Mercator

Na 28. redni skupščini so se delničarji družbe Mercator, d.d., seznanili s poročilom o poslovanju družbe v letu 2020, potrdili delo uprave in nadzornega sveta, sprejeli spremembe statuta in sklep o pokrivanju čiste izgube ter poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.

Ljubljana, 27.07.2021

Predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić je zbranim predstavnikom delničarjev strnjeno predstavil poslovanje družbe Mercator, d.d., v preteklem letu in povzel pomembnejše poslovne dogodke.

»Družba Mercator je kljub zelo zahtevnim pogojem poslovanja v letu 2020 dosegla vrsto ključnih strateških ciljev. Uspeli smo zvišati prihodke in zmanjšati zadolženost, ob tem pa smo ves čas boja proti epidemiji zagotavljali nemoteno preskrbo prebivalcev z osnovnimi potrebščinami, zagotavljali konkurenčne cene in se prilagajali potrebam kupcev. Trdimo torej lahko, da je bilo poslovanje Skupine Mercator v letu 2020 uspešno«, je poudaril predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić.

Družba Poslovni sistem Mercator je lani ustvarila za 2,1 % prihodkov iz prodaje več kot v letu 2019, pri čemer je bila v trgovini na drobno, ki predstavlja osnovno dejavnost poslovanja, zabeležena 5,1 % rast prihodkov.

Izboljšanje poslovanja je posledica iniciativ operativnega načrta za učinkovito poslovanje (ang. Value Creation Plan) v poslovni strategiji.

Delničarji so na skupščini izglasovali tudi nekatere druge spremembe statuta družbe, med njimi določbo, ki omogoča, da se delničarji udeležijo skupščine ter glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (elektronska skupščina).

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

Na današnji 26. skupščini delničarjev so delničarji izvolili dva nova člana Nadzornega svet (NS), hkrati pa so se seznanili s poslovanje Skupine Mercator v minulem letu. V oktobru 2018 je Mercator prodal 10 svojih nakupovalnih centrov družbi Supernova, skupna vrednost posla pa je znašala 116,6 milijonov EUR. Zadolženost Mercatorja se je tako znižala za slabih 25 %.

Ljubljana, 05. junij 2019

Prihodki malenkost boljši od leta 2017

Skupina Mercator je v letu 2018 prihodke od prodaje povečala za 1,2 %, znotraj temeljne dejavnosti (trgovine na drobno) pa so prihodki zrasli za 3,2 %. Dobiček poslovnega leta je znašal 1,6 milijona EUR, med tem ko je EBITDA znašal 107,5 milijonov EUR, kar predstavlja povišanje za 18,6 %. Neto finančni dolg glede na EBITDA je znašal 7,2 med tem ko je še konec leta 2016 znašal 14,1, kar pomeni, da je Mercator v dveh letih skoraj prepolovil stopnjo zadolženosti. Finančni dolg je konec leta sicer znašal 785 milijonov EUR in se je v primerjavi z letom 2017 znižal za 97 milijonov EUR.

Mercator je na letni ravni ustvaril 2,2 milijardi EUR prihodkov, zaposluje preko 20.000 ljudi in skupaj obvladuje 1.051 trgovin. Več kot polovico vseh prihodkov (56,1 %) je realiziranih v Sloveniji in tudi v okviru zaposlitvene strukture je 47,2 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

Imenovana dva nova člana Nadzornega sveta

Na zahtevo družbe Agrokor, d.d. so delničarji odločali tudi o spremembi v NS. Dne 10.05.2019 sta namreč iz NS izstopila Irena Weber in Vladimir Bošnjak, na njuni mesti pa sta bila imenovana Miodrag Borojević in Paul Michael Foley.

Uprava in NS sta sicer prejela razrešnico za svoje delo v preteklem letu, revizijo v letu 2019 pa bo po nasprotnem predlogu opravljala revizijska družba PWC, saj je Deloitte odstopil od revidiranja zaradi potencialnega konflikta.

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 2. april 2019 Stran: 5

Uradno je zaživela družba Fortenova grupa, ki je »naslednica« Agrokorja, med drugim največjega lastnika trgovske verige Mercator. Fortenova je posledica poravnave, dogovorjene z Agrokor jevimi upniki, ki so se sprijaznili, da dela svojih terjatev nikoli ne bodo dobili nazaj. Najboljše premoženje Agrokorja je oziroma še bo preneseno na Fortenovo, stari Agrokor pa bo šel v stečaj.

Kaj je že v lasti Fortenove...

Z včerajšnjim dnem je bilo na Fortenovo prenesenih 77 od 159 družb Agrokorjeve skupine, gre za družbe, na katere je učinkoval tako imenovali lex Agrokor. Od teh je 45 »zrcalnih« podjetij, gre za insolventna podjetja, ki jim bodo v imenu dodali besedo »plus« (med temi Konzum plus, Jamnica plus, Zvijezda plus, Ledo plus...). Na starem Agrokorjuje ostalo manjvredno oziroma insolventno premoženje in - kot že rečeno - ta bo šel v stečaj.

Fortenova je med drugim že lastnica trgovskih družb Konzum, Vepro in Tiska, živilskih družb Ledo, Jamnica, Pik in Zvijezda ter kmetijskih družb Belje, Agrolaguna, Solana Pag ..., če omenimo le najbolj znane. Fortenova ima sedež v Zagrebu, njen edini delničar pa je na Nizozemskem ustanovljena družba Aisle Dutch HoldCo B.V., katere edina dejavnost je lastništvo Fortenove. Delničarji družbe Aisle so upniki Agrokorja, ki so do deležev prišli prek upniškega dogovora. Gre tako za finančne upnike kot dobavitelje in lastnike obveznic Agrokorja. Lastniška sestava holdinga Aisle je v tabeli. ...

in zakaj Mercator še ni. Kdaj bo?

Stari Agrokor še vedno ostaja 69,57-odstotni lastnik Mercatorja. Zakaj? Zato, ker na Mercator lex Agrokor ni učinkoval in bo ta med premoženjem, ki se bo na Fortenovo šele prenašalo. Pred tem mora novi lastnik še pridobiti soglasje Mercatorjevih upnic (tako imenovano dovoljenje za change of control), nato bo potreboval tudi soglasje varuha konkurence (ki bi sicer moralo biti zgolj formalnost, saj se s tem na trgu ne spreminja nič), Fortenova pa bo morala po nekaterih interpretacijah objaviti tudi prevzemno ponudbo za Mercator. Kdaj se bo začel postopek prenosa Agrokorjevega deleža Mercatorja na Fortenovo? »Ne moremo povedati nič konkretnega, upamo, da čim prej. Trenutno smo vse moči osredotočili na prenos premoženja, ki že poteka, nato pa se posvetimo nadaljnjim postopkom,« pravijo v Fortenovi. Je pa slutiti, da v Sloveniji ni več nasprotovanja v zvezi s prenosom. Vsaj tako je bilo razumeti šefa slovenskega upniškega odbora Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin v oddaji Odmevi 1. marca letos.

Po oceni naših virov bi lahko Mercator »novega« večinskega lastnika dobil do jeseni oziroma do konca tega leta. Do takrat se za delničarje Mercatorja, njegove dobavitelje in zaposlene gotovo ne bo spremenilo nič. Če bo Fortenova objavila prevzemno ponudbo (po kakšni ceni, po neuradnih informacijah še ni določeno), bodo lahko mali delničarji, ki so ostali zaklenjeni v kapitalu družbe, te prodali.

Dodajmo, da lahko Sberbank po upniškem sporazumu 18,54-odstotni delež Mercatorja zamenja za dodatni 1,6-odstotni delež v Fortenovi.

Od danes »stalni upravni odbor«

Delničarji Mercatorja so na redni skupščini odločali o razrešnici zdaj že nekdanjih članih Nadzornega sveta (NS) in tudi o imenovanju novega NS. Člani NS, ki so prihajali iz Todorićevih vrst niso prejeli razrešnice za delo v preteklem letu, med ko so ostali razrešnico prejeli. V NS sta nov 4 letni mandat dobila Matej Lahovnik in Ivica Mudrinić, polega njiju pa bodo v NS sedeli tudi Fabris Peruško, Irena Weber in Sergei Volk.

Ljubljana, 12. junij 2018

Mercator rahlo povečal prihodke in zmanjšal dolg

V letu 2017 so prihodki iz prodaje v trgovini na drobno znašali 1,6 milijarde EUR (vsi prihodki so znašali 2,2 milijarde EUR), kar je 2,5 % več kot v letu 2016. EBITDA marža je znašala 90,6 milijonov EUR, finančni dolg pa je nižji za 21 milijonov EUR, vendar še vedno znaša 882 milijonov EUR.

Mercator zaposluje skoraj 21 tisoč ljudi in ima 1.240 maloprodajnih trgovin. V letu 2017 so izvedli za 71 milijonov EUR investicij.

Del starega NS brez razrešnice

Delničarji niso podelili razrešnice naslednjim članom NS: Anteju Todoriću, Damirju Kuštraku, Ivanju Crnjacu in Darku Knezu. 

Na drugi strani pa so razrešnico prejeli: Ante Ramljak, Matej Lahovnik, Ivica Mudrinić, Vladimir Bošnjak, Teo Vujičić, Matjaž Grošelj, Veljko Tatić, Vesna Stojanović in Jože Lavrenčič, kakor tudi celotna uprava Mercatorja.

Za nove člane NS so bili imenovani Fabris Peruško (izredni pooblaščenec Agrokorja), Irena Weber (namestnica Peruška), Sergei Volk (Sberbank) ter Ivica Mudrinić in Matej Lahkovnik, ki sta bila v NS že prejšnjo sestavo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Delničarji Mercatorja so se danes sestali na 23. skupščni, v okviru katere so se delničarji seznanili s poslovanjem v letu 2015. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za delo v minulem letu, hkrati pa je bila za revizijo izkazov v letu 2016 izbrana revizijska družba Deloitte revizija. Mercator v naslednjih treh letih predvideva sto milijonsko investicijo v nov logistično center, kar je na skupščini predstavil predsednik uprave Toni Balažič.

Ljubljana, 10. maj 2016

Poslovno prestruktiranje Mercatorja se počasi zaključuje

Mercator, ki že od leta 2012 izvaja poslovno prestruktiranje svojih dejavnosti, med katerimi prevladuje optimizacija enot in posledično zapiranje neprofitnih prodajaln, postopno posluje vse bolj pozitivno.

Tako je Mercator v letu 2015 ustvaril 'le' slabe 4 milijone EUR izgube, ob tem pa je vidno izboljšal izid iz poslovanja, ki je v letu 2015 znašal več kot 51 milijonov EUR v primerjavi z 5 milijoni EUR iz leta 2014.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je za 20. skupščino družbe Krka, d.d., ki bo potekala 18.06.2015, podalo nasprotni predlog glede delitve bilančnega dobička, kjer predlagamo, da se namesto 2,20 EUR za dividendo nameni 3,35 EUR. Pri predlogu smo upoštevali predlog Uprave in Nadzornega sveta, sočasno pa smo v nasprotnem predlogu prišteli še izredno dividendo iz naslova razgradnje rezervacij za tožbe, ki je Krka zaključil uspešno. V Društvu MDS menimo, da bo višja dividenda imela pozitivne učinke tako za obstoječe delničarje kakor tudi za morebitne nove vlagatelje, ki se odločajo za nakup delnic.

Ljubljana in Novo mesto, 29. maj 2015

Skladno z navedbami v letnem poročilu družbe, natančneje na 49. in 50. strani letnega poročila za leto 2014 je družba Krka, d.d. realizirala 70,7 milijonov EUR drugih poslovnih prihodkov. Zgolj v zadevi »Perindopril« je družba imela oblikovano rezervacijo v višini 47,5 milijonov EUR, v juliju 2014 pa je družba s strani Evropske komisije prejela odločbo o plačilu kazni v višini 10 milijonov EUR, preostali del rezervacije, v višini 37,5 milijonov EUR pa je družba sprostila. Prav tako se je dodatno sprostila rezervacija v višini 1,4 milijona EUR v zadevi Sanofi Aventis Francija, sočasno pa je družba prejela še povračilo sodnih stroškov v višini 20,8 milijonov EUR v sporu z družbo AstraZeneco. Društvo MDS na osnovi navedenega predlaga, da se del sproščenih rezervacij nameni za izplačilo izredne oz. povišane dividende delničarjem, saj gre za prosta sredstva, s katerimi družba razpolaga in enkratno izplačilo višje dividende v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe niti začrtane strategije.

Društvo MDS predlaga, da se tako za dividendo nameni 3,35 EUR bruto na delnico, kjer je bil upoštevan predlog Uprave in NS, ki predlagata redno dividendo v višini 2,20 EUR bruto skladno z dividendno politiko, slednjemu pa je bila prišteta še izredna dividenda v višini 1,15 EUR bruto iz naslova sproščene rezervacija iz zadeve »Perindopril« v višini slabih 37,5 milijona EUR.

Društvo MDS tudi tokrat z lastnik zbiranjem pooblastil

Delničarji Krke bodo v ponedeljek, 01.06.2015 pričeli prejemati pooblastila za zastopanje na skupščini, s podpisom našega pooblastila pa delničarji avtomatično prekličejo pooblastilo, ki jim ga je poslala Krka. Na žalost družba pošilja pooblastila delničarjem brez da bi počakala na zakonsko določen 7-dnevni rok za razširitev dnevnega reda in za podajanje nasprotnih predlogov, prav tako pa družba nikakor ne želi, da bi na pooblastila uvrstila predstavnike malih delničarjev, čeprav je to praksa večine večjih slovenskih družb (Petrol, Gorenje, Mercator, Pivovarna Laško itd.).