Aktualne novice

Uvodnik

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Več...

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je sklicana 4. izredna skupščina družbe Unior d.d.

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je uprava sklicala  4. izredno skupščino delničarjev družbe UNIOR Kovaška industrija, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, ki bo v četrtek, 08. decembra 2022 ob 12.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Atrij  v Zrečah, z naslednjim dnevnim redom:

  1. Otvoritev seje skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
  2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
  3. Predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta.
  4. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d.
  5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Ljubljana, 30.11.2022

 

DVA ODSTOPA IZ NADZORNEGA SVETA IN NADOMESTNI ČLAN NADZORNEGA SVETA - PREDSTAVNIK DELAVCEV

Tokratna skupščina se bo sprva seznanila z dvema odstopa iz nadzornega sveta družbe Unior d.d. in sicer g. Boštjana Napasta – predstavnika kapitala v nadzornem svetu, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije predsednika uprave  (Luke Koper) družbe v večinski lasti države in nadzorniško funkcijo v družbi v pretežni lasti države (Unior). G. Boris Brdnik - predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa je odstopil, ker je pričel opravljati vodstveno funkcijo v hčerinskem podjetju družbe, kar je nezdružljivo z nadzorniško funkcijo in ga bo nadomestil g. Milan Potočnik za čas preostanka mandata.

 

NOV ČLAN NADZORNEGA SVETA – PREDSTAVNIK KAPITALA

Društvo MDS skupaj s sopodpisniki predlaga za novega člana NS Unior d.d. – predstavnika kapitala g. dr. Tomaža Subotiča, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja organizacije ved, s specializacijo organizacije profitnih centrov in magister ekonomskih znanosti, smer mednarodna menjava. Od leta 1991 je zaposlen kot direktor podjetja Intertrade CS, a.s. s sedežem v Pragi, katerega tudi lastnik je. Dr. Tomaž Subotič je bil med drugim član nadzornega sveta in revizijskih odborov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje, DP Železar, NLB Factoring Praga ter še v nekaterih drugih družbah v času, ko je bilo njihovo korporativno upravljanje zgledno. Tomaž Subotič je v Uniorju največji posamični delničar in že vrsto let aktivno opozarja (tudi SDH) na nujnost sprememb pri posameznih segmentih poslovanja družbe Unior, vse z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov ter kar največje trajnostne rasti za vse deležnike družbe

 

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM LASTNIH DELNIC, KDAJ IN KAKŠNE SKLEPE JE  SKUPŠČINA UNIORJA SPREJELA ZA NAKUP LASTNIH DELNIC?

Prvič so delničarji o tem odločala na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. Skupščina je takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

 

In kaj piše v 8. alineja 247. člena ZGD-1?

  1.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Iz navedenega sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), kar ni bilo niti predlagano, niti izglasovano, zato upravičeno trdimo, da so delnice pridobljene v nasprotju z danim pooblastilom in jih je potrebno umakniti.

Več...

Odziv Društva MDS na predlog zakona o povračilu škode nepoučenim izbrisanim bančnim imetnikom

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

 

Ljubljana, 21.10.2022

 

Današnja pobuda poslanca g. Jožeta Tanka je sicer dobrodošel korak, da se ponovno začnemo pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic. Moti nas tudi, da vsi vztrajno pozabljajo neizpodbitno dejstvo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov. Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

 

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba bodisi za oblikovanje primerne zakonske rešitve, ki ne bo dikriminatorna, ali pa za za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

 

Spomnimo kadarkoli je Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

 

Več...

Poziv Vladi RS dr. Roberta Goloba za izvensodno poravnavo za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč samo od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

 

Ljubljana, 13.09.2022

 

Današnja sodba Sodišča EU potrjuje, kar trdim(o) že ves čas - da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in Ministrstvom za finance oziroma Republiko Slovenijo. Tudi ta današnja sodba dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj smo bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti, tudi če bi Banka Slovenije ravnala skrbno (in bi npr. neskrbno ravnal kdo drug, npr. cenilci).

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje Dnevnik TVSLO1 z dne 13.09.2022 ob 19.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Današnjo sodbo kot žebelj v krsto ZPSVIKOB kot povsem neustreznega zakona za razrešitev problematike bančnih oškodovancev zato pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo. Še posebej nas veseli, da je Sodišče EU »obračunalo« z novimi poskusi krivic, ki jih je predstavljala diskriminacija poplačila bančnih oškodovancev v odvisnosti od okoliščin pridobitve (socialnih, tržnih).

 

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba poziva za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

 

Spomnimo kadarkoli Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

 

Več...

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.