Cinkarna Celje

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Sreda, 26. april 2023 Stran: 4

Lanski bilančni dobiček Cinkarne Celje naj bi letos ostal nerazporejen

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend? Dan pred odločilnim krogom pogajanj, v katerem so uprava in podjetniška sindikata sklenili dogovor o zvišanju osnovnih plač in so sindikalisti preklicali stavko, sta vodstvo in nadzorni svet Cinkarne Celje sprejela odločitev, da bosta lastnikom družbe predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog, ki je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček, naj ne bi bil povezan z napovedano stavko. 

V pojasnilu svojega predloga, ki je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta namreč uprava in nadzorni svet zapisala, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon določa, da mora družba, ki je uveljavila pomoč, v primeru, da v letu 2023 ali za leto 2023 izplača dobiček, kupi lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplača nagrade poslovodstvu za poslovno uspešnost, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta državna sredstva mora vrniti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo, sta ugotovila uprava in nadzorni svet. Ko sta tehtala pravice delničarjeva eni strani in dobrobit družbe na drugi, sta ugotovila, da je pomembnejša dobrobit družbe. Izguba državnega denarja bi vplivala tudi na ekonomski položaj delničarjev. Glede na takšne razmere je nujno, sta še zapisala uprava in nadzorni svet, da si delničarji letos ne razdelijo del lanskega dobička. Če se bodo okoliščine spremenile, bosta sklicala novo sejo skupščine. 

Mali delničarji se ne strinjajo

Cinkarna Celje je lani imela 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Uprava in nadzorni svet sta oblikovala bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov, ki naj, kot predlagata, ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je že pozvalo upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita takšen sklep, ter predlagalo, da družba za dividende nameni 21,6 milijona evrov. »Argumenti uprave in nadzornega sveta ne zdržijo nobene resne finančne presoje, saj bi zaradi morebitnega vračila prejete državne pomoči po podatkih, ki veljajo za zadnji dan lanskega leta, samo na transakcijskem računu ostalo cinkarni malo več kot 38 milijonov evrov,« je povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Društvo MDS se s predlogom o delitvi dobička ni strinjalo tudi lani, ko naj bi v cinkarni za dividende namenili 16,4 milijona evrov od skupno 25 milijonov evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov. Društvo je predlagalo, naj družba za dividende nameni več denarja. Na seji skupščine so delničarji z večino glasov podprli njegov predlog in cinkarna je svojim lastnikom razdelila skoraj ves predlanski bilančni dobiček, bruto dividenda na delnico je znašala 31,89 evra. Podobno kot lani se je zgodilo tudi v letih 2020 in 2021. Delničarji so na sejah skupščin vsakokrat izglasovali višjo bruto dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Leta 2020 so jo zvišali za malo manj kot štiri evre, leta 2021 za deset evrov.

O letošnjem poslovanju po praznikih

Cinkarna je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2021. Konec leta je na računih imela 45 milijonov evrov. Za letos so v družbi napovedali 11-odstotni upad prihodkov in kar 85 odstotkov nižji čisti dobiček, ki naj bi znašal 5,9 milijona evrov. Ali bo letošnje poslovanje res toliko slabše od lanskega, bo morda znano že 12. maja, ko bo cinkarna objavila poročilo o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Najkasneje 16. junija bo jasno, ali bodo delničarji res ostali brez dividend. Takrat se bodo namreč na redni letni seji zbrali lastniki družbe, med katerimi ima največji delež država.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sob, 13. avg.. 2022 Stran: 5

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Od torka bo delnica dobro stoječe Cinkarne Celje lažje dostopna manjšim vlagateljem, saj se bo razcepila na 10 delnic. Zaradi načrtovanih nakupov lastnih delnic bi država lastniški delež v celjski družbi lahko povečala na več kot 50 odstotkov.

Delnica Cinkarne Celje se bo v torek razcepila na deset delnic. Takšno odločitev so na junijski skupščini prisotni delničarji sprejeli skoraj soglasno. V sklicu skupščine je predsednik uprave Aleš Skok navedel, da ima delnica Cinkarne Celje med delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen, z razdelitvijo delnic želijo povečati likvidnost in atraktivnost delnice, saj bo tudi manjšim vlagateljem omogočen lažji dostop do nakupa in trgovanja z delnicami. S cepitvijo delnic se je skupno število delnic povečalo z 807.977 na 8.079-770 delnic. To pomeni, da se je obstoječim delničarjem število delnic podeseterilo. To tudi pomeni, da bo delnica Cinkarne Celje po petkovem zaključenem trgovalnem tečaju na Ljubljanski borzi v višini 288 evra za delnico v torek pričela trgovanje v višini 28,8 evra za delnico. Upoštevaje včerajšnji zaključni tečaj tržna kapitalizacija Cinkarne Celje znaša 232,7 milijona evrov.

Ustavitev prodajnega postopka

Pred dobrim mesecem je sicer upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustavil prodajni postopek paketa 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje, brez izbora ponudnika. Takšno odločitev so v DUTB utemeljili s tveganji in negotovostjo pri poslovno-ekonomski ustreznosti prodaje obstoječega paketa delnic. Po oceni upravnega odbora DUTB prodaja 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje pod trenutnimi pogoji in v trenutnih okoliščinah ni bila primerna. »Premoženje DUTB namreč konec letošnjega leta preide na SDH, kjer se bo oblikovala skupna strategija upravljanja te naložbe. Tako DUTB delnic družbe Cinkarna Celje do njihovega prenosa na SDH ne bo prodajala v novih postopkih,« so povedali v DUTB. Prodajni postopek skoraj 13-odstotnega paketa delnic se je sicer pričel oktobra lani, ko je bil objavljen javni razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb, čemur je marca letos sledil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb. Prispeli sta dve ponudbi: eno je oddal poslovnež Joe Pečečnik, drugo avstrijska skupina Treibacher Industrie. S povezanimi organizacijami država obvladuje 44,6 odstotka delnic Cinkarne Celje. Poleg DUTB sta njena lastnika še Modra Zavarovalnica v lasti Kapitalske družbe, ki obvladuje 20,17 odstotka delnic Cinkarne Celje, in SDH z 11,50 odstotka delnic. Toda država bi v slabem letu lahko postala več kot polovična lastnica Cinkarne Celje.

Rast prihodkov in dobička

Potem ko so delničarji na junijski skupščini upravi Cinkarne Celje podelili pooblastilo za pridobivanje do skupno 10 odstotkov lastnih delnic, ki velja eno leto, je uprava na začetku julija sprejela program odkupa lastnih delnic, ki ga je teden zatem potrdil nadzorni svet celjske družbe. Po tem programu nakupna cena lastnih delnic po cepitvi delnic ne sme biti nižja od 14 evrov na delnico in višja od 29 evrov za delnico. Če izhajamo iz tega, da ima Cinkarna Celje v lasti že 3,28 odstotka lastnih delnic, kar je razvidno iz delniške knjige, bi jo nakupi lastnih delnic do predvidenih 10 odstotkov lahko stali od 7,6 milijona evrov, ob upoštevanju najnižje določene nakupne vrednosti, do 15,76 milijona evrov, ob upoštevanju najvišje odkupne vrednosti. Po umiku lastnih delnic bi se delež omenjenih treh državnih organizacij povečal s 44,6 odstotka na skoraj 50 odstotkov, če upoštevamo še 2,07 odstotka delnic v lasti Kritnega sklada prvega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Modra Zavarovalnica, pa na več kot 50 odstotkov.

Kako je poslovala Cinkarna Celje v letošnjem prvem polletju, še ni znano.

V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 povečali za skoraj tretjino, na 66,4 milijona evrov, medtem ko je bila rast čistega dobička skoraj 110-odstotna. V preteklem letu so se prihodki od prodaje glede na leto 2020 povečali za 11,65 odstotka, na 192,46 milijona evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa so bili višji za ll,5 odstotka. Lanskoletni čisti dobiček v višini 33,2 milijona evrov je bil za 75,3 odstotka oziroma 14,3 milijona višji kot leto pred tem, v primerjavi z letom 2019 pa se je povečal za 55 odstotkov. Od vsote vseh sredstev v višini 259 milijona evrov je imela Cinkarna Celje konec aprila približno petino dolžniškega kapitala.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Društvo MDS je na današnji skupščini zastopalo 5,98 % prisotnega kapitala. Današnja skupščina delničarjev se je uvodoma seznanila z letnim poročilom za leto 2021 in podelila razrešnice organom vodenja in nadzora za delo v letu 2021. Skupščina ni sprejela Politike prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi. Za revizorja za leta 2022 do 2024 je bila imenovana družba Ernst & Young d.o.o.. Prav tako je skupščina potrdila sklep, s katerim se 1 delnica CICG razdeli na 10 delov, ter podelila pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic.

Celje, 15.06.2022

Društvo MDS je uspelo s predlogom, da se za dividende nameni 31,89 EUR dividende - uprava in NS sta predlagala le 21,00 EUR

Skladno s sprejeto dividendno politiko, ki je bila objavljena tudi v Letnem poročilu Cinkarne Celje za leto 2021, je na strani 33 zapisano: »Strateški  načrt vključuje dividendno  politiko,  ki  predvideva  okvirno  izplačilo  75  %  vsakokratno doseženega  čistega  poslovnega izida.« Iz Letnega poročila Cinkarne Celje za leto 2021 (na strani 13) izhaja, da je čisti poslovni izid na dan 31.12.2021 bil  33.227.124 EUR in je višji za 215 % od načrtovanega.

Podani nasprotni predlog je za delitev dividend predvidel 75 % delitev čistega poslovnega izida in je zaokrožen na 2 decimalni mesti. Iz objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2022 do marec 2022 Cinkarna Celje, d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom.

Morebitno izplačilo dividende, ki bo izplačana skladno z dividendno politiko, v ničemer ne ogroža kapitalske stabilnosti družbe, saj ima družba na dan 31.03.2022 presežek denarnih sredstev, ki samo na TRR znašajo 57,12  milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2021 višja za 6 %, še boljše pa kaže na čistem poslovnem izidu, ki v obdobju januar do marec 2022 znaša kar  15,57 mio EUR in je večji za 109 % glede na  leto 2021, ko je znašal 7,43 mio EUR. Z izplačilom predlagane dividende se sledi objavljeni dividendni politiki in se krepi zaupanje v družbo in njene delnice. Sklep je bil sprejet z 99,82 % večino.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2021 znaša 235,04 €, vrednost delnice na Ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 259,00 EUR,  15. junija 2022 pa kar 320,00 EUR.

Nekaj podatkov iz letnega poročila Cinkarne Celje za 2021

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2021 višja kot leta 2020. Skupni znesek prodaje je dosegel vrednost 172 milijonov €. V letu 2021 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 40 milijonov evrov, kar je 77 % več kot leta 2022.

Vse sprejete sklepe skupščine si lahko ogledate TUKAJ.

Delničar Društvo MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 je danes vložil nasprotni predlog na Cinkarno Celje d.d, s katerim predlaga delitev 31,89 EUR za dividende, kar je 75 % čistega poslovnega izida preteklega leta, kar je skladno z sprejeto in zapisano ter objavljeno dividendno politiko Cinkarne Celje d.d.

Ljubljana, 13.05.2022

Neposredno po objavi je delničar Društvo MDS poslal nasprotni predlog k sklepa 2. točke dnevnega reda »Seznanitev skupščine z revidiranim letnim poročilom in poročilom Nadzornega sveta za leto 2021, poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe CINKARNA Celje, d.d. v letu 2021, uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice članom Uprave in Nadzornega sveta za leto 2021.« 26. skupščine delničarjev Cinkarne Celje, d.d., ki je sklicana za dne 15.06.2022 ob 14.00 uri v prostorih večnamenskega objekta na sedežu družbe Kidričeva ul. 26, Celje na Cinkarno Celje d.d. in sicer k točki 2.2. dnevnega reda, ki glasi:

»Bilančni dobiček v višini 25.006.577,00 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 24.922.418,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 31,89

EUR na delnico,

• preostali del bilančnega dobička v znesku 84.159,00 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček. Družba bo izplačala dividende 24. 6. 2022, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 23. 6. 2022.«

O predlogih sklepov pod točko 2.1, 2.3 in 2.4. se odloča v predlagani obliki.

Obrazložitev sklepa

Izračun predloga za dividende temelji na podatku, da ima družba na dan sklica skupščin 781.512 delnic, ki so upravičene do dividend.

Skladno s sprejeto dividendno politiko, ki je objavljena tudi v Letnem poročilu Cinkarne Celje za leto 2021, je na strani 33 zapisano:  »Strateški  načrt  vključuje  dividendno  politiko,  ki  predvideva  okvirno  izplačilo  75  %  vsakokratno doseženega  čistega  poslovnega izida.«

Iz Letnega poročila Cinkarne Celje za leto 2021 (na strani 13) izhaja, da je čisti poslovni izid na dan 31.12.2021 bil  33.227.124 EUR in je višji za 215 % od načrtovanega. Podani nasprotni predlog za delitev dividend predvideva 75 % delitev čistega poslovnega izida in je zaokrožen na 2 decimalni mesti.

Iz objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2022 do marec 2022 Cinkarna Celje, d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom. Morebitno izplačilo dividende, ki bi bila izplačana skladno z dividendno politiko, v ničemer ne ogroža kapitalske stabilnosti družbe, saj ima družba na dan 31.03.2022 presežek denarnih sredstev, ki samo na TRR znašajo 57,12  milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2021 višja za 6 %, še boljše pa kaže na čistem poslovnem izidu, ki v obdobju januar do marec 2022 znaša kar  15,57 mio EUR in je večji za 109 % glede na  leto 2021, ko je znašal 7,43 mio EUR.

Z izplačilom predlagane dividend se sledi objavljeni dividendni politiki in se krepi zaupanje v družbo in njene delnice.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Na današnji 25. skupščini delničarjev Cinkarne Celje je bilo prisotno 65,87 % osnovnega kapitala, oz. 515.607 delnic, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 36.362 delnic oz. 7,05 % prisotnega kapitala na skupščin oz. 4,64 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu, izglasovali 21,00 EUR bruto dividende, za člana nadzornega sveta izvolili Mitjo Svoljška, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe, sprejeli spremembe plačil članom NS za njihovo delo, podelili novo pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic ter se seznanili, da družba od 1. 1. 2021 dalje letna in medletna računovodska poročila sestavlja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Celje, 15.06.2021

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2020 za bila na nivoju leta 2019

Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €. V letu 2020 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 22,5 milijonov evrov, kar je 12 % manj kot leta 2019. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2020 (17,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da je družba poslovni načrt presegla za 30 %.

Operativno poslovanje je bilo torej objektivno slabše od lanskega, hkrati pa nad ravnjo poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje je med drugim vplivala prestavitev remonta v leto 2021, rekordna količinska prodaja v zadnjem kvartalu in podaljšanje proizvodnega obdobja. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel 32,9 milijonov € in znaša 19 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 11 %. Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2020 izkazan poslovni izid pred davki v višini 22,5 milijonov €, v letu 2019  je bil dosežen dobiček v višini 25,7 milijonov €. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 12 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 29 %.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 18,95 milijonov €s tem je za 12 % nižji od realiziranega v letu 2019 in za 34 % višji od načrtovanega (za leto 2020 je družba načrtovala 14,1 milijon evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,4 milijone € (efektivna davčna stopnja tako znaša 15,23 %) in znesek odloženih davkov v višini 131 tisoč €. Znesek odloženih davkov oziroma sprememba stanja odloženih davkov se nanaša v smeri zmanjšanja in odpravo rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, porabe in odprave okoljskih rezervacij ter na dokončne odpise predhodno prevrednotenih poslovnih terjatev in naložb. Davčne olajšave so sestavljene iz olajšav za investiranje v opremo, za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter donacije. 

Uprava predlagala zmerno dividendno politiko in najavila razmišljanje o potencialnih investicijah

Predsednik uprave Aleš Skok je v svojem govoru posredno nakazal, da je ciljna zadolženost Cinkarne Celje do 2 x EBITDA, kar pomeni cca 100 mio EUR, ki bi jih namenili za investicije, a konkretnejši kljub več vprašanjem delničarjev ni bil. Tako smo izvedeli, da v kolikor bi dosegli družbeni dogovor z državo in mestno občino Celje glede okoljskih zavez, bi morda širili proizvodnjo na obstoječi lokaciji. Tako je predsednik uprave povedal, če bi hipotetično povečali proizvodnjo titanovega dioksida na 86.000 ton bi za širitev bila potrebna investicija 40 do 50 mio EUR, v kolikor pa bi to razširili ambiciozneje na 110.000 oz. 120.000 ton pa je obseg investicije ocenjen na cca 150 mio EUR. O potencialnih investicijah v tujini ni bilo govora, spomnimo v preteklosti je bila omenjena možnost gradnje tovarne v Srbiji.

Cinkarna Celje ima 16 mio EUR rezervacij za ekologijo

S tem zneskom po mnenju vodstva Cinkarna Celje lahko izpolni vse sanacijske ukrepe potrebne za spoštovanje ekoloških standardov in zavez. Intenzivno se ukvarjajo s problematiko pomanjkanja tehnološke vode, kot tudi z potrebnimi ukrepi za zmanjšanje prisotnosti fosfatov.  

Delničarji so izglasovali 21 EUR bruto dividende, uprava in NS sta predlagala le 11 EUR

Neposredno po sklicu skupščine je Društvo MDS podalo predlog za delitev 17 EUR dividende, danes na skupščini pa je ta dvig bil z nasprotnim predlogom malega delničarja družbe še izdatnejši na 21,00 EUR dividende. Delničarji so tak sklep podprli kar z 94 % večino saj ima Cinkarna Celje ogromna prostih finančnih sredstev, po oceni delničarja naj bi na dan skupščine bila tega za cca 50 mio EUR, kar pa uprava ni ne potrdila in tudi ne zanikala. Tako izglasovani sklep po mnenju večine delničarjev prav v ničemer ne ogroža likvidnosti in tekočega poslovanja družbe. Delničarji so tudi izglasovali podelitev razrešnice za Upravo in tudi za nadzorni svet.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 215,4 €, vrednost delnice na ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 178,00 EUR, po koncu skupščine pa je narasla vse do 241,00 EUR.

Delničar Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes neposredno po sklicu 25. skupščine družbe delničarjev Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala dne 15.06.2021 ob 14.00 uri v prostorih večnamenskega objekta na sedežu družbe Kidričeva ul. 26, Celje poslal družbi nasprotni predlog za delitev dividend v višini, ki je enaka lanski dividend in sicer 17,00 EUR na delnico.

Ljubljana, 12.05.2021

Družba in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu predlagala delitev le 11,00 EUR na delnico, čeprav iz letnega poročila za leto 2020 in danes objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2021 do marec 2021 Cinkarna Celje d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom in bo do konca leta plan tudi presežen, hkrati pa ima družba na dan 31.03.2021 presežek denarnih sredstev, ki znašajo 41,8 milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2020 višja za 11 %.

Tako Društvo MDS predlaga, da se bilančni dobiček v višini 16.522.136 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 13.312.768,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 17,00 EUR na delnico,
• preostali del bilančnega dobička v znesku 3.209.368,00 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček. Družba bo izplačala dividende 24. 6. 2021, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 23. 6. 2021.«

Z izplačilom predlagane dividende, ki je enaka lanski bi se še okrepilo zaupanje v družbo in njene delnice, hkrati pa 20 % bilančnega dobička še vedno prenese v leto 2022.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?