Aktualno

Kršenje predpisov in nepravilnosti s strani Banke Slovenije ugotovilo tudi Računsko sodišče

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

  • Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
  • iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Državni svet vztraja, da je potrebno zaradi neustavnosti t.i. zakon o bančnih izbrisancih v celoti razveljaviti

Društvo MDS se strinja z navedbami Državnega ki se v izjavi odzival na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.

Ljubljana, 17. april 2020

Izjava Državnega sveta z dne 16. april 2020

Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve.

Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se izjavi na podane trditve vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva, vključitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB.

V izjavi se Državni svet odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti

Državni svet pri tem opozarja, da zakon vlagatelje, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava različno, obenem pa druge vlagatelje, ki so (bili) v bistveno različnem položaju, obravnava enako. Izraža razumevanje potrebe, da se upošteva socialni element, vendar ocenjuje, da uporabljeno merilo ni primerno in ne zagotavlja zaščite socialno šibkejše stranke. Nasprotuje takšni razlagi odločbe U-I-295/13, ki bi pomenila uporabo samo posameznih določb insolvenčne zakonodaje (npr. glede javnih objav) in spregledanje ostalih določb (npr. glede vrstnega reda poplačila upnikov). Vztraja pri stališču, da omejitev pavšalnega nadomestila v absolutnem znesku pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bodo nekateri procentualno izgubili bistveno več kot drugi, in se zavrača teza Vlade, da gre pri pavšalnem nadomestilu za poravnavo. Opozarja, da glede na naravo obravnavanih podrejenih instrumentov in insolvenčno zakonodajo premoženjsko škodo nekdanjih imetnikov ne more predstavljati denarni znesek, ki je bil namenjen nakupu, niti knjigovodska vrednost kupljenih instrumentov, ampak bi bilo pri ugotavljanju vrednosti terjatve iz izbrisanih podrejenih obveznic treba izhajati iz njihove vrednosti ob zapadlosti.

Opozarja, da je v pravni položaj nekdanjih imetnikov bilo poseženo z izdajo odločb Banke Slovenije leta 2013 in je zato glede odškodninske ali druge odgovornosti v zvezi s temi odločbami, treba uporabiti takrat veljavne predpise. V zvezi z javno objavo podatkov o tožnikih in zahtevku opozarja na vsebino pojma »javni interes« in tega postavlja v odnos s pravico do informacijske zasebnosti ter poudarja, da predpisana ureditev ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje, da bi dostopale v virtualno podatkovno sobo, opozarja na poseg v informacijsko zasebnost teh oseb, ter na načelo omejitve namena, ki zahteva, da se podatke uporablja samo za namen za katerega so bili zbrani. Pri vprašanju pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o pavšalnem nadomestilu opozarja, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre samo za vprašanje, ali bi se podatki, ki bi jih predložil vlagatelj, razlikovali od podatkov, ki bi jih pridobila BS po uradni dolžnosti, ampak tudi za vprašanje možnosti odprave očitnih napak že v postopku pred BS in zadostnosti določbe četrtega odstavka 5. člena ZPSVIKOB za dostop BS do podatkov, ki so davčna skrivnost.

V zvezi z možnostjo predodelitve spisov med sodišči opozarja na določbo 29. člena ZPSVIKOB o obveznem združevanju pravd, ki omejuje možnosti za določitev drugega pristojnega sodišča v zadevah po ZPSVIKOB ter da bi v primeru predodelitve (celotne) združene pravde prišlo do zmanjšanja koncentracije in do (ponovne) razpršitve. Ponovno opozarja na nedorečenost in nejasnost izpodbijanih določb ter spornost z vidika celovitosti pravnega reda RS. Vztraja, da je interes RS za intervencijo v postopku zgolj ekonomski. Ponovno opozarja, da bo BS, skladno z 41. členom ZPSVIKOB imela pristojnost prekrškovnega organa, pri čemer bo odločala o tem, ali je pravna ali fizična oseba, s katero je v sporu storila prekršek, in bo imela možnost izreči visoko denarno globo, kar pomeni kršitev videza nepristranskosti, hkrati pa predstavlja nedopusten pritisk na drugo.

Društvo MDS predlaga poravnalno shemo in izpostavlja odprte dileme Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

 

Ljubljana, 10. marec 2020


 

  • Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
  • Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
  • Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
  • Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
  • Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
  • Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
  • Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
  • Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
  • Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
  • Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
  • Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
  • Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
  • Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Cinkarna Celje izvolila novega nadzornika

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

14. nujna seja komisije za nadzor javnih financ - Telekom Slovenije

Za ogled 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 1 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Za ogled 14 nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 2 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Sprejeti sklepi z dne 11.12.2019:

  1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
  2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
  3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

Sklic 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ si lahko ogledate TU, zahtevo poslanske skupine SDS pa si lahko ogledate TU.

Istrabenz še ne gre v likvidacijo

Današnja skupščina Istrabenza d.d. ni izglasovala s potrebno 75 % večino sklepa za začetek postopka likvidacije.

 

Za postopek likvidacije je glasovalo 67 % prisotnih delničarjev, ki so lastniki 2.723.557 delnic ITBG, proti pa je glasovalo 33 % delničarjev, ki so lastniki 1.340.176 delnic ITBG,

V družbi Istrabenz je na današnji dan še 9.355 delničarjev, ki so skupaj lastniki 5.180.000 delnic z oznako ITBG, ki od svoje investicije nimajo žal nič, še več na žalost na organiziranem trgu - Ljubljanski borzi, ni bilo sklenjenega nobenega posla od 19.04.2016 dalje, ko je bil zadnji posel sklenjen vsega za 2,5 centa za 1 delnico. 

Spomnimo v prevzemni vojni med Maksimo Holdingom g. Igorja Bavčarja, ki je ponujal poreko 130 EUR za 1 delnico in Petrolom, ki je ponujal 110,00 EUR na delnico.

 

Portorož, 26.11.2019

 

Prevzemna ponudba Intus Investa kaj lahko pričakujejo mali delničarji?

 

V družbi je še 9.305 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 499.878 delnic oz. 9,65 % delež vseh delnic in bi po zadnji borzni ceni za njih dobili pičlih 12,496,96 EUR ali 1,32 EUR povprečno na 1 malega delničarja.

 

V najboljših časih prevzemne bitke med Bavčarjevo Maksimo holding in Petrolom pa se je cena gibala za paket 499.876 delnic v lasti malih delničarjev med 54.986.580 eur in 64.984.140 EUR, povedano drugače od 5.909 EUR do 6.983 EUR povprečno bi takrat prejel 1 mali delničar.

 

V kolikor bo morda ponudba Intus Investa, ki je na dan 30.06.2019 lastnica 670.528 delnic ITBG oz. 12,94 % , za prevzem znašala 1 EUR na delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 EUR in ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini nebi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi za nakup celotne družbe morali zagotoviti 4.509.472 EUR

Bolj verjetno je, da bo prevzemna ponudba za delnico bistveno nižja in v tem primeru možnosti, da bi po nižji ceni kdo od 9.305 malih delničarjev sploh prodal, skoraj ni zaradi stroškov povezanih s sprejemom ponudbe oz. prodaje, razen če bi prevzemnik kril tudi te stroške, saj je strošek v zvezi s tem v povprečju med 30 do 50 EUR na 1 transakcijo oz. na 1 malega delničarja.

 

V Društvu MDS sicer upamo, da bo prevzemna ponudba bistveno višja od 1 EUR za delnico in bi s tem omogočili vsaj večini malih delničarjev možni izhod iz družbe Istrabenz d.d.

Telekom Slovenije ostal brez predsednika uprave

Telekomovi nadzorniki so na seji prejeli odstopno izjavo pred dvema mesecema imenovanega predsednika uprave Matjaža Merkana. Odstopil naj bi iz izključno osebnih razlogov.

T. K. B., La. Da. - MMC RTV SLO, STA

Ljubljana,14. november 2019 
 

Iz telekomunikacijskega operaterja so na strani Ljubljanske borze sporočili, da se je Merkan za odstop odločil iz osebnih razlogov, vsa ugibanja v medijih pa zavrnili. Družbo bo začasno vodil podpredsednik uprave Tomaž Seljak.

Matjaž Merkan je vodenje Telekoma prevzel septembra. Predtem je bil šest let predsednik uprave tovarne umetnih brusov Comet Swaty in član sveta UKC-ja. Navzkriž z nadzorniki je prišel, ker ni bil naklonjen preiskavi ozadja spornih poslov svojega predhodnika Rudija Skobeta.

Za ogled prispevka iz oddaje ODMEVI na TV Slovenija 1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

"Matjaž Merkan se je za odstop odločil izključno iz osebnih razlogov, vsakršne drugačne navedbe oz. ugibanja, ki se pojavljajo v medijih, pa zavračata tako Merkan kot družba Telekom Slovenije," so zapisali v večinsko državnem telekomunikacijskem operaterju.

Med razlogi so se namreč pojavljali namigi, da Merkan ni želel preiskovati morebitne prekoračitve pooblastil nekdanjega prvega moža Telekoma Rudolfa Skobeta in da ni naklonjen razčiščevanju za nazaj.

Po poročanju Televizije Slovenija je v ozadju njegova nedoraslost funkciji, pa tudi to, da je bil imenovan politično.

Nadzorniki Telekoma in celotna družba so že nekaj tednov pod pritiskom delničarjev in javnosti, delno zaradi nekaterih razkritij v medijih, predvsem pa zaradi odločitve arbitražnega sodišča v Švici, ki je ugotovilo, da je družba Antenna Slovenia pravilno uveljavila prodajno opcijo v družbi Antenna TV SL, ki izdaja program Planet TV, in tako Telekomu Slovenije za 34-odstotni delež v tej družbi skupaj s stroški spora in zamudnimi obrestmi naložilo skoraj 23 milijonov evrov plačila.

Matjaž Merkan ni več direktor Telekoma

Nadzorni svet je na seji pretekli teden upravi naložil, naj z ustreznim mednarodnim strokovnjakom preveri, ali obstajajo indici, da so pri poslu z Grki glede Antenne TV družbo kakor koli oškodovale tedanje odgovorne osebe. Na podlagi prejetih ugotovitev bodo nadzorniki v sodelovanju z upravo po napovedih ustrezno ukrepali.

Na Telekomu sicer uradnih informacij o dogajanju v družbi ne dajejo. Foto: BoBo

Skobetu omejili privilegije

Naknadno so iz Telekoma Slovenije sporočili, da so nadzorniki potrdili tudi spremembo dogovora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, po kateri Rudolfu Skobetu delovno razmerje v družbi preneha 30. novembra letos in ne šele 29. februarja 2020, kot so se dogovorili aprila, ko mu je prenehala funkcija predsednika uprave.

Neuradno nadzorniki Skobeta ne potrebujejo več, je to sporočilo nadzornega sveta komentirala Televizija Slovenije. Po teh informacijah Skobe vendarle ne bo prejel desetih plač in odpravnine, kot določa sporazum, temveč le sedem plač.

Odziv Društva MDS na objavo Telekoma Slovenije na SEONETU "Telekom Slovenije, d.d., prejel odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (ICC)"

Ali je Telekom Slovenije kršil določila ljubljanske borze in ZTFI?

V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj Telekom Slovenije, d.d., ni objavil informacije o prejemu odločitve Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce – ICC) v arbitražnem postopku št. 23310/MHM med družbama Telekom Slovenije, d.d., in Antenna Slovenia B.V.,  takoj po prejemu, saj mu tako objavo omogoča sistem SEONET 24 ur dnevno.

Oziroma zakaj ni preventivno ustavil današnjega trgovanja na ljubljanski borzi, če je prejel prej navedeno odločitev že dne  31. oktobra 2019? Pri tem ne gre spregledati, da borza začne poslovanje že ob 8.00 uri s svežnji in lahko, da je kdo naredil posel v času med 8.00 do 8.20 ure in je nekdo »dobro prodal«, nekdo pa morda »slabo kupil«, ker informacije o prejemu odločitve ni imel. O tem bosta verjetno morala po uradni dolžnosti preverjati ravnanje odgovornih oseb na Telekomu Slovenije, d.d. tako ljubljanska borza kot tudi regulator ATVP. V Društvu MDS o tem nočemo soditi, se pa nam zdi zelo nenavadno, da tega niso storili pred začetkom delovanja borze.

Ljubljana, 04.11.2019

Izjava Telekoma Slovenije, d.d. šele ob 8.20 uri na Seonetu

»Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, in veljavne zakonodaje Telekom Slovenije, d.d., objavlja naslednje sporočilo o prejemu odločitve v pomembnem pravnem postopku:

Telekom Slovenije, d.d., je 31. oktobra 2019 prejel odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce – ICC) v arbitražnem postopku št. 23310/MHM med družbama Telekom Slovenije, d.d., in Antenna Slovenia B.V. Postopek se je vodil zaradi določitve kupnine v okviru uveljavljanja prodajne opcije s strani družbe Antenna Slovenia B.V. za prodajo 34-odstotnega poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o., družbi Telekom Slovenije, d.d.

Arbitražno sodišče je odločilo, da je družba Antenna Slovenia B.V. svojo prodajno opcijo uveljavila pravilno, Telekomu Slovenije, d.d., pa je za 34-odstotni poslovni delež v družbi Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o., naložilo plačilo kupnine v višini 17.595.000,00 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi ter plačilo stroškov arbitražnega postopka.

Odločitev arbitražnega sodišča je za stranki dokončna in zavezujoča.

Objava bo dostopna tudi na spletnih straneh družbe (www.telekom.si), in sicer za obdobje najmanj 5 let.«

»USPEŠNO???« POSLOVANJE ANTENNA TV SL d.o.o.

V vseh letih poslovanja je imela družba negativen kapital in negativen poslovni izid. Dolgoročnih obveznosti je za 17,6 mio in kratkoročnih za 12,1 mio, na vsega skupaj 13,5 mio prihodkov. Zadnji objavljen podatek iz letnega poročila 2018 izkazuje negativni kapital 12 mio EUR. Vir vseh podatkov: GVIN Bisnode 

Kdo je izbral uspešnega odvetnika Umbrichta in njegove podizvajalce?

Spomnimo, da je Društvo MDS, ki je na skupščini zastopal 2,01 % kapitala že 22. avgusta 2019 na Upravo in NS Telekoma Slovenije, d.d. naslovilo sledeča vprašanja na katera smo želeli odgovore na skupščini dne 30. avgusta 2019.

Dobili smo le en odgovor, da so bili na dan skupščine, da je okvirni strošek bil predviden na 1 mio EUR in da so plačana  stroški  odvetniške pisarne Umbricht iz Züricha, na dan skupščine 30.08.2019, že preko 1,2 mio EUR.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik z dne 04.11.2019 ob 19.00 na RTV SLO1 pritisnite na sliko ali TUKAJ

Kot je 24. oktobra 2019 poročala Televizija Slovenija  v oddaji: Ekstravizor – Telekom - predmet poželenja, pa nas bodo stroški arbitraže skupaj s plačilom tej odvetniški pisarni in njenim trem odvetniškim podizvajalcem, ki so jih razkrili v omenjeni oddaji (eden iz Slovenije) ter cenilci med katerimi je tudi priznani profesor iz Slovenije, skupaj stali vsaj 1.219.021,57 EUR mio EUR, k temu moramo še prišteti  glavnico v višini 17,6 mio EUR plus zamudne obresti ter stroške nasprotne strani ter verjetno se stroške postopka arbitraže.

Za ogled oddaje Ekstravizor Telekom - predmet poželenja pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Zato Telekom Slovenije, d.d. javno sprašujemo ali imajo odvetniki in njegovi podizvajalci sklenjene zavarovalne police za primer slabega vodenja postopka ali napake in ali bosta Uprava in NS Telekoma Slovenije po preučitvi prejete zgoraj navedene odločitve nemudoma uveljavljala morebitne refundacijske zahtevke do odvetniške pisarne Umbricht iz Zuricha in tistega ali tiste, ki so to »uspešno« odvetniško pisarno izbrali na Telekomu Slovenije, d.d.?

Vsa ostala vprašanja, ki so ostala neodgovorjena na skupščini, vključno z najbolj pomembnim vprašanjem kdo je izbral odvetniško družbo in na kakšen način jo je izbral, pa pričakujemo odgovor nemudoma od Telekoma Slovenije, ki ga naj podajo vsem delničarjem in zainteresirani javnosti.

Zato Društvo MDS ponovno javno zahteva, da vsem delničarjem preko sistema SEONET odgovorijo na vseh 11 neodgovorjenih vprašanj, ki so jih prejeli že pred skupščino, z izjemo 7. vprašanja na katerega so odgovorili na skupščini sami.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.