Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank, od katere je minilo že več kot 5 let. Ob tem v Društvu MDS upamo, da bo svoje postopke v najkrajšem možnem času pričelo tudi Računsko sodišče. Naj pa ob tem izpostavimo še novico iz sosednje Italije, ki je v novem sprejetem proračunu predvidela tudi milijardo in pol za povračilo izgub malim vlagateljem v bankah, s čimer je bilo dano tudi jasno sporočilo Evropski komisiji.
Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta točno pred 20 meseci, natančneje, 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.
Ljubljana, 25. december 2018
Poziv SDT k čimprejšnji proučitvi vloženih kazenskih ovadb NPU zoper vse odgovorne
Društvo MDS poziva STD, da v kar najkrajšem možnem času prouči vložene kazenske ovadbe NPU zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga', ki se vleče že več kot 5 let, končala z epilogom, saj ima slovenska javnost upravičena pričakovanja, da bo izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem in kdo je za očitno preplačilo odgovoren in kako bo ta denar povrnjen davkoplačevalcem?
Vlada RS naj bi končno izpolnila odločbo ustavnega sodišča
Nova Vlada Republike Slovenije je v sredini decembra 2018 sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019. Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.
Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije možni le dve rešitvi:
- hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
- priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči. In kako naj bi ta shema izgledala? Republika Slovenija izda 15 ali 20 letne obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu, strošek izdaje pa bremeni Banko Slovenije, ki je kot vse kaže neupravičene ukrepe izrekla v prevelikem obsegu, glede na dejansko stanje. Tako bi po sprejemu poravnalne sheme tisti, ki nebi mogel počakati dospetja le te obveznice lahko prodal, naravni kupci teh obveznic pa so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne institucije.
Spomnimo se, kaj vse je šlo narobe v bančni sanaciji
Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.
Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.
Razlaščenci sedaj upravičeno pričakujejo še hitrejše delovanje računskega sodišča, ki nima več pravnih zadržkov za revidiranje Banko Slovenije
Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.
