Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

 

Ljubljana, 12 . april 2021

 

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

 

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

 

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

 

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

  • nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
  • ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
  • zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
  • ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države, in če že, bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo (bila je imetnica izbrisanih delnic NLB in NKBM, neposredno tudi izbrisanih obveznic KBM9, posredno prek paradržavnih skladov pa še vrste drugih izbrisanih obveznic), kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, dne 11.03.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica) Pred naše kamere je stopil novi predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen. Dolgoletni menedžer na Pošti Slovenije začenja mandat v času, ko se Telekom spoprijema z velikimi težavami, družbi namreč vztrajno padajo prihodki, podjetje pa, če želi ostati konkurenčno, čakajo visoke investicije. Pri delu mu bosta pomagala Mitja Štular in Tomaž Jontes, do konca meseca pa bo v upravo imenovan še finančnik. Ali bo to poslanec Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Cvetko Sršen prihaja na Telekomu v času, ko se ta spopada s kontinuiranim upadom prihodkov. Prva naloga novega vodstva zato bo.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Da ta upad prihodkov, to krivuljo najprej zaustavimo in jo potem obrnemo navzgor. Core biznis, če temu rečemo pravzaprav ne ponuja več veliko manevrskega in pa prodajnega prostora, vendar pa s strokovnjaki, ki v družbi so, imajo znanje, bo potrebno sproducirati nove storitve.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Na tehničnem področju mu bo pomagal Mitja Štular, na prodaji Tomaž Jontes. Ali bo novi finančnik poslanec SDS-a Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Ta trenutek nič ne skrivamo, bi pa bilo nekorektno, da bi govoril o imenih.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV Slo1 ob 19.00 ure dne 26.02.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

V letu pred parlamentarnimi volitvami bo, kot kaže zelo pestro v državnih podjetjih. Po naših informacijah bodo kmalu kadrovske menjave v Pošti Slovenije in Telekomu. Spremembe se obetajo tudi drugih družbah. Iztekajo se namreč mandati nadzornikov v Luki Koper in nekaterih zavarovalnicah. Vesna Zadravec.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Že prihodnji teden bo, po naših informacijah, Slovenski državni holding sklical skupščino Pošte Slovenije in zamenjal nadzorni svet družbe. Odpoklicu nadzornikov bo sledila menjava uprave. Za zdaj je načrt razrešitev dolgoletnega predsednika uprave Pošte Slovenije Borisa Novaka, če ne bo odstopil sam, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Za njegovega naslednika se omenja Cvetka Sršena, direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju.

Menjavam na pošti bodo sledile kadrovske rošade na državnem Telekomu, ki je tarča vsakokratne vlade. Po imenovanju štirih predstavnikov nadzornega sveta januarja letos, naj bi bil teren vendarle pripravljen za menjavo uprave pod vodstvom Tomaža Seljaka. Za vrh Telekoma se omenjajo Marko Tišma, neizvršni direktor DUTB-ja, sicer blizu stranki SMC, Marko Pogačnik poslanec SDS-a, ter Tomaž Jontes, ki naj bi imel podporo Nove Slovenije. Telekom je pred velikimi izzivi, med njimi nakup frekvenčnih pasov za uvedbo 5G tehnologije. Namesto tega so v ospredju zopet kadrovske menjave.

 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) Ob 653 milijonih, ki jih planira letos prihodkov, nekaj čez 210 milijonov EBITDE, 30 milijonov čistega dobička, planira investicije kar v višini 203 milijone, kar je po našem zelo optimistično, tako da, če že razmišljajo, je potrebno razmišljati o članih uprave v Telekomu, ki bodo, bom rekel, pospešili posel.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.