Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

 

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

 

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

 

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

 

Ljubljana, 03. 09. 2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

 

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

 

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

 

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

 

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

 

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

 

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

 

Koper, 27.08.2020

 

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

 

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

 

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

 

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

 

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

 

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.