Mediji o malih delničarjih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 6. marec 2020 Stran: 6

Ustavno sodišče: Nastala bi lahko nepopravljiva škoda - Ministrstvo odločitev še preučuje, Društvo MDS predlaga poravnavo

Ljubljana - Prihodnji teden bi morala zaživeti podatkovna soba, kjer bi razlaščeni vlagatelji bank in njihovi odvetniki dobili dokumente za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije. A to se ne bo zgodilo. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvajanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na zahtevo Banke Slovenije sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To pomeni, da vsi postopki v zvezi s tem stojijo.

Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.

Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstraniti morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi, ki bi morala biti vzpostavljena do 19. marca.

Nepopravljiva škoda

Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih stranke lahko imele z začetkom tožb, ter da bi lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.

Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.

Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončne odločitve.«

Kunič: Logična odločitev

»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča vsaj še za desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.

Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Odhajajoča vlada je omenjeni zakon pripravila, potem ko je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da je treba bančnim razlaščencem zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

Društvo MDS predlaga poravnavo

Društvo Mali delničarji Slovenije je vladi in poslancem spet predlagalo morebitno poravnalno shemo ali zunaj sodno poravnavo za učinkovito reševanje te problematike. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje zakona povzročilo nepopravljivo škodo.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 1. februar 2020 Vir: TUKAJ

O možnostih prenosa lastništva Skupine Mladinska knjiga z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding bodo predstavniki več ministrstev razpravljali v prihodnjih dneh.

Skupina Mladinska knjiga, v kateri Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) obvladuje dobro polovico delnic, se že vrsto let spopada s težavami pri poslovanju. Kot prevzemna tarča je zanimiva predvsem zaradi številnih prodajaln, pri čemer so nekatere od njih na elitnih lokacijah. Prodajna mreža trenutno obsega 50 maloprodajnih enot, od katerih je 12 lastniških, in pet veleprodajnih centrov, od katerih so lastniški štirje.

V preteklosti so poskušale Skupino Mladinska knjiga banke upnice in nato DUTB večkrat prodati, a pri tem niso bile uspešne. Nato so se pojavile ideje, da bi nepremičnine oddelili na novoustanovljeno družbo in jih prodali, Skupina Mladinska knjiga pa bi se preselila na cenejše lokacije. Po oceni poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi brez lastnih nepremičnin, kar pomeni, da bi jih morala najemati, Skupina Mladinska knjiga dolgoročno težko obstala na trgu.

Nenadomestljiv kulturni kapital

Že nekaj časa obstajajo tudi ideje, ki v zadnjem času postajajo vse glasnejše, da bi DUTB lastništvo v Skupini Mladinska knjiga prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Po neuradnih podatkih bodo o tej ideji v februarju razpravljali predstavniki DUTB, Skupine Mladinska knjiga, ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, sestanka pa bi se lahko udeležili tudi predstavniki gospodarskega ministrstva. Te informacije so na ministrstvu za kulturo potrdili: »Na to temo so na našo pobudo že stekli pogovori med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Mladinsko knjigo. V prvi polovici februarja pa je že nekaj časa dogovorjen sestanek med drugimi ključnimi deležniki za iskanje rešitev.« Ob tem so poudarili, da gre v primeru Mladinske knjige za nenadomestljiv kulturni, nacionalni kapital slovenske osrednje velike založbe, ki vključuje lastništvo avtorskih pravic in zelo razvejeno knjigotrško mrežo po vsej Sloveniji. Mladinska knjiga je pomembna tudi v luči sejma v Bologni prihodnje leto in frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja.

Kot so pojasnili na DUTB, se v Skupini Mladinska knjiga izvaja postopek prestrukturiranja, odločitev o nadaljnjem upravljanju naložbe pa nameravajo sprejeti, ko bo ta končan. »Trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe z DUTB na SDH, pri čemer je odločitev o morebitnem prenosu v domeni lastnika DUTB (države, op. p.) in ga ne moremo komentirati,« so povedali na DUTB. Po neuradnih podatkih pa na DUTB nimajo nekih zadržkov, da bi se lastništvo Skupine Mladinska knjiga, katere ključni družbi sta MK Založba in MK Trgovina, preneslo na SDH. Ne nazadnje naj bi takšen predlog pripravljali tudi sami v okviru načrtovanih sprememb zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki opredeljuje delovanje DUTB. Spremembe tega zakona so na DUTB v prvi vrsti predlagali s ciljem, da bi se lahko ukvarjali z gradnjo najemniških stanovanj in domov za ostarele, med drugim pa vključujejo tudi prenos lastništva nekaterih družb, ki so deloma že sanirane oziroma so na poti prestruktruriranja poslovanja, na SDH. Poleg Skupine Mladinska knjiga so takšne družbe še Farme Ihan, Mariborska livarna Maribor in Alpina.

Izboljšanje poslovanja

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Medij: Svet24 (ostalo) Avtorji: neznan Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019 Stran: 4

Dva dni pred 71. obletnico ustanovitve Istrabenza je bila v Portorožu sklicana skupščina nekoč enega izmed nosilcev slovenskega gospodarstva, na kateri so lastniki odločali o likvidaciji holdinga.

Država je prek Družbe za uveljavljanje terjatev bank (DUTB), ki ji Istrabenz kot edini upnici dolguje 73,9 milijona evrov, želela podjetje spraviti v likvidacijo, a ta na skupščini ni prejela zadostne podpore lastnikov.

Predlog, s katerim bi najprej preostalo premoženje prenesli na DUTB, nato pa bi sledila likvidacija, bi moralo podpreti 75 odstotkov delničarjev, vednar je takšen scenarij podprlo le 67 odstotkov delničarjev, prisotnih na skupščini.

Med vrednejšim premoženjem Istrabenza je sicer ostal le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper, delnice družbe KB1909 in blagovne znamke. Celoten preostanek premoženja Istrabenza je sicer ovrednoten na dobrega 9,1 milijona evrov, a predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič opozarja, da je premoženje družbe »neprimerno večje«. 

KOSTIČU BOLJ USTREZA STEČAJ 

Boj okoli še zadnjega ostanka Istrabenza se vrti okoli Adriafina, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Slednje je pred časom želel kupiti srbski poslovnež Miodrag Kostič, vendar je prodajo v začetku leta preprečila vlada. Na podlagi vladne strategije trajnostne rasti slovenskega turizma, v kateri je predvideno prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, se je namreč na zahtevo vlade prodaja ustavila. Za nakup Istrabenzovega deleža Adriafinu se je potegovalo tudi podjetje 8SL in ponudilo najvišjo ceno, več kot štiri milijone evrov, a naj Kostič uradno pri tem ne bi sodeloval.

Andrej Toš, direktor družbe BSL, ki je v lastništvo Istrabenza prišla minuli teden z nakupom 8,24 odstotka delnic od Gorenjske banke, je bil po včerajšnji skupščini zadovoljen z izidom. »Zdaj je možen transparenten postopek, v katerem imamo tudi mi možnost sodelovati,« je dejal po zaključku skupščine. Toš je sicer sin odvetnika Andreja Toša, ki je med drugim zastopnik la stnika Gorenjske banke Miodraga Kostiča.

Hoteli se zdaj, po neuspelem poskusu likvidacije, lahko znajdejo celo na dražbi. Kot poroča spletni portal Siol, lahko v primeru stečaja upravitelj izpodbija nekatere posle za nazaj, med njimi tudi prenos hotelov na DUTB. 

NAPOVEDAN PREVZEM 

V pestro dogajanje in boj za hotele se je nekaj ur pred včerajšnjo skupščino vključil še dolgoletni prvi mož propadle družbe ACH Herman Rigelnik. Družba Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je objavila prevzemno namero za odkup preostalih delnic. Gre za družbo, ki je v lasti Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje Rigelnik.

Za objavo ponudbe za prevzem ima podjetje Intus Invest zdaj na voljo od deset do trideset dni. Od namere sicer lahko tudi odstopi, a bi v tem primeru sledita kazen. Podjetje leto dni ne bi smelo objaviti ponudbe za prevzem Istrabenza, razen če za odstop od namere pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.