Vzajemna

Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.

Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.

Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača. 

Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici. 

Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.

Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec. 

Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.

Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.

Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.

Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.

Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.

Medij: Novice Svet24 Avtorji: Primož Slamič  Teme: Vzajemna, mali delničarji Datum: Petek, 31. januarja 2025 Vir: TUKAJ

Vzajemna že od 15. januarja nekdanjim zavarovancem na dom pošilja obvestila o tem, do kakšnega deleža so upravičeni po preoblikovanju družbe. Zadnji naj bi obvestila dobili najpozneje do 11. februarja. Nekateri bodo lahko vzeli denar, drugi te možnosti nimajo in lahko izberejo samo delnice. Kaj morajo ti narediti in predvsem, koliko jih bo to stalo?

Delnice Vzajemne so trenutno ena vročih tem.

• Kako veste, kakšen je vaš delež v Vzajemni

Pri Vzajemni so že pred časom predstavili svoje izračune nekaterih primerov deležev upravičencem z dopolnilnim zavarovanjem. Tisti, ki so bili zavarovani 5 let, naj bi dobili 46 evrov deleža, tisti, ki so bili deset let zavarovanci Vzajemne, naj bi prejeli delež, vreden 84 evrov, tisti s 15-letno dobo zavarovanja pa 118 evrov. Med skupaj 831.573 upravičenci je 412.217 takih, ki so upravičeni do zneska, manjšega od 120 evrov, 419.356 pa je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri.

Veliko takih, ki ne vedo, kaj morajo narediti

Meja 120 evrov je pomembna, ker tisti pod njo lahko izbirajo, ali bodo za svoj delež vzeli denar ali pa ustrezno število delnic po načelu ena delnica = en evro. Tisti nad to mejo pa možnosti izbora nimajo. Dobrih 419.000 Slovencev ne bo izplačanih v gotovini, torej nimajo možnosti vzeti denarja, lahko samo prevzamejo delnice v protivrednosti svojega deleža. A če bodo hoteli delnice prodati, bodo potrebovali trgovalni račun. Tisto, kar je bančni račun za upravljanje z denarjem, je trgovalni račun za upravljanje z vrednostnimi papirji. Prvega ima ogromno Slovencev, drugega veliko manj in veliko je takih, ki se jim niti ne sanja, kaj sploh morajo narediti, če bi želeli unovčiti svoj delež, torej pretopiti delnice v denar.

Brez trgovalnega računa ni prodaje

Najprej vsak potrebuje račun pri Klirinško depotni družbi (KDD), ki opravlja posle hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji. Strošek tega prevzema Vzajemna, ki bo delnice izdala in vpisala pri KDD. Naslednji korak je odprtje trgovalnega računa, če doslej še niste trgovali z delnicami in tega še nimate. Na trgovalni račun se prenesejo delnice Vzajemne, da boste lahko z njimi trgovali na ljubljanski borzi, kamor bodo uvrščene. Trgovalni račun lahko odprete pri borznoposredniški hiši Ilirika ter treh bankah: NLB, OTP in BKS. Glede na veliko število potencialnih strank, je pričakovati hud boj med člani borze zanje.

Delnice boste s KDD na obstoječi ali novo odprti trgovalni račun lahko prenesli pri enem od borznih članov v dveh letih od začetka trgovanja na borzi. Če tega ne boste storili, bodo pripadle Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Z odprtjem računa pridejo stroški

Na dve banki smo naslovili prošnjo za pojasnila o tem, kaj morajo narediti uporabniki, ki želijo odpreti trgovalni račun in koliko jih bo to stalo. Tako v NLB kot OTP lahko račun odprete v eni od poslovalnic, ni nujno, da ste komitenti banke. Za odprtje potrebujete veljavni osebni dokument (EMŠO), bančno kartico (imetniški transakcijski račun) in davčno številko. Obe banki pripravljata posebne dodatne ugodnosti za tiste, ki se bodo pri njiju odločili odpreti trgovalni račun, recimo to, da jim ne bo treba plačevati nadomestila za letno vodenje trgovalnega računa in podobno. Zavedati se je namreč treba, da imate enkrat, ko odprete trgovalni račun, mesečne oziroma letne stroške, ki vključujejo nadomestila borznega posredovanja in neposredne stroške KDD-ja, tudi v primeru, da vam delnice samo "ležijo" na njem. V OTP banki so opisali primer stroškov za nekoga s trgovalnim računom, ki ima delnice v vrednosti 120 evrov, pri NLB pa so to storili za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov.

Izračun stroškov OTP banke za uporabnika z delnicami v vrednosti 120 evrov:

• Letno vodenje trgovalnega računa 15,00 € (če je stranka komitent OTP banke in ima na transakcijskem računu sklenjenega enega od paketov, vodenje trgovalnega računa ne zaračunavajo)

• Letno vzdrževanje stanja na trgovalnem računu 12,00 €

• Letni KDD strošek za spremljanje korporacijskih dejanj 3,00 €

• Odpiranje in zapiranje trgovalnega računa je brezplačno

• Prodaja delnic: strošek borze 1,65 €, strošek KDD 0,58 €, borznoposredniška provizija OTB banke 16,00 € za oddajo naročila po telefonu ali osebno, pri oddaji naročila v spletni ali mobilni banki 0,24 € - 4,00 €

Izračun stroškov NLB za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov:

• Nadomestilo za odpiranje:

• Nadomestilo vodenja računa: 1,55 € na mesec za stranke, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, sicer 3,10 €

• Nadomestilo za vzdrževanje:
  - NLB brezplačno (posebna ponudba za prejemnike delnic Vzajemne)
  - neposredni strošek KDD: 0,403 € mesečno

• Nadomestilo za spremljanje, obveščanje in izvajanje korporacijskih dejanj:
  - NLB – ni nadomestila
  - neposredni strošek KDD: 3,00 € letno, oziroma 0,25 € mesečno

• Prenos vrednostnih papirjev isti imetnik:
  - NLB ne obračuna nadomestila
  - neposredni strošek KDD: 5,25 €

• Nadomestilo za zapiranje:
  - NLB – ni nadomestila;
  - neposredni strošek KDD: 1,35 €

• Skupna nadomestila ob prodaji (informativno): 8,23 € (elektronska oddaja naročila) oziroma 17,23 € (klasična oddaja naročila)

• Ob upoštevanju določbe zakona, da Vzajemna krije nadomestilo za odpiranja računa pri KDD v višini 1,35 € in nadomestilo prenosa vrednostnih papirjev pri KDD v višini 5,25 €, ter posebne ponudbe NLB, bo nadomestilo, ki se obračuna končnemu upravičencu (za odprtje računa, prenos, takojšnjo prodajo in zaprtje računa), znašalo 11,78 € ali 22,33 €, odvisno od vrste poslovanja, za katerega se odloči upravičenec.

Ne hitite z odprtjem

Ker bodo delnice na borzo uvrščene šele naslednje leto, je nesmiselno odpirati trgovalni račun prej in plačevati za vzdrževanje stanja ter letno vodenje računa, najbolje ga je odpreti tik preden se boste odločili prodati delnice in ga nato tudi takoj zapreti, če ne nameravate več trgovati z vrednostnimi papirji. Pri obeh bankah bodo (precej) ceneje skozi prišli tisti, ki bodo naročila oddajali elektronsko in ne na klasični način. V vsakem primeru pa vidimo, da bodo tisti, ki bodo želeli prodati delnice, imeli tudi s tem povezane stroške. Uporabnikom, katerih delež ni prav visok, se zato praktično ne izplača odločiti za delnice. Med tistimi, ki izbire nimajo, pa je povsem možno, da bodo na koncu nekateri s prodajo dobili celo manj denarja, kot tisti, ki so pod mejo 120 evrov in se lahko odločijo, da jim delež nakažejo na račun. Vprašanje je namreč tudi, kako se bo po uvrstitvi na borzo gibala vrednost delnice Vzajemne. Gotovo bo takoj po začetku trgovanja z njo ogromno zahtev po prodaji, kar bo avtomatično znižalo vrednost.

419.356 je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri in lahko prevzeli delnice. Morali pa bodo imeti trgovalni račun.

Je tak način pošten?

Vzajemni smo poslali vprašanje, če ne gre pri tem, da nekateri nimajo druge možnosti, kot prevzeti delnice, za nekoliko nepošten ali celo diskriminatoren način, glede na vse postopke in stroške, ki jih imajo v primerjavi s tistimi, ki lahko prejmejo denar. "Vzajemna izvaja postopek preoblikovanja v skladu z določbami Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ). Določitev deležev posameznih upravičencev je izvedla pooblaščena družba za ocenjevanje vrednosti podjetij, KF Finance d.o.o., ki jo je izbralo Ministrstvo za finance. Izračun je bil pregledan in potrjen s strani pooblaščenega revizorja, družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o. (PwC), ki jo je prav tako določilo Ministrstvo za finance. Možnosti prevzema ali izplačila vrednosti deleža za posameznega upravičenca so jasno določene v ZSPVZZ. Zakon v 8. in 9. členu določa razliko (distinkcijo) med vrednostmi deleža, ki so nižje ali višje od 120 evrov, ter s tem povezane pravice do prevzema delnic ali izplačila deleža. Vzajemna pri izvajanju tega postopka dosledno sledi zakonskim določbam," se je glasil odgovor.

Kako se bodo tega lotili starejši?

Zanimalo nas je še, če se jim ne zdi, da je za marsikoga način, kako vse skupaj izpeljati, da pridejo do delnic oziroma z njihovo prodajo do denarja, prezahteven, sploh, če upoštevamo, da je med upravičenci zelo veliko starejše populacije. "Glede postopkov prevzema delnic oziroma izplačila sredstev Vzajemna aktivno pomaga vsem upravičencem, ki potrebujejo podporo. Upravičenci so prejeli podrobna pojasnila in navodila po pošti, dodatno pa redno posodabljamo informacije na naši spletni strani www.vzajemna.si/preoblikovanje  ter komuniciramo prek elektronske pošte. Poleg tega smo okrepili klicni center za pomoč upravičencem in aktivno obveščamo javnost tudi prek medijev, da zagotovimo dostop do informacij vsem upravičencem," pravijo pri Vzajemni in izpostavljajo, da ostajajo edina zavarovalnica, nekdanja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki po ukinitvi te vrste zavarovanja svojim zavarovancem vrača delež premije.

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Aleksandar Lukić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 27. januarja 2025 VIR: TUKAJ

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.

Preberi še

Preoblikovanje Vzajemne: Naj vzamem delnice ali denar?

Vzajemna deli premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?

"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Po njegovem mnenju danes vsi, ki si želijo informacij, te zlahka pridobijo. Napoveduje, da bodo pri njih določili ekipe, pomagali si bodo tudi z umetno inteligenco (UI): "Poskušali se bomo v enem letu organizirati in oblikovati ekipe, da bi lahko novim delničarjem informacije predajali čim bolj jasno, preprosto in popolno. A nemogoče je vedeti, kaj vse se bo dogajalo."

Tako direktorja Ilirike kot predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankovića smo vprašali, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice.

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne

Direktor Ilirike Štemberger pravi, da danes ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na ljubljanski borzi. Lahko bi se namreč pojavil potencialni prevzemnik, kakšna druga zavarovalnica denimo, ki bi bila morda pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija) in tudi plačati neko višjo ceno: "Koliko višjo - ne vemo. Ali se bo res pojavil - ne vemo." 

In če prevzemnika ne bo? "Potem bi lahko rekli, da bi bilo glede na prvo okoliščino, primerneje vzeti denar," odgovarja.

Štemberger omeni še eno okoliščino, ki bi lahko vplivala na odločitev morebitnih delničarjev Vzajemne: prihodnje leto -tisti bolj optimistični menijo, da bi se to lahko zgodilo že konec tega leta - v Sloveniji pričakujemo individualne naložbene račune (INR). "Slovenski državljani jih bodo lahko odpirali, da bi se ob trgovanju izognili davkom, davkom na dividende, kar je izjemno pozitivna novica – bilo bi sicer fino, da bi se to zgodilo že pred desetimi leti. Pomembno pa je naslednje: ko bo delnica Vzajemne zavarovalnice začela kotirati, bodo lahko te delnice uvrstili na svoj INR in jim ne bo treba plačevati trgovalnih računov, da bi držali ali pridobili delnice Vzajemne zavarovalnice, ampak bodo imeli enoten INR, v katerem bodo lahko tudi te delnice." 

Če trgovalni račun že imajo, novih stroškov ne bodo imeli. Če bodo imeli INR, pa tudi ne bo nikakršnih stroškov vodenja trgovalnega računa za potrebe delnic Vzajemne, pravi Štemberger in dodaja, da so stroški odvisni od tega, kako se bodo delničarji organizirali.

Naj dodamo, da bodo delnice Vzajemne delničarje na KDD čakale dve leti, INR pa bodo po trenutni časovnici, uvedeni precej pred iztekom roka. Ali bodo delničarji v primeru čakanja delnic na KDD do izteka roka imeli kakšne stroške? "Če imetnik čaka do izteka roka za prevzem [delnic Vzajemne], ga to nič ne stane, saj ne izvaja nobenih dejavnosti za prevzem delnic," so nam odgovorili iz KDD. Če pa na koncu delnic ne boste prevzeli, pripadejo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  

Bi se lahko delnica Vzajemne močno pocenila?

Štemberger je govoril o morebitnem prevzemniku, ki bi lahko vrednost delnice potisnil navzgor. Kaj pa, če bo na začetku kotiranja delnice Vzajemne na ljubljanski borzi pritisk prodajalcev prevelik (denimo 400 tisoč tistih, ki so brez možnosti izbire dobili delnice), kar bi lahko vrednost delnice znižalo? Po mnenju Štembergerja je trg v Sloveniji tako zrel, da bo, če bo delnica kotirala prenizko, sam uravnaval vrednost teh delnic.

Omeni še letošnjo rast na ljubljanski borzi. Povezuje jo z informacijo o uvedbi individualnih naložbenih računov: "Vsak analitik ali tisti, ki se ukvarja z naložbami, si je lahko izračunal, kaj pomeni 20-, 30- ali 40-odstotkov slovenskih delnic v INR-računih vseh Slovencev ali večine Slovencev, ki bodo te račune odprli – in so zato kupovali še pred tem – cene verjetno tudi zaradi tega rastejo. Tako se bodo tudi pri Vzajemni, če bo pritisk prevelik, zagotovo našli kupci, tudi če ne bo prevzemnika."

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju so odgovarjali na povezavi ali pa s pritiskom na logotip Vzajemne zgoraj).

Ljubljana, 27.01.2025

Bloomberg Adria in njen novinar Aleksandar Lukić je predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankovića vprašal, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice?

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Člani Vzajemne bodo te dni pričeli prejemati obvestila o statusnemu preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Člani, katerih delež ne presega 120 EUR bodo imeli na izbiro izplačilo bodisi v denarju bodisi v delnicah, vrednost 1 delnice pa znaša 1 EUR. Skupno številko upravičencev je 412.217.

Člani, katerih vrednost presega 120 EUR pa bodo prejeli delnice, številko takšnih upravičencev je 419.356. Na osnovi navedenga bomo v Sloveniji dobili delniško družbo, ki bo imela daleč največje število delničarjev v zgodovini. Dosedanji rekord je pripadal nekdanji Novi KBM d.d., ki je ob vrhuncu dokapitalizacij dosegla 100.000 delničarjev.

Ljubljana, 15.01.2025

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 14.01.2025 kliknite na sliko ali tukaj.

Danes so na Vzajemni, d.v.z., potekale volitve za 15 novih zastopnikov in kot smo pravilno napovedali že 21. marca 2013, so predstavniki Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) poleg 12 obstoječih predstavnikov, dobili še najmanj 11 predstavnikov od 15 voljenih in imajo tako absolutno večino najmanj 23 od 45 zastopnikov.

Čeprav smo vsi mislili, da se prevzem Vzajemne s strani ene interesne skupine ne more zgoditi, se je slednje izkazalo za popolnoma zgrešeno in zmotno. Spomnimo se le volitev pred dvemi leti, ko so v skupščino Vzajemne izvolili 18 zastopnikov iz ŠGZ, ki jo vodi Roman Glaser, njegova desna roka pa je sekretarka ŠGZ, sicer tudi predsednica NS Vzajemne Aleksandra Podgornik. Ob njej v NS sedi tudi Boris Pipan, sicer sorodnik Romana Glaserja, ki je javnosti bolj poznan tudi po 'uspešnem prevzemu in kasnejši prodaji' Etre 33.

Ljubljana, 02. julij 2013

Preostalih 30 članov skupščine Vzajemne je izvolilo 15 novih članov skupščine Vzajemne

Tako je danes večina odločala o manjšini in glede na znana razmerja se je uresničila napoved, da je interesna skupina ŠGZ, iz dosedanjih 18 prišla kar do najmanj 23 predstavnikov in tako absolutne oblasti v 45 članski skupščini. Tako se je formalno tudi zaključil prevzem Vzajemne, ki je pod kontrolo Romana Glaserja, njegove sekretarke v ŠGZ, Aleksandre Podgornik ter Borisa Pipana, ki je tudi v sorodstvenem razmerju z Glaserjem.

Ali se Katji Jelarčič dokončno »maje« stolček?

Spomnimo, dne 21. marca 2013 je Rajko Stanković kot zavarovanec Vzajemne, d.v.z., javnost obvestil o izidu žreba, katerega posledice bo občutilo 15 izvoljenih zastopnikov zavarovancev po preteku dveh let od izvolitve. Takrat je tudi pravilno napovedal, da si bo interesna skupina pod vodstvom Aleksandre Podogornik podredila Vzajemno, d.v.z., kar je danes tudi z imenovanjem novega šefa, Aleša Mikelna »de facto« tudi izvedla.

Ljubljana, 17. april 2013

Novi šef brez ene same izkušnje v zavarovalništvu?!

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Aleš Mikeln, po izobrazbi diplomirani inženir strojništva, trenutno zaposlen kot direktor družb Swaty, d.d. in Comet, d.o.o., v preteklosti pa je deloval v Železarnah Ravne, Noži Ravne in pa v Palomi. Iz dostopnih podatkov o g. Mikelnu nas zanima, na osnovi česa je NS Vzajemne imenoval strokovnjaka za strojništvo, ki je v svoji karieri deloval izključno v proizvodnji in ni razvidno niti ene izkušnje iz področja storitvenega sektorja, kaj šele zavarovalništva.

Predsednica NS Vzajemne, Aleksandra Podgornik za odnose z javnostjo najela agencijo Dialog SI.NET, d.o.o., katere direktor in tajnica sta bila ovadena zaradi »podkupovalne afere«

Kot je bilo razkrito v časniku Finance, dne 1.2.2013, so kriminalisti na pristojnemu državnem tožilstvu ovadili lastnika in direktorja PR agencije Dialog, Branka Voduška in njegovo tajnico, saj so jih varnostne kamere posnele na treh poštah v Ljubljani, kako plačujeta položnice, na katerih je kot vplačnik naveden Simon Toplak, kot prejemnik pa Društvo Mali delničarji Slovenije z namenom diskreditacije tako Simona Toplaka kot Rajka Stankovića, ki opozarjata na nepravilnosti pri prevzemanju Perutnine Ptuj - kar je dokazala tudi že izvedena posebna revizija. Na osnovi navedenega upamo, da sedaj sporna agencija ne bo postala še hišna agencija Vzajemne, d.v.z., saj je to že v Perutnini Ptuj in na Štajerski gospodarski zbornici.

Javni poziv tožilstvu in organom pregona

Spomnimo, dne 21. marca 2013 je Rajko Stanković kot zavarovanec Vzajemne, d.v.z., javnost obvestil o izidu žreba, katerega posledice bo občutilo 15 izvoljenih zastopnikov zavarovancev po preteku dveh let od izvolitve. Iz medijev je razbrati, da se je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) tokrat izredno ažurno odzvala in že proučuje postopke glede žreba, kar vliva dodatno zaupanje zavarovancev v to institucijo.

Ljubljana, 06. april 2013

Računalniški program oz. algoritem spisali kar zaposleni na Vzajemni

Nesorazmerni rezultati izpada zastopnikov zavarovancev Vzajemne d.v.z. so vzbudili dvom v računalniški algoritem oz. program, ki naj bi zagotovil neodvisnost pri teh postopkih, a ker je algoritem oz. program spisal nekdo od zaposlenih na Vzajemni in ne neodvisni, strokovno usposobljeni strokovnjaki, obstaja velika senca dvomov v pravilnost izvedbe žreba, kar je očitno pripoznala tudi AZN in sedaj opravila nadzor in seveda z zanimanjem čakamo njihove ugotovitve.

Ali teorija velikih števil v Vzajemni velja?

Z 'naključnim računalniškim žrebom' je iz skupščine Vzajemne izpadlo 6 od 18 predstavnikov ŠGZ, 6 od 12 predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Društva MDS in 3 »neodvisni« kandidati od 15. Predstavniki Društva MDS in KGZS smo predlagali klasičen žreb, ki bi ga opravil vsak posamezni zastopnik, vendar naš predlog žal ni bil upoštevan. Tako zaradi nenavadnih rezultatov ostaja odprto vprašanje glede domnevnega računalniškega postopka, ki naj bi zagotavljal naključni žreb.

Preostalih 30 članov skupščine Vzajemne bo izvolilo 15 novih članov skupščine Vzajemne

Skrb vzbujajoče je še, da lahko preko sistema kooptacije ponovno sodeluje tudi sedaj izpadli zastopnik in ga na to mesto izvoli večina, ki je imela srečo in obstala v skupščini Vzajemne. Tako bo večina odločala o manjšini in glede na sedaj znana razmerja se nam obeta, da se bo interesna skupina ŠGZ, ki ima sedaj 12 od 30 članov, teoretično okrepila kar za 15 članov. To pomeni, da bo po novem v skupščini lahko zasedla kar 27 mest od 45, saj za to potrebuje prepričati le še 4 aktualne zastopnike v skupščini in z 16 glasovi preglasuje ostalih 14 ter si ukroji sestavo skupščine po svoji meri.

Rajko Stanković v sodelovanju z partnerji pripravlja predlog spremembe zakonodaje

Včeraj je na Vzajemni, d.v.z., potekal žreb, kdo od zastopnikov v skupščini bo predčasno zapustil mandat in po dveh letih dela prepustil možnost novim močem. Čeprav smo vsi mislili, da se prevzem Vzajemne s strani ene interesne skupine ne more zgoditi, se je slednje izkazalo za popolnoma zgrešeno in zmotno. Spomnimo se le volitev pred dvemi leti, ko so v skupščino Vzajemne izvolili 18 zastopnikov iz Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), ki jo vodi Roman Glaser, njegova desna roka pa je sekretarka ŠGZ, sicer tudi predsednica NS Vzajemne Aleksandra Podgornik. Ob njej v NS sedi tudi Boris Pipan, sicer nečak Romana Glaserja, ki je javnosti bolj poznan tudi po »uspešnem prevzemu in kasnejši prodaji Etre 33«. Pri tem je zanimivo, da svojega usklajenega nastopa na volitvah Vzajemne ta skupina ni razkrila pred in med volitvami, ampak šele po volitvah. Za razliko od ŠGZ, pa je na takratnih volitvah uspešno kandidirala tudi naveza KGZS in Društva Malih delničarjev Slovenije, ki sta to najavili javno pred postopkom volitev in skupaj dobili 12 zastopnikov v 45-članski skupščini.

Ljubljana, 21.03.2013

Ali teorija velikih števil v vzajemni velja?

Včeraj je tako z »naključnim računalniškim žrebom« iz skupščine Vzajemne izpadlo 6 od 18 predstavnikov ŠGZ, 6 od 12 predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Društva MDS in 3 »neodvisni« kandidati od 15. Predstavniki Društva MDS in KGZS smo predlagali klasičen žreb, ki ga bi opravil vsak posamezni zastopnik, vendar naš predlog žal ni bil upoštevan. Tako zaradi nenavadnih rezultatov ostaja odprto vprašanje glede domnevnega računalniškega postopka, ki naj bi zagotavljal naključni žreb.

Preostalih 30 članov skupščine Vzajemne bo izvolilo 15 novih članov skupščine vzajemne

Skrb vzbujajoče je še, da lahko preko sistema kooptacije ponovno sodeluje tudi sedaj izpadli zastopnik in ga na to mesto izvoli večina, ki je imela srečo in obstala v skupščini Vzajemne. Tako bo večina odločala o manjšini in glede na sedaj znana razmerja se nam obeta, da se bo interesna skupina ŠGZ, ki ima sedaj 12 od 30 članov teoretično okrepila kar za 15 članov. To pomeni, da bo po novem v skupščini lahko zasedla kar 27 mest od 45, saj za to potrebuje prepričati le še 4 aktualne zastopnike v skupščini in z 16 glasovi preglasuje ostalih 14 ter si ukroji sestavo skupščine po svoji meri.