Cinkarna Celje

Cinkarna Celje, d.d. - Kontaktni podatki

Cinkarna, Metalurško kemična industrija Celje, d.d. (oznaka delnice: CICG)
Kidričeva 26
3001 Celje
Telefon: +386 (3) 427 60 00
Faks: +386 (3) 427 61 06
Spletna stran: www.cinkarna.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Cinkarna Celje

Oznaka delnice:

CICG

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031103805

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   20.396.244,37€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   814.626

31.12.2016

Lastne delnice:

   2.149

31.12.2016

Število delničarjev:

   1.866

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   179,20€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   3.409.000,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   162,00€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   131.969.412,00€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

Tomaž Benčina

Telefon:

03 427 61 00

Email:

info@cinkarna.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Delničarjem Cinkarne Celje 21,00 EUR bruto dividende, izvoljen nov član nadzornega sveta

Na današnji 25. skupščini delničarjev Cinkarne Celje je bilo prisotno 65,87 % osnovnega kapitala, oz. 515.607 delnic, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 36.362 delnic oz. 7,05 % prisotnega kapitala na skupščin oz. 4,64 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu, izglasovali 21,00 EUR bruto dividende, za člana nadzornega sveta izvolili Mitjo Svoljška, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe, sprejeli spremembe plačil članom NS za njihovo delo, podelili novo pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic ter se seznanili, da družba od 1. 1. 2021 dalje letna in medletna računovodska poročila sestavlja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

 

Celje, 15.06.2021

 

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2020 za bila na nivoju leta 2019

 

Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €. V letu 2020 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 22,5 milijonov evrov, kar je 12 % manj kot leta 2019. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2020 (17,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da je družba poslovni načrt presegla za 30 %.

Operativno poslovanje je bilo torej objektivno slabše od lanskega, hkrati pa nad ravnjo poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje je med drugim vplivala prestavitev remonta v leto 2021, rekordna količinska prodaja v zadnjem kvartalu in podaljšanje proizvodnega obdobja. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel 32,9 milijonov € in znaša 19 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 11 %. Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2020 izkazan poslovni izid pred davki v višini 22,5 milijonov €, v letu 2019  je bil dosežen dobiček v višini 25,7 milijonov €. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 12 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 29 %.

 

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 18,95 milijonov €s tem je za 12 % nižji od realiziranega v letu 2019 in za 34 % višji od načrtovanega (za leto 2020 je družba načrtovala 14,1 milijon evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,4 milijone € (efektivna davčna stopnja tako znaša 15,23 %) in znesek odloženih davkov v višini 131 tisoč €. Znesek odloženih davkov oziroma sprememba stanja odloženih davkov se nanaša v smeri zmanjšanja in odpravo rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, porabe in odprave okoljskih rezervacij ter na dokončne odpise predhodno prevrednotenih poslovnih terjatev in naložb. Davčne olajšave so sestavljene iz olajšav za investiranje v opremo, za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter donacije. 

 

Uprava predlagala zmerno dividendno politiko in najavila razmišljanje o potencialnih investicijah

 

Predsednik uprave Aleš Skok je v svojem govoru posredno nakazal, da je ciljna zadolženost Cinkarne Celje do 2 x EBITDA, kar pomeni cca 100 mio EUR, ki bi jih namenili za investicije, a konkretnejši kljub več vprašanjem delničarjev ni bil. Tako smo izvedeli, da v kolikor bi dosegli družbeni dogovor z državo in mestno občino Celje glede okoljskih zavez, bi morda širili proizvodnjo na obstoječi lokaciji. Tako je predsednik uprave povedal, če bi hipotetično povečali proizvodnjo titanovega dioksida na 86.000 ton bi za širitev bila potrebna investicija 40 do 50 mio EUR, v kolikor pa bi to razširili ambiciozneje na 110.000 oz. 120.000 ton pa je obseg investicije ocenjen na cca 150 mio EUR. O potencialnih investicijah v tujini ni bilo govora, spomnimo v preteklosti je bila omenjena možnost gradnje tovarne v Srbiji.

 

Cinkarna Celje ima 16 mio EUR rezervacij za ekologijo

 

S tem zneskom po mnenju vodstva Cinkarna Celje lahko izpolni vse sanacijske ukrepe potrebne za spoštovanje ekoloških standardov in zavez. Intenzivno se ukvarjajo s problematiko pomanjkanja tehnološke vode, kot tudi z potrebnimi ukrepi za zmanjšanje prisotnosti fosfatov.  

 

Delničarji so izglasovali 21 EUR bruto dividende, uprava in NS sta predlagala le 11 EUR

 

Neposredno po sklicu skupščine je Društvo MDS podalo predlog za delitev 17 EUR dividende, danes na skupščini pa je ta dvig bil z nasprotnim predlogom malega delničarja družbe še izdatnejši na 21,00 EUR dividende. Delničarji so tak sklep podprli kar z 94 % večino saj ima Cinkarna Celje ogromna prostih finančnih sredstev, po oceni delničarja naj bi na dan skupščine bila tega za cca 50 mio EUR, kar pa uprava ni ne potrdila in tudi ne zanikala. Tako izglasovani sklep po mnenju večine delničarjev prav v ničemer ne ogroža likvidnosti in tekočega poslovanja družbe. Delničarji so tudi izglasovali podelitev razrešnice za Upravo in tudi za nadzorni svet.

 

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 215,4 €, vrednost delnice na ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 178,00 EUR, po koncu skupščine pa je narasla vse do 241,00 EUR.

 

Društvo MDS predlaga 17 EUR za dividende v Cinkarni Celje

Delničar Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes neposredno po sklicu 25. skupščine družbe delničarjev Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala dne 15.06.2021 ob 14.00 uri v prostorih večnamenskega objekta na sedežu družbe Kidričeva ul. 26, Celje poslal družbi nasprotni predlog za delitev dividend v višini, ki je enaka lanski dividend in sicer 17,00 EUR na delnico.

 

Ljubljana, 12.05.2021

 

Družba in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu predlagala delitev le 11,00 EUR na delnico, čeprav iz letnega poročila za leto 2020 in danes objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2021 do marec 2021 Cinkarna Celje d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom in bo do konca leta plan tudi presežen, hkrati pa ima družba na dan 31.03.2021 presežek denarnih sredstev, ki znašajo 41,8 milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2020 višja za 11 %.

 

Tako Društvo MDS predlaga, da se bilančni dobiček v višini 16.522.136 EUR uporabi za naslednje namene:

  • del bilančnega dobička v znesku 13.312.768,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 17,00 EUR na delnico,
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 3.209.368,00 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček. Družba bo izplačala dividende 24. 6. 2021, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 23. 6. 2021.«

Z izplačilom predlagane dividende, ki je enaka lanski bi se še okrepilo zaupanje v družbo in njene delnice, hkrati pa 20 % bilančnega dobička še vedno prenese v leto 2022.

Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

 

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

 

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

 

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

 

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

 

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

 

Zdrs indeksa omilil domači farmacevt

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Dividenda za delničarje Cinkarne Celje 17,00 EUR na delnico, mag. David Kastelic nov član nadzornega sveta

Danes je v Celju potekala 24. skupščina delničarjev Cinkarne Celje d.d., ki se je seznanila z lanskimi rezultati in prejemki organov vodenja in nadzora, ter je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za uspešno delo v poslovno letu 2019. Za dividende delničarjem je namenila 17,00 EUR bruto na delnico po nasprotnem predlogu, ki ga je na skupščini podala Modra zavarovalnica, za novega člana nadzornega sveta predstavnika kapitala, pa je po nasprotnem predlogu Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) izvolila mag. Davida Kastelica. Skupščina je tudi podelila pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic in sicer v cenovnem razponu od minimalno 120,00 EUR do maksimalno 230,00 EUR na delnico. Prav tako pa je skupščina sprejela predlagane spremembe statuta družbe.

 

Celje, 17. junij 2020

 

Uprava in nadzorni svet prejela razrešnico, delničarji pa dividendo v višini 17,00 EUR bruto

 

Skupščina je podelila razrešnico za uspešno delo upravi in nadzornemu svetu za poslovni leto 2019 in po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice izglasovala, da se za dividende nameni 13.536.352 EUR oz. 17,00 EUR na delnico, preostanek v višini 2.309.144,00 EUR pa se nameni za prenos v druge rezerve. Dividende bodo izplačane dne 7 julij 2020, delničarjem ki bodo pri KDD vpisani 6.7.2020.

 

Poudarki iz lanskega poslovanja Cinkarne Celje – vir letno poročilo 2019 stran 25

 

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2019 za 5 % višja kot v letu 2018; hkrati je bila višja od načrtovane, in sicer za 3 %. Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €.

 

V letu 2019 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 25,7 milijonov evrov. Ta rezultat predstavlja 71 % doseženega poslovnega izida iz poslovanja v letu 2018, ki je znašal 36,4 milijonov evrov. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2019 (13,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da smo poslovni načrt presegli za 93 %. Operativno poslovanje je bilo objektivno slabše od lanskega, hkrati pa je bistveno nad ravnjo poslovnega načrta, predvsem na račun nižjih planiranih prodajnih cen od dejansko doseženih tekom leta 2019. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA¹ je dosegel 37 milijonov € in znaša 21,4 % od dosežene prodaje.

 

V primerjavi z letom poprej je, zaradi nižjega zneska amortizacije in nižjega poslovnega izida pred davki, EBITDA¹ nižji za 24 %. Če izločimo vpliv odprave oblikovanja rezervacije za uspešno odložene TENORM odpadke v višini 4,2 mio €, bi bil EBITDA¹ za omenjen znesek nižji. Naraščajoči pritiski iz leta 2016 in 2017 so se tudi v letu 2019 udejanjali v dejanskih in kontinuiranih dvigih nabavnih cen ter znižali poslovni izid iz poslovanja. Izračun EBITDA je prikazan v poglavju Alternativna merila uspešnosti uporabljena v LP na strani 111.

 

Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2019 izkazan poslovni izid pred davki v višini 25,7 milijonov evrov, v letu 2018 pa je bil dosežen dobiček v višini 36 milijonov evrov. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 29 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 93 %.

 

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 21.436.385 €, s tem je za 30 % nižji od realiziranega v letu 2018 in za 93 % višji od načrtovanega (za leto 2019 so načrtovali 11,1 milijonov evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,5 milijona € (efektivna davčna stopnja tako znaša 13,66 %) in znesek odloženih davkov v višini 754 tisoč €.

 

Skupščina je sprejela dve spremembi statuta

 

Skupščina je v statut zapisala, da lahko skupščina podeli pooblastilo upravi družbe za nakup lastnih delnic in pri pogojih ob imenovanju predsednika in članov uprave Cinkarne Celje poleg zakonskih pogojev dodala še dva kumulativna pogoja in sicer, da imajo ob imenovanju najmanj visokošolsko izobrazbo in tudi najmanj pet let delovnih izkušenj.

 

Nov član nadzornega sveta predstavnik kapitala je postal mag. David Kastelic

 

Društvo Mali delničarji Slovenije je namesto predlagane ga. Varje Dolenc na skupščini podalo nasprotni predlog, da se za člana nadzornega sveta izvoli g. mag. David Kastelic. Nasprotni predlog Društva MDS je bil uspešen in mag. David Kastelic je bil izvoljen za novega člana nadzornega sveta iz vrst kapitala za mandatno obdobje 5 let, s pričetkom mandata jutri, 18. junija 2020.

 

Kratka predstavitev novega člana nadzornega sveta

 

mag. David Kastelic, je rojen leta 1966 in je po zaključku gimnazije nadaljeval šolanje na Strojni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je pridobil strokovni naziv univ. dipl. inž. strojništva. Podiplomski magistrski študij je zaključil na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, kjer je  leta 2009 pridobil strokovni naziv Magister ekonomskih in poslovnih znanosti.

 

Po končani strojni fakulteti se je zaposlil v mednarodnem podjetju Philip Morris d.d.o., kjer je služboval pet let, nazadnje kot Key account supervisor. Leta 1998 se je zaposlil v takratni Zavarovalnici Maribor d.d., kjer je leta 2006 postal član uprave, zadolžen za prodajo.

Leta 2013 je postal predsednik Zavarovalnice Maribor d.d., leta 2016 pa predsednik Zavarovalnice Sava, ki je nastala iz štirih združenih zavarovalnic, dveh slovenskih in dveh hrvaških. Zavarovalnico Sava d.d. vodi še danes.

 

V minulih letih je bil član in predsednik v številnih družbah, tako v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. V Sloveniji je še danes član nadzornega sveta in predsednik revizijske komisije Jedrskega poola, član sveta slovenskega zavarovalnega združenja, med leti 2016 in 2017 pa je bil tudi član nadzornega sveta NLB d.d..

 

Je tudi podpredsednik NK Maribora, častni konzul Republike Brazilije v Sloveniji in predsednik organizacijskega odbora Zlate lisice.

 

Skupščina delničarjev Upravi družbe je podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic

 

Skupščina je uprava družbe dala pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, tako da skupni delež vseh lastnih delnic, skupaj z delnicami, ki jih družba že ima, ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe (80.797 delnic). Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic velja 12 mesecev od dneva sprejetja tega sklepa.

Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem in neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, pri čemer nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 120,00 €/delnico in ne višja od 230,00 €/delnico. Družba bo lastne delnice pridobivala z namenom umika delnic, skladno z določbami zakona in statuta družbe o zmanjšanju osnovnega kapitala. Skupščina je tudi pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

 

Cinkarna Celje: Mali delničar predlaga, da se celoten dobiček nameni za dividende

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5

Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.

Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.

Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.

Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.

Rast prodaje

Cinkarna Celje izvolila novega nadzornika

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

Medij: Večer Avtorji: Rozmari Petek Tema: ZGD-1 Datum: Petek 22.11.2019 Stran: 6

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

So (politični) apetiti tudi po stolčku v Cinkarni ali bi lastniki iz celjske molzne krave radi iztisnili še več?

Ne le v Petrolu, Istrabenzu, tudi v nekaterih drugih večjih podjetjih, ki so večinsko posredno v državni lasti, se šušlja o zamenjavi vodstev ali vsaj težnjah po menjavi. Eno takšnih podjetij je Cinkarna Celje, ki zadnja leta niza rekordne dobičke, kar je za industrijo v zreli fazi neobičajno. So celo edini v svoji panogi, ki zadnjih 15 let delajo brez izgube. Letos so delničarjem razdelili večji del od lanskega, skoraj 30 milijonov evrov visokega dobička; izplačali so jim panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 22,84 milijona evrov ali 28,27 evra na delnico. Tudi letošnji rezultati so trenutno visoko nad načrtovanimi. V prvih devetih mesecih so ustvarili 134,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, in 7 odstotkov več od načrtovane prodaje, v zadnjem rednem poročilu opisuje predsednik uprave Tomaž Benčina. V primerjavi z enakim obdobjem lani so prodali za 19 odstotkov več titanovega dioksida. A ker kitajski proizvajalci titanovega dioksida zaradi protekcionističnih ukrepov ameriške administracije ne morejo več prodajati na ameriškem trgu, so pritisnili na evropski trg, kar je posledično prineslo nižanje cen titanovega dioksida; te so v povprečju nižje za 1,3 odstotka. In to je eden od poglavitnih razlogov, da kljub visoki prodaji dobiček ni na ravni lanskoletnega. V prvih devetih mesecih so dosegli 15,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 27,9 milijona evrov.

Premalo dobička?

A vendar. Uprava je padec dobička napovedala. Še več. Planirala ga je zgolj v višini 11 milijonov evrov (za obdobje prvih devetih mesecev 8,3 milijona evrov), kar pomeni, da je že sedaj plane presegla. Prijetna novica nekaterim očitno menda ni dovolj, je slišati. Ker da "ni dovolj dobička", naj bi nekateri delničarji že tlakovali pot za zamenjavo prvega moža, ki mu sicer mandat poteče prihodnje leto. Tudi med zaposlenimi je slišati takšne informacije. Pravzaprav se zadnje leto že celo ponavljajo, opisujejo. 'To že ptiči čivkajo leto in pol. Samo, ne vemo, zakaj bi ga želeli zamenjati, razen če je zadaj kakšna prodaja. Rezultati so namreč dobri," dodaja naš vir. Indic, da so morda nekateri "lačni" večjih donosov na račun Cinkarne Celje, nekateri vidijo tudi v tem, da je Cinkarna Celje avgusta začela odkupovati lastne delnice. To namreč delniške družbe odkupujejo od obstoječih lastnikov, običajno po tržni ceni, in jim tako "vračajo" denar, posredno pa s tem tudi dvigujejo ceno delnic. Večinska lastnica Cinkarne Celje je preko Modre zavarovalnice, SDH in DUTB država, ki obvladuje okoli 46 odstotka delnic. Drugi razlog za odkup lastnih delnic pa je preprosto lahko tudi ta, da ima podjetje preveč prostega denarnega toka, kar Cinkarna Celje, ki se že leta ni zakreditirala, ima. To pa je pravzaprav zaradi bančnih obresti na depozite "nepotreben strošek". Tildi Benčina v svojem zadnjem poročilu opisuje, da so konec septembra depoziti znašali 27,7 milijona evrov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani. Še spomladi pa je v intervjuju za Večer dejal, da presežni denarni tok vlagajo v izboljšanje kakovosti titanovega pigmenta. Le z višjo kvaliteto lahko z višjimi stroški proizvodnje preživijo, je dejal. V ta namen so letos investirali skoraj 8 milijonov evrov.

Raje v žep kot za novo naložbo

Še eno dejstvo podkrepljuje tezo, da lastniki Cinkarne Celje v njej dejansko vidijo zgolj molzno kravo. Uprava Cinkarne je pred dvema letoma načrtovala, da bi proizvodnjo titanovega dioksida vzpostavila v Srbiji, saj v Celju možnosti za širitev ni, pa še deloma bi s tem razbremenila okoljsko že tako preveč obremenjeno mesto. A lastniki so zaradi dejstva, da bi na račun novogradnje v Srbiji nekaj let ostali brez dividend, potegnili ročno zavoro in projekt je obtičal v predalu. "Tu gre za investicijo, ki bi bistveno spremenila delovanje podjetja v naslednjih letih, in trenutno takšnega konsenza lastnikov ni. Zadeva je tako na neki način pospravljena v predal.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.