakon, ki ga je le dan poprej sprejela Vlada RS

Ker zakon, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo zamuja že več kot 2 leti po sprejeti odločbi Ustavnega sodišča RS, nas je presenetilo dejstvo, da smo samo v 2 dneh dobili dva osnutka zakona, ki naj bi uredila to problematiko, ki je nastala ob izbrisu delnic in obveznic leta 2013 in 2014.

Ne moremo se znebiti občutka, da je korespondenčno sprejemanje zakona na Vladi RS bilo samo prestižnega pomena, kateri zakon bo prvi v parlamentarni proceduri.  Zato pozivamo Državni zbor in pristojna ministrstva Vlade RS ter Zakonodajno pravno službo Vlade RS in DZ, da morda združijo najboljše možne rešitve iz obeh predlogov v enoten zakonski predlog in s tem res omogočijo učinkovito pravno sredstvo in možnost odprave morebitnih povzročenih krivic izbrisanim delničarjem in obvezničarjem.

Ljubljana, 11.04.2019

Cenitev naj se naredi znova

Da bi bila štartna osnova kar se da korektna, menimo, da bi bilo potrebno še enkrat opraviti vse cenitve z vnosom dejanskih podatkov zadnjih 5 let (BDP, kapitalski trg, nepremičninski trg …) in to skladno s standardi MSRP. Rezultati takih cenitev bi bila odlična neodvisna osnova za ugotavljanje morebitnega prikrajšanja delničarjev in obvezničarjev.  

Pri tem bi radi opozoriti, da ECB, ki temu nasprotuje v drugih postopkih sanacije res predvideva t.i. ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, opravijo nove cenitve, skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov, a to v ECB in BS  »pozabijo povedati.«

Postopek pred okrožnim sodiščem v Mariboru bo predvidoma državo stal 6,45 mio EUR

Ministrstvo za finance (MF) še vedno predlaga, da bo postopek pravnega varstva potekal po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, vsi postopki pa bodo potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob tem še zapiše, da samo predvideni stroški za delo sodišč predvideni znašajo 6,45 milijonov EUR.

Odškodnina ? Le če tožiš - imetniki obveznic in delnic pa so bili razlaščeni brez osebno naslovljenega pisnega obvestila !

Vsi razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic so za svojo razlastitev izvedeli šele iz medijev, odločba Banke Slovenije o razlastitvi pa je bila vročena le vodstvu poslovnih bank. Sedaj pa MF zahteva, da mora vsak posamezni imetnik, ki želi odškodnino tožiti, sicer do nje ne bo upravičen.

V novem osnutku je sicer predvideno, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in imenovalo skupnega pooblaščenca. V tem primeru bo sodna taksa odmerjena v višini 50 odstotkov takse, ki bi bila sicer odmerjena skladno z zakonom o sodnih taksah.

Pozdravljamo pa rešitev, da če bo kdo, ki je tožil in plačal takso, morebiti znižal tožbeni zahtevek, upravičen do vračila preveč plačane sodne takse.

Združevanje vlog za tožbo je povezano s finančnimi stroški, zato naj MF zagotovi tudi finančna sredstva za komunikacijo z razlaščenimi delničarji in obvezničarji

Ker MF vztraja, da so do odškodnine upravičeni samo tisti imetniki, ki bodo tožili se pri temu poraja vprašanje stroškov, ki so povezani z obveščanjem bivših imetnikov ter komunikacije z morebitnim skupnim pravnim zastopnikom ter kompletno logistiko.

Kaj to pomeni za npr. delničarje NKBM ? Potrebno bo vložiti 3.250 tožb s 30 imetniki. Da pa to lahko storiš, je najprej treba obvestiti bivše imetnike delnic in jih opozoriti, da do odškodnine ne bodo upravičeni, če k tožbi ne pristopijo, urediti pooblastilno razmerje ter vložiti tožbo.

Nadalje je treba plačati tiskovine in poštne usluge, ki za 96.700 ljudi stanejo minimalno 100.000,00 EUR, pri tem pa niso upoštevani stroški obdelave pooblastil, informiranje in pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov. Zato pričakujemo, da v kolikor predlagana rešitev ostane v veljavi, MF zagotovi tudi sistemska sredstva za obveščanje vseh razlaščenih imetnikov, kot je zagotovil 6,45 mio EUR za delo sodišč.

Čakajoč na pravno državo - Odvetnici Tamara Kek in Barbara Žemva iz Sobotne priloge Dela z dne 23 03 2019

Medij: Delo  Avtorji: Tamara Kek, Barbara Žemva Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ

Zagovorniki sanacije bank v javnosti ves čas ustvarjajo vtis, da so bili s sanacijo bank prizadeti »poučeni vlagatelji«, ki jih označujejo s »špekulanti«. Pri tem pa se očitno namerno spregleda dejstvo, da je med izbrisanimi imetniki obveznic in delnic veliko število vlagateljev, ki so v nakup teh finančnih inštrumentov vložili svoja privarčevana sredstva in so se za nakup odločili, ker so zaupali v banke in državo. Država je v času nakupa finančnih inštrumentov javno zagotavljala, da je sanacija bank končana. V času nakupa obveznic in delnic bank zakonodaja tudi ni predvidela možnosti izreka izrednega ukrepa prenehanja finančnega inštrumenta. Ta možnost je bila v zakon vnesena šele več let po nakupu. Ob teh dejstvih si vlagatelji v izbrisane finančne inštrumente zaslužijo več spoštovanja in posluha države za njihov pravni položaj, v katerem so se znašli brez svoje krivde, saj tovrstnih ukrepov niso mogli predvidevati in jih upoštevati pri odločitvi za finančno naložbo. Po več kot petih letih od izreka izrednih ukrepov prvim petim bankam razlastninjeni bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank še vedno čakajo na zagotovitev učinkovitega modnega varstva. Ali lahko v takšnem pravnem položaju govorimo o pravni državi? Težko.

V članku Odločbe, imunitete in revizije avtor zapiše: »Ustavno sodišče te države je, ob pomoči Evropskega sodišča za človekove pravice, ugotovilo, da so odločbe BS skladne s pravili EU, da so izdane skladno z zakonom, ld je skladen z Ustavo RS, odločbe so pravnomočne, dokončne, izvršljive in izvršene, zoper nje ni več rednih in izrednih pravnih sredstev.« V zvezi z navedenim zapisom se je v članek verjetno prikradla napaka v navedbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), saj je US v postopku, začetem na podlagi zahtev in pobud za oceno ustavnosti zakona o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1), postavilo predhodna vprašanja Sodišču EU v Luxembourgu v zvezi z veljavnostjo in razlago Sporočila evropske komisije o bančništvu. Ne US ne Sodišče EU nista presojali zakonitosti odločb Banke Slovenije (v nadaljevanju: BS) oziroma njihove skladnosti s pravili EU, temveč je US le presojalo ustavnost izpodbijanih določb ZBan-1, ki so bile podlaga za izrek izrednih ukrepov ha podlagi odločb BS. [Do napake pri poimenovanju institucije je prišlo med uredniško obdelavo članka Dušana Hočevarja. Uredništvo se avtorju opravičuje, op. ur.]

Protiustavna pravna praznina

V razmerju do bivših imetnikov obveznic in delnic bank so odločbe BS sicer postale dokončne in pravnomočne iz razloga, ker jim v upravnem sporu ni bila dana pravica zahtevati sodno varstvo zoper odločbe BS. Ta pravica je bila dana le poslovnim bankam, ki pa je niso izkoristile. Ali takšna ureditev pomeni kratenje konvencijskih pravic, pa bo na podlagi vloženih pritožb sedaj odločalo ESČP. 

Pripombe k predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od leta 2013 ukvarja s problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje. Od prvih bančnih izbrisov je torej minilo že več kot 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa danes še vedno nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva. Vlada RS je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa žal ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-298/13) in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim vendarle ponudil učinkovito pravno sredstvo.

 

Ljubljana , 04. marec 2019


 

Društvo MDS je pripravo strokovno utemeljenih pripomb naročilo od Odvetniške pisarne Tamara Kek, s katero Društvo MDS sodeluje že vse od začetkov izbrisov. Celotna vsebina pripomb je dostopna tukaj, na kratko pa lahko strnemo temeljne pomanjkljivosti in pripombe, in sicer predlog zakona:

  • ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene,
  • retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili,
  • poskuša za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila Evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke,
  • ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov,
  • pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo,
  • ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke in sicer v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke, oziroma so poslovne banke tožili podrejeno,
  • glede na to, da naj bi se postopki združevali, ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd (vročanje vlog vsem strankam, roki za odgovore, udeležba na narokih, način zasliševanja prič in izvedencev, itd.),
  • ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 04. marec 2019 kliknite na sliko ali tukaj.

Zakaj mora biti Banka Slovenije plačnik odškodnin

Banka Slovenije je samovoljno in brez vsakršnih strokovnih podlag izvedla stresne teste, ki niso imeli nikakršne podlage v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kljub temu da so vse banke pred izbrisi kakor po njih venomer poročale svoj finančni položaj v skladu z MSRP. Prav tako do danes ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb MSRP, zato je povsem logično, da je nosilec odgovornosti ravno Banka Slovenije.

Še več, Banka Slovenije je za potrebo sprejetja izbrisov, za en dan suspendirala organe bank (nadzorne svete in uprave bank) in samovoljno sprejela ukrepe izbrisov. Banka Slovenije torej nima težave s sprejemanjem odločitev v imenu posameznih bank, ko pa nastopi čas prevzemanja odgovornosti pred sodno vejo oblasti, pa z vsemi vzvodi poskuša prisiliti zakonodajalca, da se jo že z zakonom odveže odgovornosti.

Prav zaradi tega je edini možen plačnik odškodnin Banka Slovenije, njene pripombe pa bi morale biti v celoti neupoštevane.

Da bo mera polna pa velja izpostaviti še, da vsaj v primeru NLB nikoli ni bilo izdano končno poročilo o vrednotenju nepremičnin, kljub izvedenemu izbrisu in tudi po izjavi nekdanjega predsednika NS NLB, g. Gorazda Podbevška (Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 15.10.2016) banka nikoli ni videla niti vmesnih niti končnih poročil in je zgolj plačevala cenitve, ki jih je naročala Banka Slovenije?!

Če torej vse skupaj karikiramo, upoštevanje pripomb Banke Slovenije je popolnoma enako kot če bi zapornik zahteval spremembo kazenskega zakonika na način, da bi njegova kazen bila spremenjena iz zaporne kazni v navaden prekršek, seveda z učinkovanjem za nazaj. Karikiranja seveda ni brezpredmetno, če se spomnimo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) vodita preiskavo zoper odgovorne v Banki Slovenije.

 

Poziv Ministrstvu za finance

Društvo MDS poziva Ministrstvo za finance, kot formalnega pripravljavca in predlagatelja novega zakona, da iz postopka umakne vse posameznike, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni pri pripravi sporne novele ZBan-1L, ki je omogočila izbrise.

 

Društvo MDS ponovno izpostavlja, da bi odškodninska shema bila najcenejša in najhitrejša

V Društvu MDS želimo izpostaviti, da bi večino težav lahko odpravili z vzpostavitvijo odškodninske sheme, ki bi omogočala enostavno poravnavamo pred sodišči. Republika Slovenija bi izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ni pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tovrstnih obveznic pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se morali pred končno poravnavo dejanski imetniki razkriti, način pa se lahko jasno zapiše v zakon. Pred izplačilom odškodnine pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

Zaščita razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic

Za ogled prispevka novinarke Vesne Zadravec v TV Dnevnik RTV SLO1, z dne 03, marec 2019, pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Usoda razlaščencev med sanacijo bank

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Nov zakon o sodnem varstvu izbrisanih v slovenskih bankah – Društvo MDS pričakuje nujno potrebne dopolnitve

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

 

Ljubljana, 01. februar 2019


Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

  • pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
  • Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
  • Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
  • Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

 

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

 

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Društvo MDS pozdravlja prvo odločitev sodišča glede podrejenih obveznic

Po današnjem poročanju časopisa Delo, je celjsko sodišče sprejelo prvo odločitev v primeru nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic. Slednje je odločilo, da mora Abanka (kot pravna naslednica Banke Celje) kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Čeprav sodba še ni pravnomočna, ta predstavlja prvo odločitev sodišča, ki vsebinsko naslavlja izbrise v slovenskih bankah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravljamo korak sodišča in upamo, da bodo slednjemu sledila tudi ostala sodišča.

 

Ljubljana, 29. september 2018


 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 29.09.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

Poziv Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije

Ob tem Društvo MDS poziva Vlado in Državni zbor, da nemudoma izpolnita zahtevo Ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa pozivamo, da nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča. Nadalje pozivamo Banko Slovenije, da preneha preprečevati Računskemu sodišču, da le to neodvisno pregleda delovanje Banke Slovenije, saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB na katerega se vsi vseskozi sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost. 

Še vedno pa v Društvu MDS menimo, da bi lahko sklenili poravnalno shemo, s katero nebi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito (in precej ceneje) zaključili sramoten izbris delničarjev in obvezničarjev.

Društvo MDS poziva Banko Slovenije k umiku tudi ostalih pravnih sredstev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja današnje sporočilo Banke Slovenije, iz katerega izhaja, da je Banka Slovenije umaknila tožbe in druga pravna sredstva, ki so povezana s policijskimi preiskavami in pridobitvijo dokumentacijo v parlamentarnih preiskavah. Sicer je že znano, da je Banka Slovenije predmetne postopke izgubila, sočasno pa je tudi parlamentarna preiskava zaključena, zato bi nadaljevanje pravnih sredstev bilo bolj ali manj brezpredmetno. V kolikor želi Banka Slovenije resnično dokazati svojo namero o hitrejši razrešitvi odprtih vprašanj, Društvo MDS poziva Banko Slovenije, da umakne tudi pravna sredstva, ki onemogočajo uvedbo pregleda s strani Računskega sodišča RS, ki je trenutno zadržano prav zaradi ustavne pritožbe Banke Slovenije. S tem bi dejansko bilo omogočeno hitrejše razreševanje bančne sanacije.

 

Ljubljana, 30. maj 2018


 

Si Banka Slovenije res želi hitrejšega razreševanja odprtih vprašanj?

V sporočilu Banka Slovenije tudi sporoča oziroma ocenjuje, da bi tovrstni umik lahko pripomogel k hitrejši razrešitvi odprtih vprašanj v postopkih policijskih preiskava ter s tem tudi hitrejšemu poteku postopkov. Glede na navedbo Banke Slovenije, v Društvu MDS upamo, da bo v najkrajšem možnem času sledila našemu pozivu in umaknila tudi pravna sredstva, ki trenutno Računskemu sodišču onemogočajo pregled sanacije bank.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.