Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 30. avgust 2019 Stran: 5

5 vprašanj malih delničaijev vodstvu Telekoma Slovenije

Kaj bo Rajko Stankovič na seji skupščine delničarjev vprašal poslovodstvo državnega Telekoma in kdo bo sploh prišel na sejo 

Na vsaki seji skupščine delničarjev imajo lastniki kapitala možnost nadzornikom in upravi postaviti vprašanja. Tudi na današnji seji skupščine delničarjev Telekoma Slovenije bo tako. 

Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS ima za poslovodstvo pripravljena številna vprašanja, na katera doslej ni dobil odgovorov in ki jih letna poročila ne pojasnjujejo. Kdo bo na skupščini delničarjev odgovarjal na vprašanja? Ne zgodi se namreč velikokrat, da nadzorniki družbe vnaprej napovejo, da se ne bodo udeležili korporacijsko najpomembnejšega dogodka v poslovnem letu družbe, to je seje skupščine delničarjev. V Telekomu Slovenije je odstopljena predsednica nadzornega sveta Lidia Glavina presodila, da je oddelala dovolj. Drugi nadzorniki menda menijo, daje bolje, da se »ne izpostavljajo«. Tik pred sejo skupščine delničarjev ni znano niti, kdo bo prebral poročilo o delu nadzornega sveta v prejšnjem letu.

Da delničarji večkrat ne dobijo pojasnil na vprašanja, ki jih postavijo poslovodstvu, v slovenskih (večinoma državnih) družbah tudi ni nič neobičajnega. Tudi Stankovič, ki bo zastopal 250 malih delničarjev ali 1,6 odstotka kapitala, pravi, da odgovorov ni našel v nobenem javno dostopnem dokumentu. Kdo bo odgovarjal na njegova vprašanja, če sploh, tudi ni znano. Kaj bo Stankovič vprašal vodilne v Telekomu?

O zlatem padalu Rudolfa Skobeta Rudolf Skobe, dolgoletni predsednik uprave Telekoma Slovenije, je moral odstopiti 16. aprila.

Stankoviča zanima, ali držijo informacije, daje poleg šestmesečne odpravnine Skobe v sporazumu dobil tudi zaposlitev v Telekomu, do kdaj in za kak denar.

O zlatem padalu delavskega direktorja Deana Žigona

Kot smo razkrili včeraj, naj bi tudi odstopljeni delavski direktor Dean Žigon do konca mandata, ki gaje predčasno zapustil, še dve leti in pol dobival razliko med zdajšnjo in plačo člana uprave. Stankoviča zanima, zakaj morajo delničarji to plačevati, čeprav gre za zadevo sveta delavcev družbe, za kakšne zneske gre in kdo je to odobril.

Kako so zaznavali tveganja, kako so ukrepali

»Telekom ima službo za skladnost poslovanja, službo, odgovorno za upravljanje tveganj, in tudi službo notranje revizije, pa še finance in računovodstvo ter službo za kontroling in regulativo, ki skrbijo za nadzor poslovanja skupine. Zanima me, ali sta uprava in nadzorni svet opravila kakšno analizo, kateri od odgovornih v teh službah ni pravočasno zaznal domnevnih nepravilnosti, in kakšne ukrepe sta izvedla, da kaj takega ne bo več mogoče,« zanima Stankoviča. 0 čem govori? 0 domnevnih povezavah (nekdanjih) telekomovcev s posli Telekoma. Med morebitnimi spornimi omenja družbe Fitosol, Sončne rešitve in 3 SOL, v solasti Igorja Bohorča, nekdanjega direktorja strateške poslovne enote poslovni trg, ter Igorja Rojsa, nekdanjega direktorja velenabave.

Naprej, omenja družbe Verso Altima iz Hrvaške in tudi slovensko istoimensko podjetje, in ju sicer najdemo tudi v poslanskem vprašanju Janka Vebra iz leta 2017, kije vlado - ob sumih, da so mu prisluškovali - spraševal tudi po ugotavljanju lastništva tega podjetja in dobaviteljskih razmerjih s Telekomom.

Pa o domnevnem pranju denarja prek Hrvaške iz tako imenovane afere Mamič in domnevne vpletenosti nekdanjega prvega finančnika družbe Zorana Janka. Pa o poslih iz forenzične preiskave - gre za posle med letoma 2007in 2015 -, ki je v dveh primerih odkrila sume kaznivih dejanj oziroma sum oškodovanja na Telekomu.

O prodaji Blicneta in lpka

Telekom Slovenije je oktobra lani prodal Blicnet družbi Mtel Banjaluka, ld je v večinski lasti Telekoma Srbije. Prodaja Blicneta je bila končana letos, vrednost pa še ni razkrita. Stankoviča zanima, ali je bil posel sploh končan, ali je Telekom sploh dobil celotno kupnino in kolikšna je bila ter kdo je vodil postopek. Pa tudi, koliko je Telekom vložil v kosovskega mobilnega operaterja Ipko in koliko je dobil povrnjenega.

O televizijskem biznisu

Konec septembra, smo pisali, naj bi bila dosežena arbitražna odločitev o izplačilu grškega polovičnega partnerja iz televizijske družbe Antenna TV SL, ki upravlja televizijo Planet. Telekom bo Grkom moral po neuradnih podatkih plačati vsaj okoli 20 milijonov evrov za podjetje, ki ima 11,99 milijona evrov negativnega kapitala. Stankoviča zanima, koliko je stal postopek arbitraže, kako je tekel postopek izbora švicarske odvetniške pisarne Umbrecht in ali držijo medijske navedbe o povezavi slovenskega arbitražno-odvetniškega para Kresal-Senica. Stankovičabo zanimalo tudi, ali drži, da družbeniška pogodba ne omogoča konverzije kapitala v lastniški delež (negativnega kapitala tako ali tako ne gre konvertirati, spomnimo pa, daje Telekom že dokapitaliziral družbo, Grki pa ne), in če, zakaj je bila taka družbeniška pogodba sklenjena. Pa tudi, kako so v družbi zagotavljali, da so licenčne oddaje v televizijski družbi kupili po tržnih pogojih. Pričakujem jasne odgovore na vprašanja, ki jih bom postavil. 

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji, ZPRE-1  Datum: Sobota, 17 avgust 2019 Stran: 5

MINERVO “Cilj lastniških premetavanj je zaobiti zakonodajo” Očitno je vodstvena posadka Minerva spoznala, da bi agencija za trg vrednostnih papirjev lahko odtočila, da delujejo usklajeno in da morajo - zaradi prekoračitve prevzemnega praga - objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva. Zato so se lotili premetavanja delnic, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković.

Da bi se izognili objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic, so se največji lastniki Minerva v zadnjih nekaj tednih lotili več dejanj, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković 

Po njegovem prepričanju več lastnikov podjetja deluje usklajeno, zato so presegli tako prvi prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 33 odstotkov delnic, kot tretji prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 75 odstotkov delnic.

Cenitev kar čez palec

Po pojasnilih Stankoviča je bil prevzemni prag presežen decembra lani, temu bi morala slediti objava prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic. Kot smo razkrili v Dnevniku, je takrat Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Za Proeks, ključno med njimi, ki trguje z gospodarskimi razstrelivi, skladišči razstrelivo in prevaža nevarno blago, lani pa je dosegla 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, je kupnina znašala 113.000 evrov. Po opozorilih Stankoviča je bila cenitev Proeksa narejena čez palec, na podlagi podatkov iz leta 2017. Za drugi dve - Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu - pa naj ocena vrednosti ne bi bila narejena. Za vsako od njiju je kupnina znašala 9000 evrov.

Z 38-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Proeksa postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven. Preostalo lastništvo si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Po enakem ključu so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Skupaj z nakupom Proeksa in Minerve control je vodstvena posadka Minerva pridobila še nekaj odstotkov delnic Minerva. Upoštevaje te delnice in delnice Minerva, ki so v neposredni lasti osmerice, to pomeni, da je bil presežen prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic, pravi Stankovič. Ob tem dodaja, da je usklajeno delovanje razvidno iz zapisnikov skupščin od leta 2015, na katerih je večino povezanih oseb kot pooblaščenec zastopal Reven.

Podobno velja za družbo pooblaščenko Pomin, ki je s skoraj 45-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Minerva. V Pominu osmerica obvladuje 34-odstotni lastniški delež. To po prepričanju Stankoviča pomeni, da je treba k delnicam Minerva, ki so jih do nedavnega posredno in neposredno obvladovali menedžerji, prišteti še lastništvo Pomina v Minervi. Povedano drugače: po prepričanju Stankoviča osmerica obvladuje skoraj 80 odstotkov delnic Minerva. Ker je s tem presežen tretji prevzemni prag, je Stankovič, ki je sporno delovanje naznanil agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), prepričan, da bi morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva od nepovezanih oseb.

Skrbno načrtovani manever

Medij: Dnevnik  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 5. julija 2019 Stran: 4

SKUPŠČINA KRKE Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Čez štirinajst dni naj bi skoraj 50.000 Krkinih delničarjev prejelo dividende v višini 3,20 evra bruto za delnico. Na včerajšnji skupščini so delničarji podprli vse predloge sklepov in med drugim za novo članico nadzornega sveta imenovali Mojco Osolnik Videmšek.

Včerajšnja skupščina novomeške Krke je v skladu s pričakovanji minila brez presenečenj. Delničarji so potrdili predlog uprave o delitvi bilančnega dobička. Tako bo Krka za dividende namenila 101,6 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico oziroma dobrih deset odstotkov več od lanske dividende. Po 44 milijonov evrov bo šlo za druge rezerve iz dobička oziroma se prenese v prihodnje leto. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča lahko nekaj manj kot 50.000 delničarjev pričakuje izplačilo dividend 18. julija, in sicer glede na stanje vpisov v delniško knjigo dan prej. Kot je že večkrat poudaril, so v strategijo zapisali usmerjenost družbe k stabilni politiki dividend, kar pomeni, da se za dividende vsako leto nameni najmanj 50 odstotkov čistega dobička, pri čemer se upoštevajo tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in morebitne prevzeme.

Podatki z Ljubljanske borze ob tem kažejo, da so se Krkine delnice ob današnji objavi polletnih rezultatov podražile za 3,2 odstotka na 63,8 evra. la, predstavil lansko poslovanje Krke. V primerjavi z letom prej je za pet odstotkov povečala prodajo. Ta je znašala 1,33 milijarde evrov, dobiček pa je bil višji za štirinajst odstotkov in je dosegel nekaj manj kot 174 milijonov evrov. Tudi številke prvega letošnjega polletja, ki jih bo nadzorni svet obravnaval zadnji dan julija, so spodbudne, dodaja Colarič. Prodaja je za dvanajst odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju in znaša 762 milijonov evrov. »Dobiček smo povečali za 37 odstotkov, na skoraj 140 milijonov evrov. Optimističen sem tudi glede drugega polletja,« dodaja. Kot je Colarič napovedal že spomladi ob predstavitvi lanskih rezultatov, naj bi Krka letošnje leto zaključila z 1,375 milijona evrov prodaje in 172 milijoni evrov dobička, a se bodo trudili te načrte preseči, je dodal.

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.