Mediji o malih delničarjih

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 13. oktober 2023 Stran: 5

ZAKON O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV 

KDD bo morala spet postati delniška družba

Med spremembami novega zakona o trgu finančnih instrumentov je tudi preoblikovanje KDD - Centralne klirinško depotne družbe iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. KDD je sicer že več mesecev pod drobnogledom agencije za trg vrednostnih papirjev - v nadzornem svetu KDD je bil zamenjan Srečko Kenda, nekdanji prvi finančnik Istrabenza.

V pripravi je nova zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov, ki med drugim opredeljuje delovanje na trgu vrednostnih papirjev, razkrivanje informacij o vrednostnih papirjih, s katerimi se trguje na borzi, delovanje investicijskih podjetij, varovanje in zaščito vlagateljev ter zlorabe na trgu. Prvenstveni cilj najnovejših sprememb je v slovensko zakonodajo prenesti lanskoletne uredbe evropskega parlamenta in sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence. Po navedbah EU bo tehnologija razpršene evidence (angl. distributed Icdgcr technologv) povsem spremenila delovanje finančnih trgov in bančništva. Gre za tehnologijo, ki gre v korak s časom pri čedalje večji digitalizaciji. Lahko se nanaša na lastništvo denarja ali premoženja, denimo nepremičnin. Kadar denimo banke opravijo transakcijo - torej ko lastništvo denarja ali finančnega premoženja preide v roke nekoga drugega - se to naredi prek centraliziranih sistemov. Po drugi strani pa razpršena evidenca baze podatkov ni shranjena na centralni lokaciji, temveč je razpredena po mreži številnih računalnikov. Kot izhaja iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga pripravljajo na ministrstvu za finance, bo na trgu vrednostnih papirjev tehnologija razpršene evidence lahko pospešila in združila trgovanje ter poravnavo na skoraj realni čas, s čimer bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti.

Centralna depotna družba mora biti d. d.

Poleg prenosa naj novejše evropske zakonodaje bo novi zakon o trgu finančnih instrumentov vključeval tudi prilagoditev določb o delovanju centralnih depotnih družb (CDD). V Sloveniji se s tem področjem ukvarja KDD Centralna klirinško depotna družba. »Trenutna ureditev ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembnih institucij, kot so CDD,« so v gradivu k novi zakonodaji navedli na finančnem ministrstvu. S prilagoditvijo določb se bo tudi bolj dosledno sledilo določilom ureditve in nadzora nad CDD, ki jih predvideva uredba EU. Ena od temeljnih sprememb nove zakonodaje bo sprememba KDD iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo oziroma v evropsko delniško družbo. Med utemeljitvami te spremembe so na finančnem ministrstvu izpostavili, da organizacijski ustroj pri d. o. o. ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembne institucije, kot je CDD. Opravljanje dejavnosti v d. o. o. je tipično odvisno od vsakokratne volje družbenikov', ker pa je CDD ključni akter na finančnem trgu, mora biti njegovo delovanje urejeno tako, da poteka nemoteno in je neodvisno od vsakokratne volje družbenikov, so izpostavili na ministrstvu. 

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  ZGD-1 Datum: Sreda, 04. oktober 2023 Stran: 8

Novela ZGD V javni razpravi do konca meseca - Mile sankcije Sestava nadzornih svetov in uprav podjetij bo morala biti spolno bolj uravnotežena, predvideva osnutek novele zakona o gospodarskih družbah, ki bo do konca meseca v javni obravnavi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s tem v pravni red prenaša evropsko direktivo o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu, za kar se zavzemata tudi Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager.

»Na podlagi direktive s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb želimo spodbuditi gospodarstvo k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v večjih gospodarskih družbah,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. Novela zakona tako predvideva, da bodo morale družbe zavezanke obvezno pripraviti politiko raznolikosti ter v njej določiti cilj glede deleža spolne zastopanosti, ki ga bodo izpolnile. Družbe zavezanke naj bi tako zagotovile vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji. V Sloveniji je manj zastopani spol v najvišjih organih še vedno ženski, kaže poročilo o spolni raznolikosti, zato si omenjeni združenji prizadevata, da bi bila obvezna oba navedena pogoja.

Kdo bodo zavezanci

K temu bodo zavezane družbe, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in katerih čisti prihodek od prodaje presega 50 milijonov evrov ali vrednost aktive presega 43 milijonov evrov. Prav tako bodo k temu zavezane družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost ter zaposlujejo več kot 250 ljudi. In kakšna bo sankcija za kršitelje? Kot navaja ministrstvo, bo morala družba v primeru neizpolnjevanja ciljev glede deležev spolne zastopanosti prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora ter za izvršne direktorje. Poleg tega bodo neizbrani kandidati manj zastopanega spola lahko od podjetja, ki ne bo izpolnjevalo ciljev glede deležev spolne zastopanosti, zahtevalo podatke o izbirnem postopku. Prav tako bo v postopku pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji ali drugem postopku lahko zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka. Takšne sankcije so precej mile. Po članicah Evropske unije so sicer različne, a marsikje bolj stroge - od ničnosti imenovanja do likvidacije družbe in nezmožnosti sodelovanja podjetij na državnih razpisih. V Sloveniji je manj zastopani spol v najvišjih organih še vedno ženski, kaže poročilo o spolni raznolikosti. Z novelo vlada v pravni red prenaša evropsko direktivo o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu. 

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 25. avgusta 2023 Vir: TUKAJ 

Maribor, 25. avgusta (STA) - Delničarji družbe Elektro Maribor, med njimi je največji država s skoraj 80-odstotnim deležem, danes na skupščini niso podrli predloga uprave in nadzornikov, da bi družba ves bilančni dobiček v višini nekaj več kot tri milijone evrov namenila za izplačilo dividend. Dobiček tako ostaja v družbi, so sporočili iz Elektra Maribor.

Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 86,8 odstotka osnovnega kapitala, se je med drugim seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 ter s prejemki članov organov vodenja in nadzora. Skupščina je nadzornemu svetu za delo v lanskem podelila razrešnico, so sporočili iz družbe.

Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor, je sporočilo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS).

Družba Elektro Maribor je lani zabeležila 4,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 69 odstotkov manj kot leto prej. Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov, ki je bil posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je, kot pravijo v družbi, zelo omejil sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. Vrednost investicijskih vlaganj je tako znašala 28,8 milijona evrov. V Društvu MDS so navedli, da je trimesečni izpad prihodkov znašal 16 milijonov evrov.

Predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar je po navedbah družbe izpostavila, da bo Elektro Maribor uporabil vsa pravna sredstva za povračilo izpadlih prihodkov.

V Društvu MDS so dodatno pojasnili, da je vseh pet elektrodistribucijskih podjetij lani vložilo zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, ki pa jo je ustavno sodišče 20. septembra zavrglo. Sedaj pa so v Elektru Maribor skupaj z ostalimi štirimi družbami na državno odvetništvo vložili predlog za mirno rešitev spora, podobno ko je to storil Petrol.

Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje 51-odstotnega poslovnega deleža v hčerinski družbi Energija plus.

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Na distribucijsko omrežje je bilo konec leta priključenih 224.450 uporabnikov.

Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3315 megavatov (MW), kar je za 44 MW več kot v letu prej. Distribuirali so 2282 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih 8667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem.

V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotek več kot leto prej.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.