Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od leta 2013 ukvarja s problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje. Od prvih bančnih izbrisov je torej minilo že več kot 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa danes še vedno nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva. Vlada RS je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa žal ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-298/13) in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim vendarle ponudil učinkovito pravno sredstvo.
Ljubljana , 04. marec 2019
Društvo MDS je pripravo strokovno utemeljenih pripomb naročilo od Odvetniške pisarne Tamara Kek, s katero Društvo MDS sodeluje že vse od začetkov izbrisov. Celotna vsebina pripomb je dostopna tukaj, na kratko pa lahko strnemo temeljne pomanjkljivosti in pripombe, in sicer predlog zakona:
- ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene,
- retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili,
- poskuša za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila Evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke,
- ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov,
- pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo,
- ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke in sicer v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke, oziroma so poslovne banke tožili podrejeno,
- glede na to, da naj bi se postopki združevali, ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd (vročanje vlog vsem strankam, roki za odgovore, udeležba na narokih, način zasliševanja prič in izvedencev, itd.),
- ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.
Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 04. marec 2019 kliknite na sliko ali tukaj.
Zakaj mora biti Banka Slovenije plačnik odškodnin
Banka Slovenije je samovoljno in brez vsakršnih strokovnih podlag izvedla stresne teste, ki niso imeli nikakršne podlage v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kljub temu da so vse banke pred izbrisi kakor po njih venomer poročale svoj finančni položaj v skladu z MSRP. Prav tako do danes ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb MSRP, zato je povsem logično, da je nosilec odgovornosti ravno Banka Slovenije.
Še več, Banka Slovenije je za potrebo sprejetja izbrisov, za en dan suspendirala organe bank (nadzorne svete in uprave bank) in samovoljno sprejela ukrepe izbrisov. Banka Slovenije torej nima težave s sprejemanjem odločitev v imenu posameznih bank, ko pa nastopi čas prevzemanja odgovornosti pred sodno vejo oblasti, pa z vsemi vzvodi poskuša prisiliti zakonodajalca, da se jo že z zakonom odveže odgovornosti.
Prav zaradi tega je edini možen plačnik odškodnin Banka Slovenije, njene pripombe pa bi morale biti v celoti neupoštevane.
Da bo mera polna pa velja izpostaviti še, da vsaj v primeru NLB nikoli ni bilo izdano končno poročilo o vrednotenju nepremičnin, kljub izvedenemu izbrisu in tudi po izjavi nekdanjega predsednika NS NLB, g. Gorazda Podbevška (Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 15.10.2016) banka nikoli ni videla niti vmesnih niti končnih poročil in je zgolj plačevala cenitve, ki jih je naročala Banka Slovenije?!
Če torej vse skupaj karikiramo, upoštevanje pripomb Banke Slovenije je popolnoma enako kot če bi zapornik zahteval spremembo kazenskega zakonika na način, da bi njegova kazen bila spremenjena iz zaporne kazni v navaden prekršek, seveda z učinkovanjem za nazaj. Karikiranja seveda ni brezpredmetno, če se spomnimo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) vodita preiskavo zoper odgovorne v Banki Slovenije.
Poziv Ministrstvu za finance
Društvo MDS poziva Ministrstvo za finance, kot formalnega pripravljavca in predlagatelja novega zakona, da iz postopka umakne vse posameznike, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni pri pripravi sporne novele ZBan-1L, ki je omogočila izbrise.
Društvo MDS ponovno izpostavlja, da bi odškodninska shema bila najcenejša in najhitrejša
V Društvu MDS želimo izpostaviti, da bi večino težav lahko odpravili z vzpostavitvijo odškodninske sheme, ki bi omogočala enostavno poravnavamo pred sodišči. Republika Slovenija bi izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ni pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tovrstnih obveznic pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov.
Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se morali pred končno poravnavo dejanski imetniki razkriti, način pa se lahko jasno zapiše v zakon. Pred izplačilom odškodnine pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.
