Probanka

Probanka, d.d. - Kontaktni podatki

Probanka, d.d. (oznaka delnice: PRBP)
Trg Leona Štuklja 12
2000 Maribor
Telefon: +386 (2) 252 05 00
Faks: +386 (2) 252 05 78
Spletna stran: www.probanka.si

Pripombe k predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od leta 2013 ukvarja s problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje. Od prvih bančnih izbrisov je torej minilo že več kot 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa danes še vedno nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva. Vlada RS je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa žal ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-298/13) in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim vendarle ponudil učinkovito pravno sredstvo.

 

Ljubljana , 04. marec 2019


 

Društvo MDS je pripravo strokovno utemeljenih pripomb naročilo od Odvetniške pisarne Tamara Kek, s katero Društvo MDS sodeluje že vse od začetkov izbrisov. Celotna vsebina pripomb je dostopna tukaj, na kratko pa lahko strnemo temeljne pomanjkljivosti in pripombe, in sicer predlog zakona:

  • ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene,
  • retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili,
  • poskuša za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila Evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke,
  • ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov,
  • pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo,
  • ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke in sicer v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke, oziroma so poslovne banke tožili podrejeno,
  • glede na to, da naj bi se postopki združevali, ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd (vročanje vlog vsem strankam, roki za odgovore, udeležba na narokih, način zasliševanja prič in izvedencev, itd.),
  • ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 04. marec 2019 kliknite na sliko ali tukaj.

Zakaj mora biti Banka Slovenije plačnik odškodnin

Banka Slovenije je samovoljno in brez vsakršnih strokovnih podlag izvedla stresne teste, ki niso imeli nikakršne podlage v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kljub temu da so vse banke pred izbrisi kakor po njih venomer poročale svoj finančni položaj v skladu z MSRP. Prav tako do danes ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb MSRP, zato je povsem logično, da je nosilec odgovornosti ravno Banka Slovenije.

Še več, Banka Slovenije je za potrebo sprejetja izbrisov, za en dan suspendirala organe bank (nadzorne svete in uprave bank) in samovoljno sprejela ukrepe izbrisov. Banka Slovenije torej nima težave s sprejemanjem odločitev v imenu posameznih bank, ko pa nastopi čas prevzemanja odgovornosti pred sodno vejo oblasti, pa z vsemi vzvodi poskuša prisiliti zakonodajalca, da se jo že z zakonom odveže odgovornosti.

Prav zaradi tega je edini možen plačnik odškodnin Banka Slovenije, njene pripombe pa bi morale biti v celoti neupoštevane.

Da bo mera polna pa velja izpostaviti še, da vsaj v primeru NLB nikoli ni bilo izdano končno poročilo o vrednotenju nepremičnin, kljub izvedenemu izbrisu in tudi po izjavi nekdanjega predsednika NS NLB, g. Gorazda Podbevška (Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 15.10.2016) banka nikoli ni videla niti vmesnih niti končnih poročil in je zgolj plačevala cenitve, ki jih je naročala Banka Slovenije?!

Če torej vse skupaj karikiramo, upoštevanje pripomb Banke Slovenije je popolnoma enako kot če bi zapornik zahteval spremembo kazenskega zakonika na način, da bi njegova kazen bila spremenjena iz zaporne kazni v navaden prekršek, seveda z učinkovanjem za nazaj. Karikiranja seveda ni brezpredmetno, če se spomnimo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) vodita preiskavo zoper odgovorne v Banki Slovenije.

 

Poziv Ministrstvu za finance

Društvo MDS poziva Ministrstvo za finance, kot formalnega pripravljavca in predlagatelja novega zakona, da iz postopka umakne vse posameznike, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni pri pripravi sporne novele ZBan-1L, ki je omogočila izbrise.

 

Društvo MDS ponovno izpostavlja, da bi odškodninska shema bila najcenejša in najhitrejša

V Društvu MDS želimo izpostaviti, da bi večino težav lahko odpravili z vzpostavitvijo odškodninske sheme, ki bi omogočala enostavno poravnavamo pred sodišči. Republika Slovenija bi izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ni pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tovrstnih obveznic pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se morali pred končno poravnavo dejanski imetniki razkriti, način pa se lahko jasno zapiše v zakon. Pred izplačilom odškodnine pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

Zakon o podrejencih ima napako

Medij: Dnevnik (V ospredju)  Avtorji: Klemen Košak Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 05. marec 2019 Stran: 6

V Banki Slovenije nasprotujejo predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom obveznosti bank, ki so bile izbrisane ob sanaciji bank pred petimi leti. Trdijo, da centralna banka po zakonu ne sme plačati odškodnin in ne more nositi odgovornosti za reševanje bank.

Danes se izteče javna razprava o predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014.

Vodstvo Banke Slovenije je zato včeraj sporočilo, da sicer sicer pozdravljajo namero ministrstva, da uresniči odločbo ustavnega sodišča in okrepi zaupanje v bančni sistem, menijo pa, da predlog vsebuje povsem neustrezno rešitev. Brez koristi in brez odgovornosti Po mnenju Banke Slovenije je ministrstvo napačno določilo, kdo bi plačal, če bi sodišče ugotovilo, da je pri sanaciji bank prišlo do oškodovanja. Po nameri ministrstva bi bil plačnik Banka Slovenije, odškodnine pa izplačala iz »za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv«. Če bi odškodnina presegla višino teh rezervacij oziroma rezerv, bi denar začasno založila država, centralna banka pa bi ga morala vrniti.

Po podatkih finančnega ministrstva je bila skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so bile ob sanaciji izbrisane in na katere se predlog zakona nanaša, 963 milijonov evrov. »Reševanje bank je po pravu Evropske unije primarno naloga lastnikov in v skrajnem primeru naloga države,« je včeraj povedal vodja pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko. Zatrdil je, da je centralna banka v času krize večkrat pozvala lastnike, naj banke dokapitalizirajo. Ker tega niso storili, jih je rešila država. Banka Slovenije je bila res udeležena v postopku reševanja, vendar so bili pomembni tudi od nje neodvisni zunanji cenilci ter evropske institucije, je dejal. Predstavniki izbrisanih imetnikov obveznosti bank trdijo, da je bila bančna sanacija v Sloveniji izvedena na podlagi nepravilno ocenjenega stanja v bankah in da izbris v resnici ni bil potreben. Če bi jim to na sodišču uspelo dokazati, je po Žitkovih besedah treba vedeti, da koristi od sanacije ni imela Banka Slovenije, ampak banke ter deloma država, ki je lahko pridobila večji delež v lastništvu bank, kot bi ga sicer. Vendar bankam verjetno ne bi smeli naložiti plačila morebitnih odškodnin, saj bi se morda znova znašle v težavah, je dejal. Zato bi bilo po njegovem najprimerneje, da bi odškodnine plačala država prek sklada, ki bi ga vzpostavila za ta namen.

Za razkrije dejanskih lastnikov

Poleg tega bi takšna ureditev kršila prepoved monetarnega financiranja državnih nalog, sta zatrdila Žitko ter viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško. Monetarno financiranje države - povečevanje denarja v obtoku z namenom financiranja države je v Evropski uniji prepovedano, da bi se zagotovila stabilnost cen in javnofinančna disciplina, sta pojasnila. Centralna banka sicer ima okoli 700 milijonov evrov rezerv in rezervacije, vendar te niso bile oblikovane za ta namen. Banke Slovenije torej ni prepričala trditev ministrstva za finance, da ta ureditev ne bi pomenila financiranja obveznosti javnega sektorja.

V Banki Slovenije imajo še več drugih pripomb na predlog zakona, za katere je Žitko dejal, da so bolj tehnične narave. V sodnem postopku bo ključno mnenje izvedencev, zato v centralni banki menijo, da bi morali biti ti izvedenci strokovnjaki, ki imajo izkušnje z reševanjem bank. Po njihovem mnenju bo težava tudi s podatkovnimi sobami, v katerih se naj bi se tožniki seznanjali z dokumenti, ki so ključni za dokazovanje njihovih trditev. »Vzpostavitev teh sob zahteva specifična znanja, ki jih zaposleni v Banki Slovenije nimajo,« pravi Žitko. Med drugim se v Banki Slovenije zavzemajo tudi, da se razkrijejo vsi lastniki podrejenih obveznosti bank. »Transparentnost je treba zagotoviti, ker bo šlo za izplačilo iz javnih sredstev in ker je treba spoštovati pravila o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,« je pojasnil Žitko. Po podatkih ministrstva je bilo vseh delničarjev bank več kot sto tisoč, 97,4 odstotka delnic pa je bilo v lasti 50 največjih delničarjev.

Več pripomb na predlog zakona so podali tudi v Društvu Mali Delničarji Slovenije, kjer vztrajajo, da država vzpostavi odškodninsko shemo, za poplačilo izda obveznice, od dejanskih imetnikov pa zahteva, da se pred poravnavo razkrijejo.

Zaščita razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic

Za ogled prispevka novinarke Vesne Zadravec v TV Dnevnik RTV SLO1, z dne 03, marec 2019, pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Usoda razlaščencev med sanacijo bank

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Šest let po bančni sanaciji

Medij: TV Slovenija 1 Oddaja: TV Dnevnik SLO 1 Avtorji: Vesna Zadravec Teme: bačna sanacija Datum: Nedelja, 10. februar 2019 Ura: 19.00

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

VESNA ZADRAVEC: Dve leti po tem, ko bi država že morala popraviti sporni zakon o bančništvu, da bi zagotovil pravno varstvo razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic ob bančni sanaciji leta 2013, je slovenska vlada šele pri osnutku novega zakona. Kot je znano je pred šestimi leti ob bančni sanaciji več kot sto tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic izgubilo 963 milijonov evrov. Zdajšnji zakon pa jim ne omogoča ustreznega pravnega varstva.

Poglejmo na kratko novosti zakona.

  • Razlaščenci bodo pravico lahko iskali na mariborskem Okrožnem sodišču.
  • Banka Slovenije bo morala zagotoviti dostop do podatkov, ki so pomembni za sodni spor.
  • Če se združi več kot 30 razlaščencev se sodna taksa odmeri v zneski do 500 evrov.
  • Mogoča je tudi oprostitev sodne takse.
  • Tožbo mora razlaščenec vložiti najpozneje 15 mesecev od uveljavitve zakona.
  • Tožena stranka je Banka Slovenije, zato bo, če bo tako odločilo sodišče odškodnino morala poravnati prav centralna banka.

Z nami je zdaj Miha Kunič, odvetnik številnih razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic. Dober večer.

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Dober večer.

VESNA ZADRAVEC: Torej predlog zakona zdaj omogoča pravno varstvo, pravico boste lahko iskali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Boste zdaj lažje prišli do odškodnine?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Pravzaprav ocenjujem, da niti ne. Mislim, da bi mogel zakon izhajati iz predpostavke, da je potrebno v upravnem sporu vložiti posebno tožbo, v kateri bi mogla Banka Slovenije tako ali tako predložiti vse listine, celoten spis. Ne nazadnje je tudi zaradi tega uveden postopek med Evropskim sodiščem za človekove pravice in zakon  ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v sodne dvorane. Kar pomeni, da ne olajšuje dela odvetnikom.

VESNA ZADRAVEC: Na Okrožnem sodišču, če vas pravilno razumem, bodo torej postopki daljši?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Absolutno. Zaradi vseh procesnih zapletov do katerih bo prišlo v prihodnosti.

VESNA ZADRAVEC: Tožili boste Banko Slovenije, lahko Banko Slovenije, vaše zdajšnje tožbe pa so uperjene tudi proti poslovnim bankam. Boste odstopili od teh tožb?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Vsem strankam bom predlagal, da od tega ne odstopijo, zakaj? Ker banke tožimo na drugi pravni podlagi. Da bi to mnenje spremenil bi moralo proti do nečesa konkretnega, neke konkretne ponudbe zakaj bi od teh tožb odstopili, saj ocenjujemo, da imamo prav.

VESNA ZADRAVEC: Kaj torej predlagate, kakšna rešitev bi bila bolj primerna? Je to poravnava?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Ocenjujem, da bi mogla Republika Slovenija izdelati nova mnenja o kapitalski ustreznosti bank na podlagi mednarodnih računovodskih standardov z izhodiščem delujoče banke. In to bi bilo vodilo za ponudbo, neko poravnavo. To bi mogla Republika Slovenija naredit predno bi sploh sprejela zakon.

Nov predlog zakona za bančne razlaščence

Medij: TV SLOVENIJA 1 Oddaja: TV DNEVNIK ob 19.00 Avtorji: Florjan Zupan Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. februar 2019 Ura: 19.08 Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic bodo morda le dočakali pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. Ministrstvo za finance je, potem ko s predlogom prejšnje vlade ni bil zadovoljen nihče, pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev. .Ta torej omogoča odškodninske tožbe, določa tudi, da bo morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije in da bo sodišče ob pomoči izvedencev ugotavljalo ali je centralna banka ustrezno ocenila bančno luknjo.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Šlo bo za pravdni postopek, ki bo potekal le pred okrožnim sodiščem v Mariboru, zahtevki se bodo združevali, gre pa za šest ločenih postopkov. Ena sodna odločba za eno banko bo veljala za vse tožbe.

METOD DRAGONJA (državni sekretar na ministrstvu za finance): Tako, da bo v bistvu na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki pa se bodo potem v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe pa nekoliko raziskovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Rok za vložitev tožb bo eno leto, mali delničarji se zavzemajo za poravnalno shemo, motijo jih tudi sodne takse, razlaščenci jih namreč ne bi plačevali, če bi se jih združilo vsaj 30 in njihov zahteven ne bi presegel 5000 evrov.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne moremo pristati na dejstvo, da bi se takse plačevale po gospodarskem sporu.

Nov zakon o sodnem varstvu izbrisanih v slovenskih bankah – Društvo MDS pričakuje nujno potrebne dopolnitve

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

 

Ljubljana, 01. februar 2019


Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

  • pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
  • Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
  • Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
  • Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

 

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

 

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

Akterji sanacije bank odšli, Računskemu sodišču odprta pot za revizijo

Medij: SIOL Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, bančna sanacija Datum: Petek, 01. februar 2019 Vir: TUKAJ Objava ura: 10.16

Računskemu sodišču se je po dveh letih negotovosti odprla pot za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter praks nadzora Banke Slovenije, zlasti v času sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. Sklep računskega sodišča o izvedbi revizije je namreč pravnomočen, saj Banka Slovenije nanj ni vložila ugovora.

Na računskem sodišču so napovedali, da bodo več o načrtovani reviziji razkrili v prihodnjih dneh. Čakali so, da se izteče rok za vložitev ugovora zoper njihov sklep, kar se je zgodilo opolnoči. V centralni banki so povedali, da ugovora niso vložili, s čimer bodo lahko revizijski postopki stekli.

Kot so pred dnevi pojasnili v računskem sodišču, se bo lahko revizija izvedla kmalu, če ugovora ne bo. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so povedali.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec 

POSEL DANES Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom

Jazbec nadzor videl kot poseg v neodvisnost BS

Zakon o Banki Slovenije je bil jeseni 2017 dopolnjen tako, da lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih ter da lahko pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke revidira do novembra 2014 oziroma do uvedbe enotnega nadzora v območju evra.

V slednjem delu je izvajanje zakona ustavno sodišče konec leta 2017 zadržalo. To je storilo na zahtevo sveta Banke Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je kot razlog navedel, da se s tem posega v neodvisnost centralne banke.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank? 

Akterji sanacije odšli, ovire odpravljene

Svet Banke Slovenije se je nato prevetril in v njem ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank. Pod vodstvom namestnika guvernerja Primoža Dolenca je tako Banka Slovenije konec lanskega oktobra umaknila zahtevo za presojo ustavnosti tega dela zakona.

S tem so se odprla vrata računskemu sodišču za revizijo vloge centralne banke v sanaciji bank in enemu od namenov dopolnitve zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob sprejemu dopolnjenega zakona izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske velikosti bančne luknje.

POSEL DANES Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije 

 

Banka Slovenije ne nasprotuje reviziji računskega sodišča

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. januar 2019 Spleti vir: TUKAJ  Objavljeno: 17.15  

Centralna banka je sklenila, da ne bo vložila ugovora.

Računsko sodišče lahko začne pregledovati poslovanje Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 kot tudi njeno nadzorniško vlogo v času sanacije bank v letih 2013 in 2014. Danes se namreč izteka rok za ugovor na sklep o uvedbi revizije, a kot so pojasnili v Banki Slovenije, ki jo zdaj vodi Boštjan Vasle, so se po preučitvi sklepa računskega sodišča, odločili, da ugovora ne bodo podali.

To po meni, da je sklep računskega sodišča o uvedbi revizije postal pravnomočen in da bodo državni revizirji lahko začeli pregledovati poslovanje centralne banke in tudi sanacijo bank, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov.

Banka Slovenije je pod vodstvom prejšnjega guvernerja Boštjana Jazbeca takšni reviziji nasprotovala in je določila zakona, ki so to omogočala, celo dala v ustavno presojo. Začasno vodstvo banke pa je oktobra lani zahtevo za ustavno presojo umaknilo. 
Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.