NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

NLB d.d. (oznaka delnice: NLBR)

Trg republike 2

1000 Ljubljana

Telefon: 01 477 2000

Faks: /

Lastniki: https://www.nlbgroup.com/si-sl/vlagatelji/lastniska-struktura

Email: ir@nlb.si

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 25. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič  Teme:  Hranilnica Lon, delničarji Datum: Ponedeljek , 11. oktober 2024 VIR: TUKAJ

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava sprejeti prevzemno ponudbo.

Prevzemno ponudbo za delnice Hranilnice Lon, ki so jo podali Otmar Zorn ter družbi Zorn Plus in GIC Gradnje, je sprejelo 39 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 12,75 odstotka Lona. Ker bančni regulator do konca trajanja ponudbe prevzemnikom ni podal dovoljenja za povečanje deleža, prevzemna ponudba ni uspela.

Kot izhaja iz današnje javne objave v Delu, je ponudbo sprejelo 39 akceptantov, ki so imeli v lasti 28.571 delnic. Ponudba je vsebovala obvezni razvezni pogoj, da je treba za pridobitev delnic pridobiti dovoljenje Banke Slovenije oz. Evropske centralne banke, kar pa se do izteka roka ni zgodilo.

Prevzemniki so ponudbo za delnice Lona objavili 8. avgusta. Ponudba se je nanašala na vseh 224.125 delnic Hranilnice Lon, zmanjšano za 92.532 delnic, ki jih prevzemniki že imajo. Ponudba je trajala do 8. oktobra, za delnico so ponujali 75 evrov. Praga njene uspešnosti niso določili.

Pred objavo prevzemne namere sredi julija je imel Zorn 21,03-odstotni delež, GIC Gradnje pa 20,28-odstotnega. Oba največja posamična delničarja Lona imata od maja oz. junija dovoljenje Banke Slovenije, da imata lahko vsak od 20 odstotkov do ene tretjine delnic Lona.

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava prevzemno ponudbo sprejeti. Je pa dala upnikom in zainteresiranim tretjim osebam do 13. septembra možnost, da predložijo višjo ponudbo za paket 24,96 odstotka delnic. Izid še ni znan.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 21. avgust 2024 Stran: 3

Madžarski bančni krog sklenjen

Kako je OTP banka vstopala na slovenski bančni trg in prišla do 30-odstotnega deleža? Koliko jo je to stalo in kdaj bodo predstavili novega vodjo OTP banke v Sloveniji? In zakaj mali delničarji predlagajo zunajsodno poravnavo?

Jutri je predviden dan D za pravno združitev Nove KBM (NKBM) in SKB v OTP banko. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Johna Denhofa naj bi pravna in tudi operativna združitev potekala "izjemno gladko", saj imajo izkušnje z združevanji bank, nazadnje z Abanko. Tako se bo združena banka od petka imenovala OTP banka. Operativna združitev pa bo potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra, ob čemer bodo največ sprememb deležne stranke SKB. 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

Madžarska bančna skupina OTP s preko sto milijardami evrov bilančne vsote in več kot 40 tisoč zaposlenimi na trinajstih bančnih trgih si je vseskozi prizadevala za naskok na slovenski bančni trg. Teren je namreč tipala že leta 2015, ko je vlada Mira Cerarja prodala NKBM za 250 milijonov evrov ameriškemu Apollu in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Prav tako so bili Madžari neuradno za okoli deset odstotkov ponujene kupnine prekratki za Abanko, ki jim jo je za 444 milijonov evrov speljala prav NKBM. Decembra 2019 jim je le uspelo od francoske skupine Societe Generale kupiti SKB in njeni lizinški družbi. Za prvi prevzem v Sloveniji so odšteli 323 milijonov evrov. Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor skupine OTP, je že takrat napovedal nadaljnje prevzeme bank, saj da želijo v Sloveniji doseči nad 25-odstotni tržni delež, celo do 30-odstotnega. Ko so se utrdili v SKB, so bili z nekaj manj kot devetodstotnim tržnim deležem tretja največja banka v državi. Francoski črno-rdeči logotip je ozelenel v korporativne barve OTP. Banko pa še naprej vodi Anita Stojčevska.

Madžari so si tudi po različnih lobističnih poteh prizadevali za prevzem Nove KBM, ki bi jim prinesla želeno tretjino bančnega trga in jih izenačila z največjo konkurentko NLB. Med drugim sta se Sandor Csanyi in član uprave OTP banke Laszlo Wolf v Ljubljani sredi maja 2021 sestala s tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Sredi aprila 2021 sta dopisnika Reutersa iz Budimpešte poročala, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu NKBM. Neuradno sta še navedla, da se prevzemna cena giblje okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma okoli milijarde evrov. Pogajanja v ZDA so bila uspešna, saj so že konec maja 2021 v Budimpešti potrdili, da je OTP banka z 8o-odstotnim lastnikom NKBM ameriškim skladom Apollo in petinsko lastnico EBRD podpisala pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

Zneska v OTP in Apollu ne razkrivajo, je pa Csanyi v intervju za Večer na vprašanje, glede na to, da so slovenski davkoplačevalci bančno luknjo mariborske banke zakrpali z okoli 850 milijoni evrov, ali je bila kupnina višja ali nižja, odgovoril: "Zvito vprašanje, ponavljam, da smo v skladu s podpisano prodajno pogodbo zavezani k molčečnosti. Lahko pa rečem, da bi bili zadovoljni, če bi bila kupnina okoli zneska, ki ga omenjate." Ob tem je nedvomno, da so ameriški bankirji z izpogajano kupnino postali zmagovalci slovenske bančne sanacije.

Nervoza ob čakanju na soglasje varuha konkurence

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je nato več kot leto presojala morebitne vplive na slovensko bančno konkurenco. Zaradi tega je bilo na strani sklada Apollo in OTP kar nekaj nervoze. Američani so se namreč želeli čim prej umakniti iz Slovenije. Zvonili so telefoni na linijah Maribor-Ljubljana-Budimpešta--Frankfurt. In OTP banka je 30. januarja lani le pridobila soglasja AVK, s čimer je izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev finančne transakcije pri prevzemu NKBM. Madžari so kupnino poravnali 6. februarja 2023 in postali uradni lastniki Skupine Nova KBM. 

Nato je prvi mož OTP banke Csanyi na odmevni tiskovni konferenci v Kazinski dvorani SNG Maribor oznanil, da bodo vodenje bodoče združene OTP banke zaupali predsedniku uprave Nove KBM Johnu Denhofu, podpredsedniško funkcijo pa namenili prvi bančnici SKB Aniti Stojčevski. Takrat je Csanyi prvič obiskal tudi sedež banke in se srečal z nekaj uslužbenci. Napovedal je leto in pol združevanja bank in sinergije na področju poslovalnic, posebno tistih, ki so si najbližje.

Sredi aprila letos je Madžarom naredil nekaj sivih las John Denhof, ko je napovedal slovo od bančništva ob koncu mandata decembra letos. Da bo šel na svoje in po potrebi sodeloval tudi z OTP, če bodo tako želeli. Na sedežu banke v Budimpešti so začeli prečesavati morebitne kandidate za njegovega naslednika. Na vprašanje, kdo bo od petka vodil združeno OTP banko v Sloveniji in v kateri fazi je postopek kadrovanja oziroma kdaj bi lahko bil imenovan novi prvi mož slovenske veje OTP, pa so nam včeraj iz Budimpešte odgovorili: "Aktualni predsednik uprave Nove KBM John Denhof bo vodil OTP banko v Sloveniji do izteka mandata konec decembra letos. Njegov naslednik pa bo prevzel vodenje banke v letu 2025, ko bo pridobil potrebno licenco. Kadrovski postopek je v zaključni fazi, tako da bomo novega bodočega vodjo OTP banke v Sloveniji kmalu predstavili."

Sredi aprila je precej vznemirjenja in burnih odzivov, predvsem v Mariboru in Podravju, sprožila odločitev vodstva OTP banke, da preseli sedež NKBM sprva na začasni naslov na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga prav tako gradijo Madžari. Sledili so pozivi k zamenjavi banke, nekateri so to tudi storili. Nato je konec junija OTP dobila še dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank. Ta se bo, kot rečeno, pravno zgodila jutri, medtem ko bo operativna združitev potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra.

"Ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva"

Dr. Bogomir Kovač o združevanju Nove KBM in SKB v OTP banko meni, da gre za odločitve kapitala. "V hipu, ko privatizirate eno ali drugo banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja... Interes, ki ga je v tem primeru pokazal madžarski kapital, ima veliko več širših, političnih, življenjskih, strateških postavk, medtem ko je bila privatizacija Nove KBM rezultat finančnih skladov, ki imajo en sam cilj - da tako ali drugače svoj portfelj obogatijo. Ampak ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva. Na eni strani je pri nas z zahoda prisoten zelo močan vpliv italijanskih bank, in to na pomembnem strateškem območju, pa tudi vpliv madžarske banke na vplivnem območju sosednje Madžarske. Oboje je za Slovenijo z globalnega dolgoročnega vidika nevarna situacija, ampak v to smo se spravili z zelo nespametnimi potezami v preteklosti,” meni Kovač. Pri tem pojasni, kako smo naš bančni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali v to situacijo: "Po prvi sanaciji in razbijanju Ljubljanske banke - kar je bila tudi problematična operacija - smo prišli v razmere, ki smo jih do konca zakoličili ob veliki finančni krizi in diktatu, ki ga je izvajala Evropska centralna banka in tudi bančni kapital zahodnih interesnih družb, ki je stal za ECB. Francozi so se umaknili že zdavnaj, bi bila pa to oblika, ki je smiselna, namreč imeti v našem prostoru francoske in nemške banke, ne pa italijanskih in madžarskih, tudi avstrijskih. To bi bilo smiselno, če bi imeli globalno strateško politiko, vendar pa te ni bilo niti med bankirji in še manj med političnimi vrhovi.”

Kovač še meni, da je združevanje bank zdaj stvar tehničnega preigravanja. To da ni lahko, gre za nekaj zelo dolgoročnega, kar je treba dobro urediti, utrditi, zato se v tem procesu tudi ni hitelo, delalo se je zelo sistematično, po njegovem mnenju najbrž dobro, saj so v ozadju profesionalne ekipe. 

"V hipu, ko privatizirate banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja..." 

Mali delničarji za zunajsodno poravnavo 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), poziva lastnika OTP in upravo, naj razmislijo o zunajsodni poravnavi s skoraj sto tisoč izbrisanimi delničarji: "OTP banka bi kot prevzemnik Nove KBM in pravni naslednik Abanke Vipa ter Banke Celje lahko s tem zaprla desetletno 'pravno sramoto', ki epiloga zaradi zapletov pri sprejemanju zakonodaje še ni dobila." Stankovič doda, da bi morebitna taka poslovna poteza OTP v Sloveniji poglobila zaupanje. V MDS še menijo, da bi lahko nastopila morebitna obveznost do OTP, saj tečejo tožbe ne samo zoper Republiko Slovenijo, temveč tudi zoper poslovne banke oziroma njene pravne naslednice.

Spomnimo, da je Sandor Csanyi v enem od intervjujev za Večer na vprašanje, ali so v elemente prodajne pogodbe vnesli tudi klavzule o poplačilu nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NKBM, odgovoril: "Ne poznam podrobnosti sanacije slovenskega bančnega sistema, povedali so mi, da je slovenska država vanj vložila znatna sredstva. Glede na to, da smo kupili NKBM od ameriškega zasebnega sklada, ta finančna transakcija teh elementov ne vsebuje." Na vprašanje, ali so seznanjeni, da potekajo tudi finančni pravdni postopki v zvezi s tem, pa je odgovoril: "Smo seznanjeni, toda po zagotovilih naših pravnih svetovalcev ti ne vplivajo na naše načrte z NKBM." 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

13. december 2019: OTP banka iz Budimpešte kupi 99,73-odstotni delež SKB banke in 100-odstotna deleža družb SKB Leasing in SKB Leasing Select od francoske Skupine Societe Generale. 16. april 2021: Dopisnika agencije Reuters iz Budimpešte poročata, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu Nove KBM. 

31. maj 2021: Madžarska OTP banka z lastniki Nove KBM ameriškim skladom Apollo (80 %) in EBRD (20 %) podpišejo pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

6. februar 2023: S plačilom kupnine OTP banka postala lastnica Skupine Nove KBM. 

19. april 2024: OTP napove selitev sedeža Nove KBM iz Maribora, sprva na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga gradijo Madžari.

5. april 2024: John Denhof, predvideni prvi mož združene OTP banke, napove odhod iz te bančne skupine s koncem leta 2024.

27. junij 2024: Nova KBM in SKB banka pridobita dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank.

22. avgust 2024: Združitev SKB banke in Nove KBM v OTP banko Slovenija.

30. avgust do 2. september: Operativni prenos strank SKB banke v informacijski sistem Nove KBM. 

Skupščina Hranilnice Lon se je 30.05.2024 sestala na 46. skupščini delničarjev. Že v uvodu je predsedujoči  obvestil delničarje, da glasovalne pravice v presežku nad 10% mirujejo ne le družbam KYLIN PRIME GROUP AG (sedaj v stečaju), FIN-NEP d.o.o. in CAPSTONE GLOBAL SOLUTIONS LIMITED, temveč tudi Otmarju Zornu in GIC Gradnjam (v presežku nad 20%), tako da se seznam delničarjev, ki brez ustreznega dovoljenja Banke Slovenije pridobivajo delnice kranjske hranilnice, očitno daljša.

Kranj, 30.05.2024

Skupščina se je uvodoma seznanila z revidiranim Letnim poročilom Hranilnice LON d.d., Kranj za poslovno leto 2023 in poročilom nadzornega sveta o delu nadzornega sveta in o preveritvi ter sprejemu letnega poročila hranilnice za poslovno leto 2023,  seznanila se je tudi z višino prejemkov članov uprave in nadzornega sveta v letu 2023. V okviru te točke je predsednik Društva MDS Rajko Stanković vprašal, ali je nadzorni svet v letu 2023 izvedel ponovno ocenjevanje sposobnosti in primernosti svojih članov, kakor je to predvideno v Politiki izbora primernih kandidatov za člane upravljalnega organa (redna letna ocena)? Odgovor predsednika nadzornega sveta dr. Christoph Geymayer je bil pritrdilen. Odgovor je Društvo MDS presenetil, saj se nekateri nadzorniki kljub tesnim povezavam z nekaterimi delničarji, ki daljšajo uvodoma omenjeni seznam kupcev delnic brez potrebnih dovoljenj, izrekajo za »neodvisne« nadzornike in ne razkrivajo vseh navzkrižij interesov, v katere so vpleteni.

Nadzornik Hranilnice Lon ni vpisan v register AJPES, vse od svoje izvolitve 14.12.2020 dalje

Drugo vprašanje je bilo, zakaj član nadzornega sveta mag. Uroš Vidović v sodnem registru, vse od izvolitve 14.12.2020 ni vpisan kot član nadzornega sveta Hranilnice Lon d.d., kar izhaja iz AJPESA na dan 30.05.2024 ter razloge za to dejstvo, še posebej ob upoštevanju, da je v 25. členu Zakona o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) za kršitev obveznosti posredovanja podatkov poslovnemu registru zagrožena globa od 2.000 do 4.000 eurov za pravno osebo?

Odgovor predsednika nadzornega sveta dr. Christopha Geymayerja je bil, da so vpis predlagali pravočasno, a zaradi sodnega spora, ki je bil začet zoper sklep skupščine, na kateri je bil mag. Uroš Vidovič imenovan za člana nadzornega sveta in je še v teku, njegovo imenovanje še ni vpisano v register. Tudi ta odgovor je bil očitno nezadovoljiv, saj bi razlogi, ki onemogočajo vpis mag. Vidovića kot nadzornika v sodni register, morali biti tudi razlogi, da mag. Vidović zahtevne in odgovorne funkcije ne more opravljati. Kakšni so torej razlogi, ki hranilnice ne skrbijo pri tem, da mag. Vidović opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, a skrbijo sodišče, da ga ne vpiše v sodni register, je ostalo neodgovorjeno.

Skupščina se je nato seznanila s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2023 z mnenjem nadzornega sveta.

Delničarji brez dividende, saj so z dobičkom pokrivali izgubo iz preteklih let

Skupščina je potrdila, da se dobiček lanskega leta uporabi za pokrivanje prenesene izgube (celotni dobiček leta 2023 v višini 2.410.960,84 EUR se nameni za kritje prenesene izgube preteklih let v višini 4.404.400,18 EUR).  Skupščina je soglasno podelila razrešnico Upravi. Tudi Nadzorni svet je prejel razrešnico za poslovno leto 2023, vendar je na ta sklep Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo. Nadzorni svet po prepričanju Društva MDS v letu 2023 ni ustrezno opravil svoje temeljne naloge, brez katere ne more ustrezno izvajati nobene svoje pristojnosti, t.j. da ustrezno ovrednoti in oceni primernost svoje lastne sestave ter že v izhodišču zazna tveganja za ustrezno izvajanje svojih pristojnosti, ki obstajajo zaradi latentnih navzkrižij interesov.

Skupščina je nato imenovala revizijsko družbo za poslovna leta 2024-2027 ter potrdila spremembe statuta.

Skupščina Hranilnice Lon ponovno imenovala za člana nadzornega sveta dr. Christopha Geymayerja, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje tega sklepa

Pred glasovanjem je Rajko Stanković opozoril na določila 38.a člena in 274 člena ZGD-1 o razkrivanju navzkrižij interesov kandidatov za člane nadzornega sveta ter članov nadzornega sveta. Zato je postavil vprašanje glede poslovnih vezi dr. Christopha Geymayerja z dr. Otmarjem Zornom in drugimi delničarji hranilnice ter vprašal, ali v zadnjih 5 letih poslovno sodeluje s katerim od delničarjev Hranilnice Lon in v kakšnem obsegu? Dr. Christoph Geymayer  je  odgovoril, da poslovno sodeluje z dr. Otmarjem Zornom, a to sodelovanje naj ne bi preseglo 1 % njegovih letnih prihodkov.

Na vprašanje, ali tudi mag. Uroš Vidovič poslovno sodeluje z delničarjem Otmarjem Zornom oz. njegovi družbami, je dr. Christoph Geymayer povedal, da mag. Uroš Vidović z njim ne sodeluje, razkril pa je, da mag. Uroš Vidović poslovno sodeluje z drugim največjim delničarjem GIC Gradnje d.o.o. (20,28 % lastnik Hranilnice Lon). Na sprejeti sklep o imenovanju dr. Christoph Geymayer za člana NS Hranilnice Lon je bila napovedana izpodbojna tožba Društva MDS, saj po podatkih Društva MDS izjava dr. Chirstoph Geymayer ne odraža dejanskega stanja.

Mali delničarji: ovadbe zaradi »načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

Deset let po stečaju cerkvenih finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2, po obsegu dolgov največjem stečaju v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije napovedali tožbo proti odgovornim v NLB, saj so na podlagi novih indicev prepričani, daje bila malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda, družba T-2 pa naj bi bila iztrgana iz rok Mariborske nadškofije. Nekdanji ekonom Mirko Kraševec je s prstom pokazal na kardinala Rodeta.

V društvu so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na novinarski konferenci dejal predsednik društva Rajko Stankovič (54). Iz dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, namreč izhaja, da so banko upnico namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil Stankovič, ki je prvič odkrito javno namignil, da se ne more znebiti občutka, da so bili določeni cerkveni krogi ljubosumni na vodstvo Mariborske nadškofije, ki je se je »zelo uspešno« spuščala v podjetniške vode.

V Društvu Mali delničarji Slovenije deset let po propadu Zvonov trdijo, da nobeno delujoče podjetje ne bi moglo preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v ravno tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oz. z njihovim razvrednotenjem, kar pa ustvari kapitalski primanjkljaj. Kot je na novinarski konferenci dodal odvetnik Matjaž Titan, obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Še posebej pomembno pa je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana. 

DELEŽ V T-2 

Zvon Ena holding je bil še leta 2010 imetnik več kot 95-odstotnega poslovnega deleža v T-2, ki je bil zastavljen banki, v zastavni pogodbi pa se je Zvon Ena holding zavezal, da ne bo odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost. Ko je bil Zvon 1 v prvi polovici leta 2011 že v postopku prisilne poravnave, je imel glede na upnike omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja. Takrat pa je prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na nič ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon 1 kljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave. Pri tem se Zvon 1 kljub odtujitvi T-2 ni razdolžil niti za en sam evro.

Iz dokumentov, ki so jih pridobili v društvu Mali delničarji, je po besedah Stankoviča razvidno, da so posamezniki iz banke NLB, ki je dala posojilo, že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanega osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja želeli Zvonu 1 brez nadomestila oz. za simbolično ceno enega evra odvzeti T-2. Zvon 1 v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja. Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratel, ki je postal novi družbenik T-2. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 (v decembru 2010 sta objavila insolventnost) je vrednost dolgov (obveznosti) do bank obeh finančnih holdingov na dan 31. december 2010 znašala 376,3 milijona evrov, do drugih pravnih oseb pa 47 milijonov evrov. Drugih obveznosti iz poslovanja, poleg tekočih stroškov, ki so bili do stečaja redno poravnani, ni bilo, je poročal Časnik. Po 31. decembru 44 Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratei, kije posta! novi družbenik T-2. 44 NLB in nekatere druge banke v državni lasti so si iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. 2010 se glavnice dolgov niso povečevale, na podlagi načrta prodaje naložb (finančnega prestrukturiranja) in poplačila dolgov bankam, ki ga je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje AT-KEARNEY, pa naj bi finančna holdinga Zvon l in Zvon 2 do konca leta 2015 odplačala bankam 371 milijonov evrov dolga, od tega 183,1 milijona evrov dolga že do konca leta 2011. 

INSOLVENCNI POSTOPEK 

Podjetje ATKEARNEY je za dan 31. marec 2010 ugotovilo, da vrednost premoženja obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti, na podlagi ocene strateškega premoženja KPMG v letu 2010 pa je nato pripravilo predlog načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po vsebini pomenil načrt prodaje premoženja (naložb holdingov) in postopnega poplačila obveznosti bankam, s čimer so se strinjale vse banke. Podpisan je že bil tudi medbančni sporazum, vendar so si NLB in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa tega sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki. Če ne bi prišlo do te nenadne odločitve bank, bi bila postopek in razplet najverjetneje podobna Istrabenzovemu. Zvonova sta namreč imela v svojem portfelju celo kakovostnejše naložbe, kot jih je imel Istrabenz. Društvo Mali delničarji trdi, da obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je bila pridobljena velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda. O tem bo do sredine januarja po napovedih odvetnika Matjaža Titana sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena. Na NLB sicer posameznih upniških primerov za medije ne komentirajo. 

JUDEŽI IZ VATIKANA 

Nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec (76), ki je nelojalne partnerje oz. predstavnike bank znova imenoval za »judeže«, je izrazil solidarnost z Malimi delničarji. Kraševec je ponovil svoje stališče, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. »Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank,« je povedal Krašovec in omenil navezo domnevne vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana, ki je dosegla tudi objavo članka z naslovom Sveti bankrot v italijanskem tedniku LEspresso, ki naj bi v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Na novinarsko vprašanje, ali je z judeži nemara mislil na sam vrh slovenske Katoliške cerkve in ljubljanske nadškofije, je med vrsticami prst uperil proti kardinalu Francu Rodetu (88), medtem ko je zatrdil, da ljubljanska nadškofija.

Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo v tej zgodbi ni igrala nobene vloge.

Kraševec je za nevredneže označil tudi odgovorne odločevalce iz NLB in družbe Gratel, »ki so za bagatelo priposestvovali T-2«. Krašovec, pred časom pravnomočno oproščen vsakršne krivde za bančno luknjo in drugih kaznivih dejanj v povezavi s spornimi naložbami, pravi še, da je dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo.

Na Domovini smo v preteklosti že pisali, da je bil T-2, ko so gradili optično omrežje, oviran od monopolista Telekoma, kasneje pa so proti njem dobili več deset milijonsko tožbo, a je sadove tožbe uživala družba Gratel in ne Gospodarstvo rast v lasti Mariborske nadškofije. Telekom Slovenije in T-2 sta namreč sklenila sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo 129,56 milijona evrov odškodnine, kolikšna je poravnava, pa nikoli ni bilo razkrito. Zvonova, ki sta jemala velike kredite za razne projekte, mediji so poročali tudi o sumljivih naložbah na hrvaških otokih, sta v gradnjo optičnega omrežja T-2 vložila več kot 250 milijonov evrov. Po nastopu svetovne gospodarske krize so upniki prijavili kar 1,8 milijard terjatev, saj banke niso želele reprogramirati kreditov. Kot dodaja Stankovič iz društva Mali delničarji, bi se Zvonova lahko rešila z dodatnim svežnjem 50 milijonov evrov posojila, saj so bile njune naložbe zdrave. Nekdanji ekonom Mariborske škofije Mirko Kraševec.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021

Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.