Unior

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Medij: Finance  Avtorji: Blaž Abe, Nicolas Vanek  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 12. september 2019 Stran: 7

V skupini Unior so v prvi polovici leta ustvarili 132,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,9 odstotka več kot leto prej, so sporočili iz družbe. Čisti poslovni izid v prvem polletju znaša 9,4 milijona evrov, kar je 4,1 odstotka oziroma 399 tisoč evrov manj kot v istem obdobju lani.

Manjši čisti dobiček kot v lanskem prvem polletju je po pojasnilih Uniorja predvsem posledica nekoliko nižjih rezultatov poslovanja pridruženih družb. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil na ravni skupine v prvih šestih mesecih glede na enako obdobje lani višji 2,2 odstotka in je dosegel nekaj več kot 19 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil medtem z 11,2 milijona evrov za 1,2 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.

Matična družba z rastjo prihodkov; dobiček manjši kot lani

Družba Unior je dosegla 91,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,9 milijona evrov več kot v istem lanskem obdobju in pomeni 5,7-odstotno rast.

Čisti poslovni izid ob polletju znaša 5, 3 milijona evrov, kar je za 3,8 odstotka več od pričakovanj. To je sicer 1,2 milijona evrov manj kot lani, saj so se takrat poznali pozitivni učinki prodaje družbe RTC Krvavec.

Izid iz poslovanja (EBIT) je v šestih mesecih za 6,9 odstotka višji od lanskega v primerljivem obdobju. Doseženih je bilo 5,6 milijona evrov, kar je 117 tisoč evrov več kot v istem obdobju lani.

To je bilo 3,6 odstotka pod načrtom zaradi višje amortizacije, kije za 213 tisoč evrov presegla načrtovano za prvo polletje. Izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v prvem polletju višji kot v primerljivem obdobju lani za 370 tisoč evrov oziroma za 3,9 odstotka, pri čemer je bilo doseženih 9,8 milijona evrov. Zapisali so še, da so se razmere pri zaposlovanju novih delavcev glede na prejšnje leto nekoliko umirile, še vedno pa na trgu dela za nekatere poklice primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov.

Medij: Finance  Avtorji: Blaž Abe, Nicolas Vanek  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 12. september 2019 Stran: 7

V skupini Unior so v prvi polovici leta ustvarili 132,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,9 odstotka več kot leto prej, so sporočili iz družbe. Čisti poslovni izid v prvem polletju znaša 9,4 milijona evrov, kar je 4,1 odstotka oziroma 399 tisoč evrov manj kot v istem obdobju lani.

Manjši čisti dobiček kot v lanskem prvem polletju je po pojasnilih Uniorja predvsem posledica nekoliko nižjih rezultatov poslovanja pridruženih družb. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil na ravni skupine v prvih šestih mesecih glede na enako obdobje lani višji 2,2 odstotka in je dosegel nekaj več kot 19 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil medtem z 11,2 milijona evrov za 1,2 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.

Matična družba z rastjo prihodkov; dobiček manjši kot lani

Družba Unior je dosegla 91,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,9 milijona evrov več kot v istem lanskem obdobju in pomeni 5,7-odstotno rast.

Čisti poslovni izid ob polletju znaša 5, 3 milijona evrov, kar je za 3,8 odstotka več od pričakovanj. To je sicer 1,2 milijona evrov manj kot lani, saj so se takrat poznali pozitivni učinki prodaje družbe RTC Krvavec.

Izid iz poslovanja (EBIT) je v šestih mesecih za 6,9 odstotka višji od lanskega v primerljivem obdobju. Doseženih je bilo 5,6 milijona evrov, kar je 117 tisoč evrov več kot v istem obdobju lani. To je bilo 3,6 odstotka pod načrtom zaradi višje amortizacije, kije za 213 tisoč evrov presegla načrtovano za prvo polletje. Izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v prvem polletju višji kot v primerljivem obdobju lani za 370 tisoč evrov oziroma za 3,9 odstotka, pri čemer je bilo doseženih 9,8 milijona evrov. Zapisali so še, da so se razmere pri zaposlovanju novih delavcev glede na prejšnje leto nekoliko umirile, še vedno pa na trgu dela za nekatere poklice primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov.

Danes so se na 23. skupščini sestali delničarji družbe Unior, na kateri so se seznanili s poslovanjem družbe Unior in njenih odvisnih družb v preteklem letu. Skupščina je odločala o uporabi bilančnega dobička, razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in imenovanju revizorja za naslednja tri leta. Družba leto ne bo delila bilančnega dobička, so pa prisotni delničarji izrazili pričakovanja, da bodo v prihodnjem letu deležni dividend, glede na pozitivno poslovanje družbe. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 240.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo več kot 11 % glasovalnih pravic.

Zreče in Ljubljana, 05. junij 2019

Rast poslovanja Skupine Unior ob 100 letnem jubileju

Skupina UNIOR je v letu 2018 dosegla 246,5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 odstotka več kot v letu 2017 in ustvarila 12,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 6,5 milijonov evrov več od doseženega v letu 2017 in predstavlja 113,4 odstotno povečanje. EBITDA je znašal 30,2 milijona evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v letu 2017.

Družba UNIOR d.d. je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 4,3 odstotke na 172,4 milijonov evrov, kar je 7,1 milijonov evrov več kot v tem obdobju lani.

V letu 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 6,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 952 tisoč evrov manj kot v preteklem letu, ko je družba zabeležila 7,7 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Poslovni izid pred izračunanimi odloženimi davki je na enakem nivoju kot leta 2017, prav tako je dosežen EBITDA v poslovnem letu 2018, ki znaša 16,3 milijona evrov, skoraj enak, kot je bil dosežen v poslovnem letu 2017.

Dolg do bank znaša 80,3 milijonov EUR

V Sindicirani kreditni pogodbi št. 06/16-SIN za kovinsko predelovalno dejavnost, ki jo je UNIOR d.d. z bankami (Abanka d.d., Banka IntesaSanpaolo d.d., Nova KBM d.d., Sberbank banka d.d., Gorenjska banka d.d. in NLB d.d.) sklenil 7. 12. 2016, je v točki 14.2 te kreditne pogodbe določilo, da se družba v primeru izplačila dividend oziroma razpolaganje z dobičkom na kakršenkoli drug način v obdobju, v katerem kot kreditojemalec ne izpolnjuje Finančnih zavez, zavezuje kredit v celoti predčasno odplačati v roku 30 dni po pozivu Agenta. Ker UNIOR d.d. finančne zaveze, ki dovoljuje izplačilo dividend, ne izpolnjuje, družba ne sme predlagati izplačila dividend, kajti v nasprotnem primeru banke lahko zahtevajo takojšnje predčasno odplačilo celotnega kredita, ki po stanju 31. 12. 2018 znaša 80,3 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. marec 2019 Spletna objava: 09.53

Družba Storkom ter Marjan Mačkošek in Tomaž Subotič so objavili prevzemno ponudbo za družbo pooblaščenko Železar Štore, ki je ena od večjih lastnic železarne Štore Steel. V njej imajo skupaj 59,8-odstotni delež, za preostale pa ponujajo 4,82 evra na delnico. Veljavnost ponudbe je od 20. marca do 13. maja.

Ponudniki delujejo usklajeno na podlagi sporazuma o skupnem nastopu pri prevzemu. Družba Storkom Štole v ciljni družbi sedaj obvladuje 28,5 odstotka, Mačkošek 11,2 odstotka in Subotič 20,1 odstotka. Po koncu prevzemne ponudbe bo prvi prevzel 20 odstotkov pridobljenih delnic, drugi 15 odstotkov in tretji 65 odstotkov pridobljenih delnic, izhaja iz današnje javne objave v Financah.

V njej prevzemniki ne določajo praga uspešnosti, tako da se bo ta štela za uspešno ne glede na odstotek pridobljenih delnic.

Subotič in Mačkošek sta v petčlanskem nadzornem svetu družbe pooblaščenke, njen direktor pa je Anton Franulič, ki je tudi eden večjih lastnikov družbe Storkom.

Družba pooblaščenka Železar Štore krepi lastništvo v železarni Štore Steel od sredine lanskega leta. Ta je sedaj njena približno 20-odstotna lastnica. Največja lastnica je s skoraj 30 odstotki družba Unior, med večjimi sta še Dinos in Kovintrade, sledijo manjši lastniki, med njimi Mačkošek, ki je to družbo vodil 18 let, nato pa v začetku leta 2017 odstopil na lastno željo.

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 09.45

Zreški Unior, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, je v preteklem letu beležil rekordno prodajo, rast in nadaljnjo razdolžitev pa načrtujejo tudi v naslednjih letih. Kot je za STA povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik, za letos pa je napovedal verjetni začetek prodajnega postopka Uniturja.

O lanskih poslovnih rezultatih za zdaj natančno še ni mogel govoriti, je pa bilo z vidika prodaje leto 2018 za njih znova rekordno in je preseglo predlanski dotlej najvišji dosežek, ki je na ravni družbe znašal nekaj več kot 165 milijonov evrov prihodkov. V prvih enajstih mesecih lani so sicer ustvarili nekaj manj kot 160 milijona evrov prodaje, kar je bilo dobre tri odstotke nad načrti in nad rezultatom leta prej. "Glede na rast prodaje bi lahko pričakovali, da bomo izboljšali poslovne rezultate, ki so bili že v letu 2017 rekordni, vendar je lani prišlo do negativnih vplivov zaradi rastočih cen jekla na vhodu, ki so rasle hitreje kot na prodajnem delu.

Ob tem so, podobno kot v drugih podjetjih, nekoliko hitreje rasli stroški dela, na končni izkupiček pa bosta imela vpliv tudi prodaja Krvavca, ki je bil leta 2017 še del skupine, lani pa ne, pa tudi nekaj manj naročil v našem sicer najmanjšem programu strojne opreme," je dejal Hrastnik. Sicer pa nameravajo v zreški družbi rasti tudi v naslednjih letih, saj načrtujejo rast med tremi in petimi odstotki letno, kar je po Hrastnikovih besedah nekakšen zmerni optimizem, saj ne pričakujejo takšne splošne gospodarske rasti, kot so ji bili priča lani, prav tako pa ne neke velike recesije. Kot druga slovenska podjetja se tudi Unior zadnje leto srečuje z izzivom, kako pridobiti primerno delovno silo. Prizadevajo si sicer predvsem za zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in slovenskih iskalcev zaposlitve, a za določene profile so potrebe lahko zadostili samo z uvozom kadrov z območja nekdanje države, večinoma iz Bosne in Hercegovine, od koder imajo trenutno že več kot 30 sodelavcev. V zadnjih nekaj mesecih je pretok delovne sile manj opazen, pri tem pa Hrastnik verjame, da so njihovi zaposleni zadovoljni, saj se v podjetju ves čas trudijo za izboljšanje pogojev za delo. Ob tem se zaveda, da delajo v precej težki proizvodnji, a so pogoji dela po njegovem danes v primerjavi z dvema desetletjema nazaj precej boljši, postopoma pa se je v primerjavi s povprečjem panoge izboljšala tudi raven povprečnih plač. V Uniorju je trenutno nekaj več kot 1800 ljudi, v celotni skupini pa 3700.

Znotraj skupine so tudi lani izpeljali nekaj pomembnih investicij, med katerimi je izpostavil obnovo hotela na Rogli, vredno nekaj več kot tri milijone evrov. V proizvodnji zadnja tri leta, ko niso več omejeni zaradi zavez do bank, predvsem nadomeščajo stare stroje in hkrati širijo zmogljivosti za proizvodnjo v skupni višini približno 12 milijonov evrov letno.

Srednjeročni načrt podjetja predvideva povečanje prodaje do leta 2022 za skoraj petino, kar Hrastnik utemeljuje tudi s tem , da so danes s svojim največjim programom odkovkov za dele, ki jih proizvajajo številka ena v Evropi. To še posebej velja za dele krmilnih mehanizmov, na področju ojnic pa sodijo med tri največje v Evropi. Po zaslugi zaupanja kupcev prejemajo nova naročila in podpisujejo pogodbe za pet do sedem let naprej.

Medij: Novi tednik Celje Tema: ZGD-1, mali delničarji Doseg: 146.000 Datum: sobota 29. december 2018 Stran : 5

V Uniorju za prihodnje leto načrtujejo 8,1 milijona evrov dobička

Zreški Unior je do konca novembra ustvaril malo manj kot 160 milijonov evrov istih prihodkov od prodaje, kar je 3,7 odstotka ve od nartov in tri odstotke več kot v lanskih prvih enajstih mesecih. Z rezultati poslovanja se je te dni seznanil nadzorni svet družbe, ki je na seji potrdil poslovni nart za naslednje leto. V Uniorju so tudi že sprejeli srednjeročni poslovni nart do leta 2022.

Skupina Unior, ki jo poleg matične družbe v Zrečah sestavlja 16 odvisnih podjetij doma in v tujini, za leto 2019 glede na prve ocene letošnje prodaje načrtuje 7-odstotno povečanje istih prihodkov od prodaje. To pomeni, da za prihodnje leto pričakuje malo manj kot 260 milijonov evrov prihodkov. Dobiček iz poslovanja naj bi se glede na ocene poslovanja za leto 2018 prihodnje leto povečal za 13 odstotkov, na 18 milijonov evrov. Isti dobiček skupine naj bi na koncu leta 2019 znašal 14,6 milijona evrov. To jim bo omogočilo nadaljnje zniževanje zadolženosti skupine, so sporočili iz Zreč. Samo letos v prvih devetih mesecih je po zadnjih javno objavljenih podatkih Unior zadolženost pri bankah znižal za 8,2 milijona evrov.

V matični družbi za prihodnje leto Načrtujejo 6,5-odstotno rast istih prihodkov od prodaje, ki naj bi tako znašali 184,3 milijona evrov. isti dobiček naj bi ob koncu leta 2019 znašal 8,1 milijona evrov. V Uniorju torej tudi za prihodnje leto načrtujejo, da bodo približno dve tretjini prihodkov skupine in malo manj kot dve tretjini istega dobička ustvarili v Zrečah, kjer je trenutno zaposlenih malo ve kot 1.800 ljudi. Lahko bi jih bilo še ve, pravijo v podjetju, vendar imajo na trgu težave pri iskanju usposobljenih kadrov.

Do leta 2020 za petino več