Intesa Sanpaolo

Intesa Sanpaolo, d.d. - Kontaktni podatki

Intesa Sanpaolo, d.d.
Pristaniška 14
6502 Koper
Telefon: +386 (5) 666 10 00
Faks: +386 (5) 666 20 19

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Slovenska pivovarska industrija dobiva novega lastnika; Heineken kot 3. pivovar v svetu še dodatno utrjuje 1. mesto v Evropi

Delničarji Pivovarne Laško, d.d. so se na redni skupščini seznanili z rezultatom Pivovarne Laško v letu 2014; pri čemer so podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), predsednik Uprave, mag. Dušan Zorko pa je v okviru 4. točke dnevnega reda delničarje seznanil delničarje o poteku prodajnega postopka 51,11 % deleža Pivovarne Laško. Po zaključku prodajnega postopka in izdaji vseh potrebnih soglasij bodo vsi preostali delničarji deležni prevzemne ponudbe s strani Heinekena, v višini 25,56 EUR za posamezno delnico.

 

Laško, 19. junij 2015


 

Prodan 51 % paket Pivovarne Laško

DUTB, KAD, Alpen Invest, Abanka Vipa, KD Skladi, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper so v skupnem prodajnem procesu prodale 51,11 % paket delnic Pivovarne Laško, ki ga je kupil nizozemski Heineken in zanj odštel slabih 115 milijonov EUR, kar znaša 25,56 EUR za posamezno delnico.

Po uspešnem zaključki prodajnega procesa bodo vsi mali delničarji na dom prejeli prevzemno ponudbo, ki bo enaka ceni, po kateri je Heineken kupil večinski paket delnic, to je 25,56 EUR za posamezno delnico.

Predsednik Uprave je v okviru razprave poudaril, da so v Pivovarni Laško ponosni, da so uspeli poiskati strateškega kupca in ob tem uspeli prodati tudi večino poslovno nepotrebnega premoženja, ki ni del osnovne dejavnosti Pivovarne Laško. Kot se je izrazil sam: »Pivovarna Laško končno dobiva pravega lastnika, ki je pivovar«.

Vsi delničarji družbe PIVOVARNA LAŠKO bodo prejeli ponudbo za odkup delnic po 25,56 EUR za delnico

Prodajni konzorcij Pivovarne Laško, d.d. (Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Alpen invest, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Abanka Vipa, d.d., KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Nova kreditna banka Maribor, d.d., in Zavarovalnica Triglav, d.d., Sklad obrtnikov in podjetnikov, Banka Koper d.d.), je dne 13.04.2015 z družbo Heineken International B.V. podpisal prodajno pogodbo o prodaji 51,11% lastniškega deleža v kapitalu družbe Pivovarna Laško, d.d., po ceni 25,56 EUR za delnico. Plačilo kupnine in prenos delnic na novega lastnika bo izveden po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so opredeljeni v prodajni pogodbi in med katere sodi tudi soglasje Javne agencije za varstvo konkurence (AVK).

 

Ljubljana, 29. april 2015


 

Po izpolnitvi odložnih pogojev je pričakovati, da bodo številni mali delničarji prejeli ponudbe za nakup delnic Pivovarne Laško, d.d. (z oznako PILR) s strani različnih borznih hiš in družb. Male delničarje opozarjamo, da bo družba Heineken International B.V., skladno z določili slovenske prevzemne zakonodaje objavila najprej prevzemno namero in nato še prevzemno ponudbo. 

To pomeni, da bodo vsi preostali delničarji prejeli prevzemno ponudbo za odkup njihovih delnic z oznako PILR  po enaki ceni, t.j. po 25,56 EUR za 1 delnico. Pričakovati je, da bosta prevzemna namera in prevzemna ponudba podani v roku 30 do 45 dni od dneva izpolnitve odložnega pogoja – pridobitve soglasja AVK.

Lahko laškemu pivu pomagajo Heinekenove mišice

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 04. 2015 Stran: 3

In pivovarno dobi ... Heineken Največ je pridobila slaba banka, zadovoljni tudi mah delničarji

Ljubljana - »Pričakovano, skoraj edini mogoči izhod, dobra novica za skoraj vse vpletene,« je prodajo Skupine Laško nizozemskemu pivovarju Heinekenu komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Veliki tihi zmagovalec posla je po njegovem mnenju DUTB, ki je s prodajo delnic Laškega unovčila kar okoli 400-odstotni donos.


Kdor je spremljal razvoj dogodkov in videl pristop nizozemskega pivovarskega giganta k nakupnim postopkom, mu je lahko bilo jasno, da se je Heineken odločil kupiti Pivovarno Laško in da bo ponudil najvišjo ceno, razmišlja Matej Lahovnik. Spominja na prodajo Mercatorja: kupec prihaja iz iste panoge kot ciljna družba, zato mu koncentracija lahko prinese največje sinergije, in to v nabavi, distribuciji, proizvodnji. Institucionalni vlagatelji ne bi mogli tekmovati z njim. Poleg tega gre v pivovarski zgodbi za stratega, ki je tretji največji pivovar na svetu.

Dosežena cena je razmeroma visoka, zato je posel dobra novica tudi za male delničarje. Med prodajalci pa je v daleč najboljšem položaju DUTB. Banke so nanjo namreč prenesle delnice Pivovarne Laško po petkrat nižji ceni, kot jih bo zdaj slaba banka prodala Heinekenu. To pomeni 400-odstotni donos, posredno pa tudi korist za davkoplačevalce, saj se bo za ta izkupiček (52,5 milijona evrov) zmanjšal bančni primanjkljaj. Kad dobi 15,8 milijona evrov, KD skladi okoli deset, Alpen Invest dobrih 9,2, SOP 8,8, Abanka 7,3, Banka Koper 5,8, NKBM malo več kot dva, Zavarovalnica Triglav pa malo, manj kot dva milijona evrov.

Lahovnik: Dokapitalizacija in poslovno prestrukturiranje

Kdo bo dal več?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe

Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.


Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.

Slovenske banke – Ministrstvo skriva podatke o treh milijardah depozitov Republike Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

 

Ljubljana, 25. marec 2015


 

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

 

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

 

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Dolga bitka malih delničarjev za pravico

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2014 Stran: 6

Malim delničarjem, ki so jih v zadnjih letih večinski lastniki iztisnili iz lastništva, je doslej uspelo izboriti že več kot štiri milijone evrov dodatnih odpravnin, z upoštevanjem zunajsodnih poravnav pa še nekaj milijonov evrov več.


V zadnjih treh letih se je z iztisnitvijo malih delničarjev zaključilo več kot 30 prevzemov, celo več, kot je bilo v tem času objavljenih uradnih prevzemnih ponudb. A iztisnjeni mali delničarji se očitno vedno bolj zavedajo svojih pravic in ne verjamejo cenitvam revizijskih družb, ki kot po tekočem traku potrjujejo iztisnitvene cene. Po zakonu o prevzemih mora večinski lastnik ob iztisnitvi malim delničarjem izplačati pravično denarno odpravnino, ki jo mora preveriti tudi revizor, a je malim delničarjem doslej na sodišču uspelo izbojevati tudi trikrat višje odpravnine.

Dodatni milijoni za male delničarje

Razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Gorjanc Robert Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 5

Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS

Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje. Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Slavinec.

Kot predstavniki zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.

Večja dobičkonosnost

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.