Sava Re

Na današnji 38. skupščini so delničarji potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se dobiček v višini 23.246.544,00 evra uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,50 evra bruto na delnico in bo 12. 7. 2022 izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 11. 7. 2022.

Ljubljana, 23.06.2022

Delničarji so se seznanili z letnim poročilom za leto 2021 ter upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za leto 2021.

Skupščina je za revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana.

Skupščina je potrdila Poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., v poslovnem letu 2021, medtem ko posvetovalni sklep o odobritvi Politike prejemkov članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., ni bil sprejet. Politika prejemkov Save Re je sicer skladna z zakonodajo in velja, vendar pa v nekaterih delih nekoliko odstopa od priporočil delničarja SDH, ki so bila objavljena 16. 3. 2022.

Družba bo odstopanja od priporočil SDH proučila in jih odpravila do naslednje redne skupščine delničarjev Save Re.

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2021 ustvarila 732,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 7,6-odstotno rast. Čisti dobiček v višini 76,2 milijona evrov je za 35,1 odstotka višji od predhodnega leta in močno presega tudi načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 15,8 odstotka in kar za 3,8 odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022.

Ljubljana, 04.03.2022

K povečani dobičkonosnosti skupine prispevali vsi odseki poslovanja

Z dobičkom so poslovali vsi poslovni odseki skupine. Najbolj so k rasti dobička prispevali odseki premoženje zaradi razmeroma ugodnega škodnega dogajanja v Sloveniji, pozavarovanje zaradi boljših rezultatov tega segmenta ob nižjih škodah ter pokojninsko zavarovanje in upravljanje premoženja zaradi uspešne prodaje, pa tudi ugodnega gibanja finančnih trgov v letu 2021. Rast dobička je tudi posledica celoletne vključitve Vite, s čimer se je Zavarovalna skupina Sava utrdila kot druga največja ponudnica življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu.

7,4-odstotna rast kosmatih premij

Skupina je v letu 2021 zbrala 729,9 milijona evrov kosmatih premij, kar je znatno 7,4-odstotno povečanje od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira predvsem iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (40,0-odstotna rast) zaradi prevzema Vite v letu 2020, obseg zbrane premije pa je skupina povečala tudi s pozavarovanjem (5,0-odstotna rast) ter premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji v tujini (4,9-odstotna in 2,8-odstotna rast). Skupina je za 5,1 odstotka povečala tudi kosmate premije, zbrane na slovenskem trgu, čeprav so se premije celotnega segmenta premoženje Slovenija zmanjšale zaradi opuščanja FOS-poslov.

Nadaljnja krepitev pokojninskega zavarovanja in upravljanja premoženja

V odseku pokojnine in upravljanje premoženja je skupina lani z aktivno prodajo in ugodnimi gibanji na finančnih trgih povečala vrednost sredstev varčevalnih skladov v upravljanju, in to za znatnih 24,2 odstotka, s čimer je presegla 1,5 milijarde evrov obsega teh sredstev. Posledično je na tak način pomembno okrepila poslovne prihodke tudi v tem odseku (29,0-odstotna rast) in s 5,6 milijona evrov skoraj potrojila njegov poslovni izid pred davki.

Ugoden škodni rezultat

Čisti odhodki za škode so se v primerjavi s predhodnim letom znižali za 4,2 odstotka. Odsek pozavarovanje je kljub velikim škodnim dogodkom dosegel nižji merodajni škodni količnik, saj so bili največji škodni dogodki leta 2021 takšne narave, da je nanje v veliki meri učinkovala pozavarovalna zaščita. V slovenskem premoženjskem odseku se je pri avtomobilskih zavarovanjih nadaljevalo ugodno škodno dogajanje. V tem odseku so bili čisti odhodki za škode nižji tudi zaradi opustitve FOS-poslov. Posledično se je močno izboljšal čisti merodajni škodni količnik skupine, ki za leto 2021 znaša 55,6 odstotka.

Dodatno izboljšana stroškovna učinkovitost

Zaradi rasti poslovnih prihodkov in optimizacije poslovanja se je čisti stroškovni količnik v letu 2021 znižal na 29,0 odstotka, kar je dodatno izboljšanje za 0,5 odstotne točke. K učinkovitejšemu poslovanju je največ prispeval odsek življenjskih zavarovanj v Sloveniji zaradi celoletne vključitve Vite.

V letu 2021 ponovno izplačana dividenda

Solventnost Save Re je kljub zaostrenim razmeram v prvem letu pandemije covida-19 ostala na visoki ravni, zato je družba lani kljub regulatornim omejitvam lahko dokazala svojo kapitalsko trdnost in svojim delničarjem ponovno izplačala dividende v skupni višini 13,2 milijona evrov oziroma 0,85 evra na delnico. Leto 2021 je bilo zelo pozitivno tudi za tržno vrednost delnice Sava Re, saj je ta narasla za 51 odstotkov in leto končala s ceno 27,90 evra. V vrednosti delnice so se tako izrazili odlično poslovanje skupine v preteklih letih in uspešno doseganje strateških ciljev.

1,8-odstotna donosnost naložbenega portfelja

Donosnost naložbenega portfelja v letu 2021 je v razmerah nizkih obrestnih mer znašala 1,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu in 0,3 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče

Poleg rekordnih finančnih rezultatov Zavarovalna skupina Sava zelo uspešno uresničuje svojo strategijo razvoja v sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino, usmerjeno k strankam. V dveh tretjinah strateškega obdobja je razvila večkanalno komunikacijo, nadgradila spletne in druge samooskrbne rešitve ter vpeljala elektronsko obveščanje strank, nadaljuje pa z razvijanjem in uvajanjem umetne inteligence v škodni proces in spletno prodajo. Velik poudarek skupina daje prilagojenosti storitev in uporabniški izkušnji ter krepitvi osebnega svetovanja in celotnega odnosa s stranko.

Pristop k svetovnim načelom trajnostnega poslovanja

Skupina je bila zelo aktivna tudi pri trajnostnem poslovanju. Omeniti gre predvsem sprejetje trajnostne naložbene politike ter podpis načel globalnega dogovora (United Nations Global Compact) in načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment). Sredi leta so bila na spletnih straneh objavljena tudi razkritja glede vključevanja trajnostnega vidika v naložbene procese.

Potrjena bonitetna ocena »A«

Kapitalsko trdnost in solventnost skupine sta lani s ponovno odlično bonitetno oceno »A« potrdili tudi bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best. Obnovitev bonitetnih ocen potrjuje trdno kapitaliziranost in likvidnost, večletno uspešno poslovanje skupine in preudarno obvladovanje tveganj.

Dokumenta Nerevidirani računovodski izkazi za leto 2021 in Predstavitev nerevidiranih rezultatov za leto 2021

To obvestilo bo objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.sava-re.si od 4. marca 2022, in sicer za najmanj petletno obdobje.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14. oktober 2021 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

Bonitetna agencija AM Best je Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Triglav Re ob rednem letnem pregledu ponovno potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno bonitetno oceno kreditne sposobnosti a. Oceni imata stabilno srednjeročno napoved, ki je odraz pričakovanj agencije, da Triglav srednjeročno dosega dobre poslovne rezultate in ohranja zelo trden finančni položaj ter vodilno tržno vlogo v Sloveniji in širši regiji, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav.

Bonitetna agencija AM Best je Savi Re ob rednem letnem pregledu potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno kreditno bonitetno oceno a. Obe oceni imata stabilno srednjeročno napoved. Finančni položaj je ocenjen kot zelo močan, poslovanje kot močno, vpliv profila poslovanja na bonitetno oceno kot nevtralen, sistem upravljanja tveganj pa kot primeren glede na sestavo skupine, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Save Re. Na trgu obveznic Ljubljanske borze se bo 18. oktobra začelo trgovati s trimesečnimi zakladnimi menicami z oznako TZ193, ki jih je država v skupni nominalni vrednosti 151 milijonov evrov prodala na avkciji 12. oktobra, je objavila Ljubljanska borza.

Sklad obrtnikov in podjetnikov je danes objavil razpis za predsednika in člana uprave.

Kandidati morajo meti med drugim visokošolsko izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja ali zavarovalništva. Skupščina sklada bo predsednika in člana uprave imenovala za petletni mandat. Prijave zbirajo 15 dni ob objave razpisa, torej do 29. oktobra. Predsednik uprave sklada je trenutno Bojan Jean, član uprave pa Božidar Marot.

Delničarji družbe SaveRe, d.d. so se na današnji skupščini seznanili s poslovanje skupine SavaRe v letu 2020, hkrati pa bodo odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu družbe, ter imenovali tri nove nadzornike družbe za naslednja štiri leta. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 2,24 % na skupščini prisotnega kapitala.

Ljubljana, 25.05.2021

Poslovanje nad načrtovanim

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2020 ustvarila 674,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 15,5-odstotno rast. Čisti dobiček je znašal 56,4 milijona evrov in je za 12,3 odstotka višji od predhodnega leta ter je presegel načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 13,3 odstotka in za 1,3-odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022. K večji dobičkonosnosti je pripomogel tudi prevzem družbe Vita, pri katerem je skupina ustvarila prihodek enkratne narave zaradi pozitivne razlike med pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev in nakupno vrednostjo.

Knjigovodska vrednost delnice POSR je 19,4 % višja in znaša 29,70 EUR, na borzi od začetka leta kar 36 % višje

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2020 znašala 29,70 EUR in je zrasla za 19,6 % glede na zadnji dan leta 2019. Delnica je na organiziranem trgu dosegla tečaj 25,00 EUR na dan 24.05.2021, kar je 36 % višje od zaključnega tečaja 18,50 EUR na zadnji trgovalni dan leta 2020 in še raste, rast so spodbudili tudi objavljeni Rezultati za obdobje januar-marec 2021 in podatek, da čisti dobiček dosega 23,5 milijona evrov, kar je 44,3 % načrtovanega za leto 2021.

Zavarovalna skupina Sava v letu 2020 ponovno dobila potrditev bonitetne ocene »A« s stabilnimi obeti iz obeh bonitetnih agencij, kar daje našemu poslovanju dodatno verodostojnost na mednarodnih pozavarovalnih trgih.

Delničarjem dividenda v višini 0,85 EUR bruto

Skupščina je sprejela predlog nadzornega sveta in uprava, da se delničarjem družbe izplača dividenda v višini 0,85 eura bruto na delnico, kar ob upoštevanju števila lastnih delnic znaša 13.173.041,60 EUR eura oziroma 23,4  odstotkov čistega poslovnega izida skupine za leto 2020, ki bo izplačana 10.06.2021, delničarjem vpisane v delniško knjigo na dan 09.06.2021. O nasprotnem predlogu, da se za dividende nameni 1,30 EUR se ni glasovalo.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je predlagal, da Uprava in Nadzorni svet SaveRE po odpravi omejitev glede izplačevanja dobička s strani Agencije za zavarovalni nadzor razmislita, da na začetku leta 2022 izplačata akontacijo dividende za leto 2021 ob izpolnjevanju kriterijev solventnosti in finančne stabilnosti.

Izvoljeni novi člani nadzornega sveta Save Re

Delničarji so za nove člane nadzornega sveta izvolili: 

• g. Keith William Morris, ki je bil že prejšnji mandat v NS Save RE in je po izobrazbi diplomirani ekonomist (B. Sc, Management Sciences) s specializacijo v financah in trženju. Večji del svoje poklicne poti je deloval v finančnem sektorju. Od leta 1989 do upokojitve je bil na vodstvenih položajih, predvsem v zavarovalništvu in večjih skupinah, kot so Eagle Star Group, American International Group (AIG), Allianz Group in RBS Insurance (Direct Line Group). 
• g. dr. Matej Gomboši, ki je dr. znanosti s odročja računalništva in informatike in zaposlen od  leta 2016  na Finančni upravi Republike Slovenije kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. 
• g. Klemen Babnik, univerzitetnega diplomiranega pravnika, ki je od marca 2020 zaposlen na Ministrstvu za infrastrukturo RS 

Predstavitev članov NS si lahko preberete TUKAJ.

Nasprotni predlog za delitev dividende objavljen na AJPESU z dne 05.05.2021 objava 5077926 si lahko ogledate TUKAJ.

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Sava Re, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 16. april 2021 Stran: 5 Vir: TUKAJ

V vladajoči koaliciji se nadaljujejo priprave na prevzeme položajev v domačem gospodarstvu. Ena od tarč koalicije je tudi zavarovalniška skupina Sava Re, v kateri si bosta, če se bodo s tem strinjali tudi ostali delničarji, dve nadzorniški mesti razdelili stranki NSi in SDS.

V Savi Re sredi julija letos potečejo mandati trem od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so predstavnica Slovenskega državnega holdinga Mateja Lovšin Herič, Keith W. Morris in direktor časopisne družbe Delo Andrej Kren. Medtem ko je Keith W. Morris predlagan za ponoven štiriletni mandat, sta za nova nadzornika predlagana kandidata Matej Gomboši in Klemen Babnik.

Gomboši močno povezan z Janševim kabinetom

Matej Gomboši med poznavalci velja za kandidata, ki je močno povezan s kabinetom predsednika vlade Janezom Janšo. Leta 2010 je kot kandidat SDS-a postal župan Beltincev, sicer pa je njegova poslovna pot močno povezana z računalništvom in informatiko. Je doktor znanosti s področja računalništva in informatike. Leta 2016 se je zaposlil na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. Svojo delovno pot je začel leta 1998 kot IT asistent in kasneje kot višji IT raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Med njegove vodstvene izkušnje sodi tudi funkcija namestnika direktorja za IKT v Elektro Slovenija, d.o.o., kjer je bil zadolžen za vodenje in koordinacijo pomembnejših večdivizijskih projektov. Ima tudi vodstvene izkušnje s področja lokalne samouprave in mednarodne izkušnje iz Sveta Evrope. Med letoma 2011 in 2016 je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta Razvojne Agencije Sinergija. Matej Gomboši bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat.

Babnik je Vrtovčev vodja kabineta

Klemen Babnik je vodja kabineta ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi). Že lani ga je vlada imenovana v nadzorni svet Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), postal je tudi nadzornik Istrabenza. Je univerzitetni diplomirani pravnik. Svojo karierno pot je začel na sodišču ter nadaljeval v državni upravi. Dodatno se je izobraževal tudi na področju korporativnega upravljanja na univerzi Harvard v ZDA. Od leta 2014 si je nabiral izkušnje na različnih vodstvenih mestih znotraj državne uprave. Klemen Babnik bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat, lahko razberemo iz sklica skupščine.

Delničarji Save Re bodo na skupščini 25. maja znova lahko odločali o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se delničarjem izplača dividenda 0,85 evra bruto na delnico.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.