Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Za ogled prispevka iz Odmevov TV Slovenije z dne 12.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Pogovor v oddaji ODMEVI na TV SLO 1 z dne 12.02.2025 novinarke Tanja Starič in Rajka Stanković – predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: predsednik Društva MDS).

TANJA STARIČ: No in naš gost je predsednik Društva malih delničarjev, Rajko Stankovič. Dober večer.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dober večer.

TANJA STARIČ: No nekaj praktičnih nasvetov smo sicer slišali tudi v prispevku, ampak kljub temu ne veliko dvomov je, ljudje ne vedo kaj naj naredijo, kaj jim svetujete?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Jaz mislim, da je treba biti tukaj predvsem zelo praktičen. Tako je, tisti ljudje, ki ne nameravajo trgovati, nimajo trgovalnega računa in imajo pod 120, takim ljudem svetujemo, da vzamejo denarna sredstva. Tisti ljudje…

TANJA STARIČ: Ja če je 50 evrov stroški odpiranja računa verjetno računica ne kaže drugače ne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Seveda. Drugi ljudje, ki pa morda trgovalni račun imajo že za druge delnice, takim svetujemo, da to prevzamejo takoj in bom rekel tudi prenesejo na svoj trgovalni račun. Tu se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kako je s tujimi ponudniki, v Sloveniji so štirje, nekateri trgujejo v tujini, tukaj se morajo oni pozanimati pri svojemu ponudniku ali bo sprejel te delnice ali ne. Zdaj pa tisti, ki pa morda so na meji, pa bi vseeno želeli, bom rekel te delnice morda prevzeti, pa jim svetujem, da počakajo, se pravi delnice bodo…

TANJA STARIČ: Počakajo koliko časa recimo?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dve leti imajo časa po zakonu, vendar delnice naj bi bile, če bo vse po planu izdane konec leta, torej se bo trgovanje začela že v letu 2026 in trend bo pokazal, ali bodo ta delnica rasla ali ne. In takrat se lahko odločijo, da se, da morda prevzamejo, odprejo trgovalni račun in potem pod ugodnimi pogoji to prodajo. Verjamem pa, da bodo ponudniki storitev, se pravi to imamo štiri ponudnike v Sloveniji, morali razmisliti, da bi ponudili nek komercialni popust. Ne nazadnje to so potencialne stranke.

TANJA STARIČ: Se pravi, da bi ljudje lažje odpirali račune, cenejše predvsem.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako, cenejše seveda, seveda. Tukaj, tukaj menim, da bodo te družbe lahko razmislila. Ne nazadnje je to potencial 400 tisoč ljudi, ne, 400 tisoč ljudi, ki jim odpreš trgovalni račun, jim lahko tudi kakšno drugo storitev ponudiš. In to je, bom rekel, že iz tega vidika pričakujejo pri taki masi, da se bodo vsaj nekateri izmed teh ponudnikov odločili, da bodo te stroške, ki so zdaj segaj do 50 evrov bistveno spustili.

TANJA STARIČ: No dilem je kar nekaj. Slišali smo pripombe, da je zakon preveč napisan v prid nekim finančnim družbam ne, ker vemo, da pri nas trgovanje ni ravno živahno z delnicami ne, državljani raje nosijo na banko svoje prihranke, ne kupujejo delnice. Ali je tukaj način, je to način, da bi spodbudil to neko trgovanje? Je to neka, neka metoda, glede na to, da imamo zelo slabe izkušnje, nekaj smo slišali tudi v prispevku, iz preteklih let.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja, glejte, sigurno bom rekel cmok v grlu ostane da izbrisi tudi po 11. letih še niso rešeni, a ne. Po drugi strani pa bom rekel, nekdo da bi samo trgoval z delnicami Vzajemne, brez da bi v svoj portfelj sprejel tudi druge delnice ekonomske računice tukaj ni a ne. Torej ti individualni računi, ki bodo odprti.

TANJA STARIČ: Mhm. Da bi samo za delnice Vzajemne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja je nesmiselno, ker to je nekaj sto evrov, bom rekel neka povprečna vrednost je med 150 in 200 evri, se pravi s 150 do 200 evrov, 150 do 200 delnic je stroškov preveč.

TANJA STARIČ: Pa kaj, da potem kar pusti delnico, ker vemo, da bo država potem prevzela to kar bo ostalo ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Zdaj zdaj jaz mislim da, jaz mislim, da ni, naj počakajo ljudje da vidi, ali bo cena zrasla. Jaz mislim, da bo zrasla, ker definitivno ko bo enkrat na trgu, bodo morda tudi prišli na ogled kakšni kupci, a ne, in takrat, če pridejo kupci je naravno da delnica raste, tako da pustimo času čas. In bomo videli kaj je najbolje.

TANJA STARIČ: Mhm. Se pravi nekaj potrpljenja, pa nič še dokončnih odgovorov ta hip ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako.

TANJA STARIČ: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za vsa pojasnila.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Prosim. Hvala lepa.

TANJA STARIČ: Lahko noč.

Ste med tistimi, ki bodo ob preoblikovanju Vzajemne postali delničarji? Kar 412 tisoč upravičencev ne bo imelo izbire, prejeli bodo delnice. Kaj pa preostalih 419 tisoč zavarovancev, ki bodo lahko izbirali med delnicami in denarjem? Vse to odpira pomembna vprašanja. Kaj pomeni metoda "en evro, ena delnica" in ali je delnice sploh vredno obdržati? Vzajemna bo na borzi zaživela šele spomladi 2026, ključne odločitve pa morate sprejeti že zdaj.

Ljubljanja, 27.01.2025

Za ogled TV prispevka novinarja Denisa Malačiča iz Sveta na Kanalu A dne 27.01.2025 ob 18.00 uri pritisnite TUKAJ.

Najvišji delež znaša 522 evrov. Do 120 evrov, boste lahko izbirali med delnicami ali denarjem. Če bo presegel 120 evrov, izbire ne bo. Prejeli boste delnice.

Med potencialnimi bodočimi delničarji pa je več vprašanj kot odgovorov. "Kdaj točno bo delnica začela kotirati, kaj moram narediti potem, ko dobim obvestilo, da delnica kotira? Ali sem dolžen to delnico hraniti, kakšen je davčni vidik tega in še kakšno drugo vprašanje se pojavlja," jih je nekaj naštel predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Vprašanje je tudi, koliko delnic, katerih emisijska vrednost bo en evro, bo sploh izdanih, koliko osnovnega kapitala bo Vzajemna sploh imela in kakšni bodo s tem povezani stroški, saj lahko ti v dveh, treh letih enostavno presežejo znesek investicije.

"Mi moramo stroške trgovalnega računa, odpiranja, vodenja, plačevati sproti in to lahko takoj nanese 60, 70, 80 evrov. In če dobimo delnic za 100, 120 evrov, morda ob tem, ko jih bomo prodali, sploh ne bomo iztržili teh 80 evrov nazaj," pravi Vezovišek.

"Hkrati pa je zelo nejasen poslovni načrt Vzajemne, nekako je bilo zaznati na tej predstavitvi, da dobiček iz poslovanja pričakuje šele v dveh, treh letih, kar pomeni, da tri leta moraš ti financirati svojo delnico, nimaš nič od tega in potencialno dividendo lahko dobiš šele čez tri leta," pa k temu dodaja Stanković. 

Zato Vezovišek: "Naš nasvet je zelo enostaven. Če lahko izbirate, vzemite denar. Če ne morete zbirati in dobite delnice pa z vpisom oziroma s prevzemom delnic počakajte. Imate namreč dve leti časa, da se odločite ali jih boste prevzeli ali ne."

V tem času bodo delnice Vzajemne začele kotirati na ljubljanski borzi, takrat pa se bo šele videlo, kakšna bo njihova cena, pa tudi njihova likvidnost.  

Za pregled celotnega članka s spletne strani 24ur pritisnite TUKAJ.

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju so odgovarjali na povezavi ali pa s pritiskom na logotip Vzajemne zgoraj).

 

Ljubljana, 27.01.2025

 

Bloomberg Adria in njen novinar Aleksandar Lukić je predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankovića vprašal, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice?

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.