Elektro Ljubljana

Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.

Ljubljana, 23.11.2023

Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.

V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.

Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.

Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023

Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:

1. ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
2. ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
3. ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
4. ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
5. ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.

VLADA SODO PREHAJA POD OKRILJE ELESA 

Vlada je septembra potrdila pripojitev sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO k sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja. Vlada se kot edini družbenik Elesa v nadaljnjem postopku pripojitve družbe SODO odpoveduje več upravičenjem družbenika v primeru pripojitev po ZGD, kot so zahteve po poročanju, pregledih in reviziji pripojitve.

Z 22. decembrom lani je družba Eles vstopila kot družbenik družbe SODO s stoodstotnim deležem, pred tem je bila njen stoodstotni družbenik Republika Slovenija. S pripojitvijo družbe SODO k družbi Eles, ki bo formalno izvedena v oktobru, bo koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije prenesena na Eles.

Spremenilo se bo tudi dosedanje ime družbe Eles, ki bo po novem operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Eles bo prevzel vse zaposlene družbe SODO, tako da bodo poslovni procesi, ki jih je do pripojitve izvajala družba SODO, potekali nemoteno naprej. Tako se bo 37 zaposlenih s SODO v skladu z njihovimi dosedanjimi nalogami ter potrebami na Elesu razporedilo po področjih družbe Eles.

Pretežni del zaposlenih bo delo še naprej opravljal na lokaciji v Mariboru. Prav tako bodo na spletni strani www.sodo.si do nadaljnjega dostopne vse informacije in aplikacije za uporabnike omrežja.

Na današnji 30. redni seji skupščine Elektra Ljubljana so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2022 ter prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022. Članom nadzornega sveta, ki so v letu 2022 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Na seji skupščine delničarjev Elektra Ljubljana je bilo prisotnih 87,06 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Ljubljana, 26.06.2023

Preteklo leto izguba kot posledica negativnih učinkov Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Čisti poslovni izid, ugotovljen na dan 31. 12. 2022, je negativen v višini –6.899.651,31 EUR in je posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), kjer je družba izgubila 20,5 mio načrtovanih prihodkov. Nepokrito izgubo bo družba pokrila iz pozitivnih rezultatov v prihodnjih letih. Družba aktivno vodi vse pravne aktivnosti, da bi ta dolg od države dobila poravnan bodisi po poravnavi ali pa s tožbo. Finančni dolg Elektro Ljubljana je lani zrastel na 88 mio EUR in je večji za 11 mio EUR kot leto poprej. Foto: Miha Fras VIR: spletna stran Elektro Ljubljana.

Zeleni prehod družba planira povečati sredstev za investicije

Družba skladno s strategijo zelenega prehoda namerava že letos investicije iz planiranih 41 mio EUR povečati na 51 mio EUR predvsem za delo na nizko napetostnih in srednje napetostnih objektiv in s tem bi omogočili večje priključevanje OIV, delež zavrnjenih soglasij za priključitev OIV je lani znašal 25 %.

Dodatna sredstva za investicije nameravajo dobiti iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za ta namen predvidenih 40 mio EUR. 

Dodatno pa planirajo pridobiti sredstva iz projekta GreenSwitch.  Jedro tega projekta so investicije v primarno energetsko infrastrukturo. S tem bi omogočili maksimalni izkoristek omrežja in razvoj SmartGrids orodij, ki zajemajo različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti v kombinaciji s hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi.

Dva nadzornika odstopila, dva na novo izvoljena

Delničarji so se seznanili z odstopom članov nadzornega sveta mag. Davida Skornška in mag. Urške Gašperlin. Za nova člana nadzornega sveta družbe je skupščina izvolila Marjanco Molan Zalokar in mag. Davida Klariča za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z današnjim dnem.

Delničarji odpoklicali tri člane NS in imenovalitri nove člane NS Elektro Ljubljana d.d.

Ljubljana, 16.12.2022

Na današnji skupščini Elektro Ljubljane d.d. so delničarji z 33.514.896 glasovi, kar je predstavljalo nekaj več kot 85 % vseh delnic družbe odpoklicali:

1. Božidarja Godnjavca,
2. Davorina Dimiča
3. Gorazda Justinka

z dnem 16.12.2022.

Za nove nadzornike, pa so z enakim izodom soglasno imenovali z dne 17.12.2022

1. Vekoslava Korošca
2. Marka Naraločnika
3. Davida Skorenška.

Predstavitev novih nadzornikov je v nadaljevanju:

Brez plačila zapadlega dolga SODO bo poslovni izid Elektro Ljubljane d.d. konec leta negativen

V okviru razprave pred glasovanjem o razrešitvi  je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zahteval pojasnilo oz. podatek koliko je letos dolžen SODO iz naslova omrežnine EDP Lj in kako ta dolg potencialno vpliva na poslovni izid konec leta 2021 in dobil odgovor s strani predsednika uprave, da je to dolg samo za letošnje leto preko 4 mio in tu ni upoštevan dolg  SODO iz leta 2021, ki je tudi še neporavnan in da če tega ne dobijo plačano, bo poslovni izid družbe konec leta negativen.

Danes je potekala 28. redna skupščina delničarjev družbe Elektro Ljubljana, d.d., ki je odločala o rednih zadevah in predlogu Društva MDS ter skupine manjšinskih delničarjev o delitvi dividende v višini 12 centov (oz. celotnega ugotovljenega bilančnega dobička leta 2021, saj je družba ob sklicu predlagala, da le-ta ostane nerazporejen). Skupščina je tudi odločala o predlogu Društva MDS in manjšinskih delničarjev o ustanovitvi sklada lastnih delnic in spremembi Statuta. Na skupščini je bila obravnavana tudi zahteva Društva MDS naslovljena na upravo družbe, naj pojasni pravno stanje 25 % deleža v Gen EL d.o.o. (saj je sodišče prenos deleža na Gen energijo razveljavilo), kje je kupnina za ta delež, ter ali so jo vrnili Gen energiji ali deponirali na fiduciarni račun odvetnika ali notarja do rešitve spora. Skupščina je na koncu sprejela sklep, da se delničarjem izplača 6 centov dividende, o morebitni dodatni delitvi 6 centov pa se bo odločalo, če bo Republika Slovenija, kot največji lastnik družbe, nadomestila izpad prihodka iz omrežnine za mesece februar, marec in april 2022, kar je posledično povzročilo poslovno škodo elektro distribucijskim podjetjem (EDP) in njihovim lastnikom. 

Ljubljana, 25. maj 2022

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarjem 6 centov dividende po nasprotnem predlogu SDH

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2021. Čisti dobiček je znašal 14,1 mio EUR, v investicije družbe pa vloženo 35,5 mio EUR. Družba je beležila tudi izgubo v višini 20 mio EUR, po oceni uprave pa je do konca leta 2022 pričakovati izgubo v višini okoli 5,4 mio EUR (v povezavi z izpadom prihodka iz naslova omrežnin v obdobju februar - april 2022).

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021 in za dividende izglasovala nasprotni predlog SDH, da se delničarjem izplača le polovica ugotovljenega bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2021 znašal 4.695.670,32 (t.j. 6 centov na delnico bruto). O delitvi preostanka dobička se bo odločalo, če bo Republika Slovenija nadomestila povzročeno škodo zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnin v mesecih februar, marec in april 2022.

Skupščina je izbrala revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024

Za pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je skupščina potrdila družbo Ernst & Young d.o.o. Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Seznanitev skupščine o imenovanju članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev

Skupščina se je seznanila, da je Svet delavcev Elektro Ljubljana, d.d. za predstavnike delavcev v nadzornem svetu za mandat od marca 2022 do marca 2026 imenoval Andreja Malenška in Roberta Lekšeta.

Skupščina ni izglasovala pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic in sprememb Statuta

Skupščina ni potrdila predloga Društva MDS in skupine manjšinskih delničarjev o podelitvi pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic (najvišja nakupna vrednost delnice po tem predlogu ne bi smela presegati knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov družbe Elektro Ljubljana, d.d., najnižja nakupna vrednost pa biti nižja od 75 % knjigovodske vrednosti delnice) ter sprememb Statuta, s katero smo predlagali, da se statutarna določba, ki omogoča Upravi NS razporejanje dobička v druge rezerve iz dosedanjih 2/3 zmanjša na ½.

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.