Aktualno

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40

MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.

Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.

RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.

RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.

MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.

MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.

MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,

MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti

MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?

Brezno: Sanacija slovenskih bank – Slovenija poskusni zajček Evropske komisije

Raziskovalna oddaja TV Slovenija

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?

Mojca Šetinc Pašek, TV Slovenija

6. junij 2019 ob 20:00

MMC RTV SLO

Sanacija slovenskih bank je bila ena sama velika gostija. Mastili so se vsi, ki so sedli k mizi. Evropska komisija in ECB sta zadovoljno oglodali svojega poskusnega zajčka – Slovenijo - in potem domačim reševalcem bank zagotovili nove službe v Bruslju.

Za ogled prispevka iz oddaje BREZNO pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ali pa je zgodba drugačna, kompleksnejša? Tik pred božično-novoletnimi prazniki 2018 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) končal preiskavo sumov kaznivih dejanj odgovornih za razlastitev 257 milijonov evrov podrejenih obveznic v Novi Ljubljanski banki (NLB) ob sanaciji slovenskih bank pet let pred tem. Ves nekdanji svet Banke Slovenije (BS) je bil kazensko ovaden zaradi zlorabe položaja in oškodovanja lastnikov podrejenih obveznic.

Kdo in po kakšni metodologiji je določil prenosne vrednosti postavk, ki jih je potrdila Evropska komisija, ni jasno, je v reviziji NLB-ja ugotavljalo Računsko sodišče.

A najprej se je treba vrniti nekoliko v preteklost. Jeseni 2008, ob koncu mandata prve Janševe vlade, je tudi v Slovenijo pljusknila finančna kriza, ki jo je že dve leti prej napovedal BS, a je odhajajoča vlada na te napovedi gledala s prezirom. Kriza je imela skoraj katastrofalne učinke. Banke, ki so prej do denarja prihajale zlahka in ga zlahka tudi delile naprej, je zajel posojilni krč. Poceni enoletna posojila tujih bank, ki so jih domače banke vsako leto obnavljale in z njimi kreditirale večletne projekte, je bilo treba vrniti, novih ni bilo več. Vlada Boruta Pahorja se je odločila banke reševati z garantnimi shemami po vzoru Nemčije in ne z dokapitalizacijami, čeprav so banke prosile za denar. Njihov položaj je še otežil BS, ki je med krizo dvignil kapitalske zahteve za banke.

Kot da vse to ne bi bilo dovolj, se je vlada odločila še za izrazito populističen ukrep – zakonsko omejitev kreditiranja menedžerskih lastniških prevzemov, kar je resda udarilo po tajkunih, a tudi po njihovih podjetjih, ki niso več mogla reprogramirati posojil.

Vlado je na začetku leta 2012, kljub porazu na volitvah, znova sestavil Janša, ki se je odločil za strogo varčevanje. Na dnevnem redu je bilo tudi reševanje bank. Ker prodaja NLB-ja Belgijcem ni uspela, so se kmalu odločili za ustanovitev državne slabe banke, na katero bi prenesli slaba posojila.

Prvi krošnjarji nove privatizacije

Toda v ozadju reševanja bank so se že postavljali temelji prihodnjega dogajanja – nove privatizacije v Sloveniji. Tako je v treh državnih bankah na povabilo ministrstva za finance uradovala londonska družba European Resolution Capital (ERC). Skrbni pregled ERC-ja v NLB-ju je pokazal, da banka potrebuje 441 milijonov evrov. NLB je zato izvedel dokapitalizacijo. Toda tuji pregledovalci kreditnih map in domači pomočniki, v NLB-ju denimo Stojan Nikolić, danes direktor HSE-ja, ter odvetnik Andrej Fatur, od leta 2012 član, danes pa predsednik nadzornega sveta mariborske banke, so že sestavljali sezname podjetij za prodajo.

Premier pa je medtem neutrudno ponavljal, da je država naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. "Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic," je Janša v več intervjujih konec avgusta 2012 strašil z bankrotom države. Ko so premierjeve prerokbe povzeli še tuji mediji, je bila Slovenija na milost in nemilost prepuščena finančnim trgom in Evropski komisiji. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so se močno povečali, pa čeprav je bil javni dolg še leta 2012 krepko pod najvišjo dovoljeno mejo, med drugim poudarja ekonomist Jože P. Damjan.

Bonitetne ocene Slovenije so zato padale, finančni trgi so ji zapirali vrata, Slovenija se je znašla na seznamu držav, ki so bile kandidatke za vstop v območje zloglasne evropske trojke.

Po razpadu Janševe koalicije je spomladi 2013 vlado prevzela Alenka Bratušek. Toda novopečena premierka je bila kmalu potisnjena v kot. Slovenija je bila od Evropske komisije prisiljena v diktirano sanacijo sistemskih bank, in to po modelu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada.

V tem času je enega od naših virov obiskal Alessandro Papalardo, svetovalec ERC-ja, danes zaposlen pri skladu DDM, ki je leto prej brkljal po bankah. Predstavil mu je listo podjetij za prodajo. Spisek je vseboval vse potrebne podatke, predvsem take iz kreditnih map naštetih podjetij. Med temi podjetji so bili tudi Mercator, Krka, Gorenje, Elan, Cimos, Cinkarna Celje, Trimo, Studio Moderna, Adria Mobil … Na spisku so bila tudi podjetja, katerih terjatve se pozneje niso znašle na DUTB-ju.

Mercator nadaljuje razdolževanje do bank

Na današnji 26. skupščini delničarjev so delničarji izvolili dva nova člana Nadzornega svet (NS), hkrati pa so se seznanili s poslovanje Skupine Mercator v minulem letu. V oktobru 2018 je Mercator prodal 10 svojih nakupovalnih centrov družbi Supernova, skupna vrednost posla pa je znašala 116,6 milijonov EUR. Zadolženost Mercatorja se je tako znižala za slabih 25 %.

 

Ljubljana, 05. junij 2019


 

Prihodki malenkost boljši od leta 2017

Skupina Mercator je v letu 2018 prihodke od prodaje povečala za 1,2 %, znotraj temeljne dejavnosti (trgovine na drobno) pa so prihodki zrasli za 3,2 %. Dobiček poslovnega leta je znašal 1,6 milijona EUR, med tem ko je EBITDA znašal 107,5 milijonov EUR, kar predstavlja povišanje za 18,6 %. Neto finančni dolg glede na EBITDA je znašal 7,2 med tem ko je še konec leta 2016 znašal 14,1, kar pomeni, da je Mercator v dveh letih skoraj prepolovil stopnjo zadolženosti. Finančni dolg je konec leta sicer znašal 785 milijonov EUR in se je v primerjavi z letom 2017 znižal za 97 milijonov EUR.

Mercator je na letni ravni ustvaril 2,2 milijardi EUR prihodkov, zaposluje preko 20.000 ljudi in skupaj obvladuje 1.051 trgovin. Več kot polovico vseh prihodkov (56,1 %) je realiziranih v Sloveniji in tudi v okviru zaposlitvene strukture je 47,2 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

 

Imenovana dva nova člana Nadzornega sveta

Na zahtevo družbe Agrokor, d.d. so delničarji odločali tudi o spremembi v NS. Dne 10.05.2019 sta namreč iz NS izstopila Irena Weber in Vladimir Bošnjak, na njuni mesti pa sta bila imenovana Miodrag Borojević in Paul Michael Foley.

Uprava in NS sta sicer prejela razrešnico za svoje delo v preteklem letu, revizijo v letu 2019 pa bo po nasprotnem predlogu opravljala revizijska družba PWC, saj je Deloitte odstopil od revidiranja zaradi potencialnega konflikta.

Skupščina Uniorja – družba še vedno ne bo delila dividend

Danes so se na 23. skupščini sestali delničarji družbe Unior, na kateri so se seznanili s poslovanjem družbe Unior in njenih odvisnih družb v preteklem letu. Skupščina je odločala o uporabi bilančnega dobička, razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in imenovanju revizorja za naslednja tri leta. Družba leto ne bo delila bilančnega dobička, so pa prisotni delničarji izrazili pričakovanja, da bodo v prihodnjem letu deležni dividend, glede na pozitivno poslovanje družbe. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 240.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo več kot 11 % glasovalnih pravic.

 

Zreče in Ljubljana, 05. junij 2019


 

Rast poslovanja Skupine Unior ob 100 letnem jubileju

Skupina UNIOR je v letu 2018 dosegla 246,5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 odstotka več kot v letu 2017 in ustvarila 12,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 6,5 milijonov evrov več od doseženega v letu 2017 in predstavlja 113,4 odstotno povečanje. EBITDA je znašal 30,2 milijona evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v letu 2017.

Družba UNIOR d.d. je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 4,3 odstotke na 172,4 milijonov evrov, kar je 7,1 milijonov evrov več kot v tem obdobju lani.

V letu 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 6,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 952 tisoč evrov manj kot v preteklem letu, ko je družba zabeležila 7,7 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Poslovni izid pred izračunanimi odloženimi davki je na enakem nivoju kot leta 2017, prav tako je dosežen EBITDA v poslovnem letu 2018, ki znaša 16,3 milijona evrov, skoraj enak, kot je bil dosežen v poslovnem letu 2017.

 

Dolg do bank znaša 80,3 milijonov EUR

V Sindicirani kreditni pogodbi št. 06/16-SIN za kovinsko predelovalno dejavnost, ki jo je UNIOR d.d. z bankami (Abanka d.d., Banka IntesaSanpaolo d.d., Nova KBM d.d., Sberbank banka d.d., Gorenjska banka d.d. in NLB d.d.) sklenil 7. 12. 2016, je v točki 14.2 te kreditne pogodbe določilo, da se družba v primeru izplačila dividend oziroma razpolaganje z dobičkom na kakršenkoli drug način v obdobju, v katerem kot kreditojemalec ne izpolnjuje Finančnih zavez, zavezuje kredit v celoti predčasno odplačati v roku 30 dni po pozivu Agenta. Ker UNIOR d.d. finančne zaveze, ki dovoljuje izplačilo dividend, ne izpolnjuje, družba ne sme predlagati izplačila dividend, kajti v nasprotnem primeru banke lahko zahtevajo takojšnje predčasno odplačilo celotnega kredita, ki po stanju 31. 12. 2018 znaša 80,3 milijonov evrov.

Cinkarna Celje – rekordni rezultati in ponovno rekordna dividenda

Na današnji redni skupščini družbe Cinkarna Celje, d.d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom za leto 2018, odločali o delitvi rekordnega dobička za preteklo leto, spremembah statuta, imenovali revizorja za leto 2019, novega člana nadzornega sveta ter upravi podelili pooblastilo za nakup lastnih delnic. Delničarji, ki bodo vpisani pri KDD dne 11.06.2019, bodo prejeli dividende v bruto višini 28,27 EUR na delnico že dne 12.6.2019. Društvo MDS je na današnji skupščini v okviru organiziranega zbiranja pooblastil zastopalo 70 delničarjev – imetnikov 24.438 delnic oziroma 4,93 % na skupščini prisotnega kapitala z glasovalno pravico.

 

Celje, 4. junija 2019


 

Cinkarna Celje z rekordnim dobičkom v letu 2018

Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2018 ustvarila prihodke od prodaje v višini 164 milijonov EUR, kar je za 13 % manj kot v letu 2017. Prav tako je prodaja nižja tudi od načrtovane v tem letu, in sicer za 13 %. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 142,3 milijonov EUR, kar je 23 % manj od izvoza doseženega v letu 2017 in 18 % manj od načrta. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v Nemčijo 30 %, Italijo 12 %, Belgijo 12 %, Turčijo 8 %, Francijo 6 %, Nizozemsko 5 %, Avstrijo 4 %, Srbijo in Poljsko po 3 %. Preostanek izvoza je bil ustvarjen na drugih trgih EU, vzhodnoevropskih trgih in trgih Bližnjega vzhoda.

Čisti dobiček v letu 2018 je dosegel rekordnih 30,6 milijonov EUR. Ta poslovni izid je za 6 % višji od doseženih 28,8 milijonov EUR v letu 2017. Z realiziranim čistim dobičkom smo sicer 6 % pod načrtovanim za leto 2018 (32,6 milijonov EUR dobička).

Vrednost delnic Cinkarne Celje, d. d., se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2017 do zadnjega trgovalnega dne v letu 2018, na vstopni kotaciji Ljubljanske Borze, zmanjšala iz 216 EUR/delnico na 181 EUR/delnico, oziroma za 17 %. Rast je bila stabilna do meseca maja. V začetku junija je odjeknila novica o morebitnem prevzemu in pognala delnico navzgor, kjer se je ob ceni 274 EUR/delnico odbila in do konca leta počasi izgubljala delež vrednosti. V istem obdobju se je vrednost indeksa SBI TOP zmanjšala za 0,2 %. Podjetje je v letu 2018 izplačalo 21,6 milijonov evrov dividend (193 % več kot leto prej), kar znaša bruto 26,52 EUR dividende/delnico. Dividendna donosnost na dan skupščinskega sklepa je znašala izredno visokih 12,63 % in je ponovno med najvišjimi v industriji pigmenta titanovega dioksida.

V letu 2018 se je glede na preteklo leto obseg investiranja povečal za 70 % in za 8,9 % presegel celo plansko vrednost.

 

Načrti za 2019 pesimistični?

V Cinkarni Celje načrtujejo, da bodo v letu 2019 ustvarili prihodke od prodaje v višini 167,7 milijonov EUR, s tem je načrt prodaje za 2 % višji od prodaje ustvarjene v letu 2018. Nadalje načrtujejo, da bo čisti dobiček konec leta 2019 znašal 11 milijonov EUR, kar je 63 % manj od doseženega v letu 2018.

 

Spremenjen statut družbe, novi član nadzornega sveta Luka Gaberščik

Delničarji so podprli predlog sprememb in dopolnitev statuta družbe, ter za novega člana nadzornega sveta z dnem 4.6.2019 za petletni mandat imenovali Luko Gaberščika.

 

Uprava bo lastne delnice lahko kupovala po višjih cenah

Zavarovalnica Triglav, d.d. – dividenda 2,5 EUR bo izplačana 13.06.2019

Na današnji 44. redni skupščini so se delničarji seznanili s poslovanje Skupine Triglav v letu 2019 in med drugim potrdili dividendo v višini 2,50 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, revizijo pa bo naslednja tri leta opravljala družba Deloitte revizija, d.o.o. Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali več kot 370.000 glasov delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 2 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 28. maj 2019


 

Skupina Triglav zabeležila 15 % rast dobička

Skupina Triglav je v ustvarila 97,5 milijonov EUR dobička pred davki, kar predstavlja 15 % rast, donosnost kapitala pa je znašala 10,8 %. Kosmate premije na ravni skupine so na domačem trgu zrasle za 7 %, na Hrvaški je rast znašala 8 %, Srbski trg pa je zrasel za 12 %. Tudi v Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedonijo je skupina beležila rasti obračunanih kosmatih premij. Skupina Triglav tako ohranja vodilni delež na slovenskem trgu z 35,4 % deležem, med tem ko na tujih trgih sodi med top 5 oziroma na 6. mesto v Bosni in Hercegovini ter 9. mesto na Hrvaškem.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2018 znaša 24,64 EUR, najvišji zaključni tečaj delnice v preteklem letu pa je znašal 34,50 EUR. 

 

Uprav in NS predlagala dividendo v višini 2,50 EUR

Uprava in Nadzorni svet sta predlagala, da se od 66,8 milijonov EUR bilančnega dobička, 56,8 milijonov nameni za izplačilo dividende, kar predstavlja 2,50 EUR dividende na delnico. Kljub temu, da je delničar VZMD podal nasprotni predlog, da bi dividenda znašala 2,80 EUR je skupščina podprla predlog Uprave in NS z 97,16 % večino.

Kako bo Državni zbor uredil plačilo izbrisov?

Medij: TV SLOVENIJA 1, Dne 21.05.2019, Oddaja: TV DNEVNIK 1 ob 19.00 Čas: 19.07 Novinar: MARKO ŠTOR

DEJAN LADIKA (voditelj): Nekdanji imetniki podrejenih obveznic in bančnih delnic so po šestih letih od razlastitve v postopku sanacije bank, korak bliže k možnosti, da uveljavijo svoje pravice na sodiščih. Vladni predlog zakona o njihovem sodnem varstvu so ob prvi obravnavi podprle vse poslanske skupine, čeprav pričakujejo še nekatere popravke predloge. Banka Slovenije, ki naj bi morebitne odškodnine razlaščencem plačala, pa temu še vedno ostro nasprotuje.

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Vladi predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev sproža polemike predvsem pri vprašanju plačila odškodnin, če bo do njih prišlo. Večina poslancev se strinja z zapisanim predlogom, da bi slabo milijardo evrov pokrila Banka Slovenije.

MATEJ TONIN (NSi): Nenazadnje je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilo škod.

METOD DRAGONJA (Ministrstvo za finance): Potrebno bo ponovno oceniti ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.

MARKO ŠTOR (novinar): V Banki Slovenije temu predlogu seveda še vedno ostro nasprotujejo.

BOŠTJAN VASLE (guverner Banke Slovenije, 19.4.2019): Banka Slovenije bi, če bi bila zadolžena za pokrivanje kakršnekoli razlike, ki ni posledica naših napačnih dejanj, bi s tem kršila slovensko zakonodajo, kršila bi evropsko zakonodajo in zato je tudi Evropske centralna banka poslala tako oster odziv slovenski vladi.

MARKO ŠTOR (novinar): Predlog zakona ima podporo poslancev tudi glede možnosti vlaganja kolektivnih tožb.

ROBERT POLNAR (DeSUS): Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje za tožbe.

MARKO ŠTOR (novinar): Razlaščeni posamezniki bi raje kot vlagali tožbe izgubljeni denar iskali v poravnalnih postopkih.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Kjer bodo vsi zainteresirani delničarji in obvezničarji pristopili v to shemo, država bo določila načine in pogoje pod katerimi bo vsak posamezni instrument izplačala.

Sava Re - dividenda 0,95 EUR bo izplačana 13.06.2019

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na današnji skupščini odločali o rednih zadevah in sicer so se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2018, hkrati pa so odločali tudi o podelitvi bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 31 milijonov EUR (v letu 2017 22,5 milijonov EUR). Dividende v višini 0,95 EUR na delnico bodo izplačane 13.06.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 200.000 glasov delničarjev, kar predstavlja slabe 2 % osnovnega kapitala družbe.

 

Ljubljana, 21. maj 2019


 

Poslovanje Save Re nad načrtovanim

Skupina Sava Re je v letu 2018 pobrala za 546 milijonov EUR premij, kar predstavlja 5,6 odstotno rast, dosežen pa je bil tudi rekorden dobiček v višini 43 milijonov EUR, kar predstavlja 38 odstotno rast.

 

Podobna dobičkonosnost kljub več škodnim dogodkom - dividenda 0,95 EUR

Donosnost na lastniški kapital je znašala 13,1 % (v letu 2017 je znašala 10,1 %), čisti dobiček pa je znašal 43 milijonov EUR (v letu 2017 31,1 milijonov EUR). Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2018 znašala 21,95 EUR v primerjavi z 20,40 EUR na dan 31.12.2017. Konsolidirani čisti dobiček na delnico pa je znašal 2,76 EUR.

Uprava in NS sta predlagala, da se slaba polovica bilančnega dobička nameni za dividende, kar predstavlja dividendo v višini 0,95 EUR na delnico, ki bo izplačana 13.06.2019.

Skupščina Istrabenza

Danes je v Portorožu potekala 28. skupščina delničarjev Istrabenza, kjer so se delničarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2018 ter na zahtevo delničarjev Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe. Istrabenz Turizem, d.d. je v letu 2018 realizirala 31 milijonov EUR prihodkov, EBITDA pa je znašal 7 milijonov EUR.

 

Ljubljana in Portorož, 17. maj 2019


 
Nov sporazum o finančnem prestrukturiranju

Istrabenz je v letu 2018 nadaljevala s procesom razdolževanja in poplačevanja dolgov vendar pa kljub temu ni uspela izpolnjevati vseh zavez, zaradi česar je uprava dosegla podpis novega Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je postal pravnomočen 19. 10. 2018. Sporazum ureja termine prodaje premoženja družbe predvsem z vidika prilagoditve realnim pričakovanjem in okoliščinam na trgu. Z dogovorom je bil odpravljen tudi položaj insolventnosti, ki bi lahko za posledico imel tudi stečaj družbe.

Od začetka leta 2018 so potekali postopki prodaje 100 odstotnega deleža v Istrabenz Turizmu, d.d., aktivnosti pa so bile prekinjene zaradi neizdaje soglasja s strani upnikov. Za zemljišča v Ankaranu in Portorožu, poslovne prostore v Kopru ter 50 odstotni delež v družbi Adriafin, d.o.o., so pogajanja v sklepni fazi. Prodaja naložbe v družbi Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o. v Beogradu zaenkrat miruje. 
 
Razrešnica upravi in nadzornemu svetu, revizor in razširitev dnevnega reda

Uprava in člani nadzornega sveta (NS) so prejeli razrešnico za opravljeno delo, revizijo pa bo naslednje tri leta opravljala revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o.
Delničarja Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju sta predlagala, da se izvede zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala, sprva da se le ta zmanjša na zakonski minimum, nato pa poveča s konverzijo terjatev, ki jih ima DUTB do Istrabenza. Delničarji o tem predlogu niso glasovali, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda zaradi nepopolne priprave vseh potrebnih sklepov. K temu je tudi pozval pooblaščenec DUTB.

Delničarjem Petrola 18 EUR dividende v začetku avgusta

Delničarji Petrola so se danes sestali na 29. redni skupščini delničarjev, kjer so obravnavali dosežene rezultate v preteklem letu. Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, od slabih 50 milijonov EUR bilančnega dobička pa so delničarji za dividendo namenili 37,5 milijonov EUR, kar predstavlja 75 % celotnega bilančnega dobička. Dividenda tako znaša 18 EUR bruto na posamezno delnico in bo izplačana 09.08.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 8.000 glasov malih delničarjev.

 

Ljubljana, 18. april 2019


 

Skupina Petrol za 20 % dvignila prihodke od prodaje

Skupina Petrol je v letu 2018 realizirala za 5,4 milijarde EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z 4,5 milijarde EUR v letu 2017 za kar 20 % boljši rezultat. Čisti poslovni izid je znašal slabih 92 milijonov EUR in je bil višji za 13 %. EBITDA je znašal 171,5 milijonov EUR in je bil višji za 7 % v primerjavi z letom 2017.

Povprečna cena nafte je v letu 2018 zrasla za kar 32 % v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2018 je skupina Petrol zaposlovala 4.857 ljudi, število zaposlenih pa se je samo v letu 2018 zvišalo za 300 ljudi.

 

Imenovan revizor, sprejete spremembe statuta in plačila članom NS

Delničarji so imenovali tudi revizorja za naslednje triletno obdobje. Revizijo izkazov bo v letih 2019, 2020 in 2021 izvajala družba ERNST & YOUNG Revizija, d.o.o. Dodatno so bile sprejete tudi spremembe statuta in spremenjena plačila članom NS. 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.