Mediji o malih delničarjih

Dividend Save Re letos ne bo

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik  Teme:  mali delničarji, Sava Re Datum: Petek, 06. november 2020 Stran/Vir: TUKAJ

Poslovanje v prvih treh četrtletjih v skladu z načrti

Zavarovalna skupina Sava je preklicala skupščino delničarjev, sklicano za prihodnji ponedeljek, na kateri bi delničarji sicer glasovali o delitvi dividend.

Iz Save Re sporočajo, da je bila po že izvedenem sklicu skupščine soočena z novimi okoliščinami na nekaterih zavarovalnih trgih v EU in Veliki Britaniji, ki odstopajo od predhodno pridobljenih pravnih mnenj, predvsem s sodnimi in regulatornimi praksami ter drugimi pomembnimi dejstvi v zvezi z morebitnimi dodatnimi negativnimi vplivi pandemije covida-19 na poslovanje zavarovalne skupine.

Nove okoliščine se nanašajo predvsem na zavarovanja ne Irskem in pozavarovanja v Veliki Britaniji, ki bi potencialno lahko negativno vplivali na rezultate poslovanja in solventnostni položaj skupine. Savo Re je k ponovnemu razmisleku glede ovrednotenja tveganj na teh trgih in vplivov na solventnostni položaj pozvala tudi Agencija za zavarovalni nadzor.

Morebitni učinki novonastalih tveganj se še niso materializirali in pokazali v rezultatih, bi pa lahko vplivali na prihodnje rezultate. Če se bodo ti negativni dogodki tudi uresničili, bo Sava Re o tem poročala najpozneje v letnem poročilu.

Izidi poslovanja za prvih devet mesecev leta 2020, ki bodo objavljeni 19. 11. 2020, so ugodni in skladni z objavljenim načrtom, še sporočajo iz zavarovalne skupine.

 

Telekom: Sodišče imenovalo nove nadzornike

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Torek, 3. november 2020 Stran/vir: TUKAJ

Sodišče je presekalo zagato, v kateri se je po odstopu treh nadzornikov znašel Telekom Slovenije, in imenovalo nove nadzornike. To so Boštjan Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar. Družba je hkrati ustavila prodajo kosovskega Ipka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je konec oktobra na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenovalo tri nadomestne nadzornike Telekoma Slovenije. Sodba je včeraj postala pravnomočna. V nadzornem svetu Telekoma tako po novem sedijo Boštjan KolerDimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, funkcija pa je prenehala Alešu ŠabedruBarbari Cerovšek Zupančič in Bernardi Babič, ki so pred dvema tednoma podali odstopne izjave.

Hkrati je Telekom ustavil postopek prodaje stoodstotnega deleža v svoji kosovski družbi Ipko Telecommunications, kot smo napovedali Dnevniku. »Ipko ostaja del Skupine Telekom Slovenije,« so sporočili iz Telekoma. Prispele ponudbe zanj naj bi se gibale okrog 15 milijonov evrov; po ocenah vodstva družbe naj bi bile prenizke.

Začasni nadzorniki

Kmalu pa bo nadzorni svet znova prevetren, saj so novi nadzorniki, ki jih je imenovalo sodišče, zgolj začasni. Njihova funkcija traja do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini Telekoma Slovenije in največ eno leto od izdaje sklepa, so iz Telekoma sporočili prek Ljubljanske borze. Sodišče je bilo pravzaprav edino, ki je v času epidemije lahko presekalo zagato, v kateri se je znašel nadzorni svet po odstopu treh članov.

Skupščina bi namreč morala čim prej imenovati nove nadzornike, toda epidemija trenutno preprečuje izvedbo skupščine, hkrati pa pravila o elektronski skupščini niso dorečena. Odstopljeni člani so tako do imenovanja novih obtičali v nadzornem svetu družbe. Ker pa so odstopili zaradi »trenutnih (slabih, op. a.) razmer« in »nesoglasij« v nadzornem svetu, kot je v svoji odstopni izjavi zapisal Šabeder, se nadzorni svet ni mogel zediniti o aktualnih zadevah, zato so te stale.

Poleg uvodoma omenjenih so člani devetčlanskega nadzornega sveta Telekoma kot predstavniki kapitala še Barbara Gorjup, Barbara Kürner Čad in Igor Rozman, kot predstavniki zaposlenih pa Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Jana Žižek Kuhar.

Revizija ugotovila možno odškodninsko in tudi kazensko odgovornost Berločnikove uprave Petrola

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Petek, 22. oktober 2020 Ura: 22.00 Vir: pritisni TUKAJ

Luka Koper dobila izstavljen račun za izkoriščevalski poslovni model IPS

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: Laura Štraser Teme: Luka Koper,  mali delničarji Datum: petek, 23. februar 2020 Vir: klikni TUKAJ

Sodišče: Dejanski “gazda” je vedno bila Luka Koper

Po večletnih opozorilih, da je poslovni model t.i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču nezakonit, je temu zdaj pritrdilo še delovno sodišče, ki je presodilo, da so bili "zunanji" delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper.

Poslovni model IPS, s katerim so v Luki Koper racionalizirali delovni proces in stroške dela, bo Luko Koper po sodbi sodišča drago stal.

V sodbi enega od nekdanjih delavcev, ki je v Luki delal prek tako imenovanih “luških gazd” oziroma podjetij IPS, je tako koprsko delovno sodišče jasno presodilo, da je bil njegov dejanski delodajalec vseskozi Luka Koper. Obenem bodo v Luki Koper morali delavcu priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja in tudi povrniti razliko v plači, ki bi jo prejemal v Luki Koper, od plače, ki jo je prejemal pri svojem "gazdi.". Sodba še ni pravnomočna.

Kot je pojasnil pravni zastopnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, se je za tožbe odločilo še več nekdanjih zaposlenih pri IPS-ih, ki so po lanskem preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve. Sočasno z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju s podjetji IPS, imenovanih tudi “luške gazde”, je namreč Luka v skladu s tristebrno rešitvijo, ki jo je pripravila uprava Dimitrija Zadela, postopno začela tudi neposredn zaposlovati omenjene delavce. Kljub pozivom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in nekaterih drugih državnih organov ter delavskih organizacij, da naj imajo pri zaposlitvah prednost delavci, ki v koprskem pristanišču neprekinjeno delajo že leta, se je Luka Koper na koncu odločila drugače. Zaposlila je le določene izmed njih, vrsti teh delavcev pa so bile pogodbe odpovedane in so bili primorani na zavod za zaposlovanje – med njimi je v veliko primerih šlo za starejše delavce, delovne invalide in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

“Sodbe delovnega sodišča pomenijo odpravo posegov v ustavne, delavske in socialne pravice tožnikov in to, da so državni organi ravnali pravilno, ko so zahtevali ukinitev nezakonitega poslovnega modela IPS-ov v Luki,” je poudaril Blatnik in dodal, da je koprsko sodišče dalo jasno zahtevo po spoštovanju delovnopravne zakonodaje pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Ta se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ko gre dejansko za dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, in ne storitev, pri čemer podjetje, ki napotuje delavce (kar so bila v primeru Luke Koper IPS-podjetja), nima dovoljenja za opravljanje agencijske dejavnosti. Kot je znano, so IPS-podjetja delavce v pristanišče napotovala na delo s pogodbo o poslovnem sodelovanju.

Sodišče pa je tožnikom ugodilo tudi v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. “Ker so tožniki dejansko osebno in neprekinjeno, pod navodili, nadzorom, z delovnimi sredstvi in z vključitvijo v delovni proces Luke Koper izvajali delo, je sodišče po izvedenih dokaznih postopkih ugotovilo tudi, da so dejansko izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja tožnikov, zato jim je priznalo delovno razmerje,” še eno pomembno odločitev sodišča razjasni sogovornik. Na podlagi ugotovitve delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo z luškimi delavci, kar pomeni, da so tožniki upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še do drugih pravic.

Bodo v Luki Koper priznali pravice vsem, ki so delali zanje?

Po odločitvi sodišča je zdaj na potezi Luka Koper – vprašanje je, ali bo sodbe spoštovala in čim prej rešila nezavidljiv položaj omenjenih delavcev. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, sodbe za zdaj še proučujejo. Glede morebitnih pritožb pa se bodo odločili v roku, ki ga imajo na razpolago. Kar zadeva ocene višine sredstev, ki jih bodo morali v primeru pravnomočnih sodb nameniti za poplačila razlik v plačah in prispevkih, v Luki Koper informacij ne dajejo. Pojasnili so zgolj to, da ima družba za obveznosti iz naslova pravnih obvez vsako leto rezervirana sredstva, o čemer poroča tudi v letnih poročilih. “Ker bi razkrivanje v zvezi s tožbami lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami, dodatnih pojasnil ne moremo posredovati,” so še sporočili.

K temu, da naj vendarle spoštujejo sodbo koprskega delovnega sodišča in odpravijo poseg v človekovo dostojanstvo teh delavcev, pa so Luko Koper pozvali tudi v delavskih organizacijah.

Nov preobrat v razčiščevanju nepravilnosti pri sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18

 

Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank. 

Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.

 

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
 

Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?

Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.

 

MDS: Nov manaver BS

 

Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.

Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.

Telekomove zgodbe z Ipkom še ne bo konec?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Aljaž Potočnik Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 8. oktober 2020 Vir: tukaj

Po naših neuradnih podatkih se interes za prodajo kosovskega operaterja Ipko pri Telekomu Slovenije ohlaja, čeprav število uporabnikov strmo pada, z njim pa tudi prihodki.

Telekom Slovenije je sredi lanskega leta začel postopek prodaje 100-odstotnega deleža kosovskega operaterja Ipko. Gre za zadnjo veliko investicijo tega slovenskega operaterja v tujini. Po naših podatkih je Telekom zavezujoče ponudbe za nakup prejel 28. septembra letos, višina pa nam ni znana. Kosovski mediji so sicer že julija omenjali ponudbe v višini okoli 152 oziroma 155 milijonov evrov.

Kljub prejetju zavezujočih ponudb in lanski odločitvi za prodajo pa se po naših podatkih slovenskemu operaterju s prodajo kosovskega podjetja ne mudi. Neuradno smo celo izvedeli, da bi se znal interes za slovo od Ipka ohlajati. O tem smo povprašali Telekom Slovenije, dobili pa skop odgovor, da je postopek prodaje v teku, »zato ne postopka ne drugih podrobnosti v zvezi s tem ne moremo komentirati. V tovrstnih postopkih deležnike obveščamo skladno s pravili, ki veljajo za družbe v prvi borzni kotaciji.« Če bi se glede prodaje premislili, bi bilo razloge za takšno potezo težko razumeti.

Slabi rezultati podjetja

Ipko namreč že vrsto let izgublja delež na kosovskem trgu. Leta 2017 je imelo podjetje 47-odstotni delež med ponudniki fiksnih storitev širokopasovnega spleta in 35,1-odstotni delež uporabnikov mobilnih storitev. Leto kasneje je delež fiksnih storitev padel na 44,4 odstotka, v mobilnem delu pa se povečal na 39,2 odstotka. Lani je tržni delež fiksnih storitev padel že na 31,4 odstotka, delež mobilnih uporabnikov pa je zrasel na 43,8 odstotka. Od konca lanskega leta pa je bil padec silovit tudi na področju mobilnih storitev. Podjetje je v prvih šestih mesecih tega leta izgubilo 15.000 uporabnikov širokopasovnih storitev in kar 118.000 uporabnikov mobilnih storitev, to je 14,4 odstotka vseh Ipkovih mobilnih uporabnikov konec leta 2019. Tudi če temu dodamo 23.000 novih uporabnikov telefonskih storitev prek interneta, je padec strm.

Močno so v zadnjem letu in pol padli tudi prihodki podjetja. Ti so leta 2018 znašali še dobrih 71 milijonov evrov in so bili boljši kot leto prej, lani pa so upadli na 60 milijonov evrov. V prvi polovici tega so poslovni prihodki Ipka v primerjavi z istim obdobjem lani upadli za dodatnih 11 odstotkov.

Poravnava v višini 2,8 milijona evrov

Planet TV dokončno v rokah madžarske TV2

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Sreda, 30. september 2020 Ura: 16.38

Prodaja televizije Planet TV je zaključena. Izpolnjeni so bili vsi odložni pogoji iz pogodbe, ki jo je Telekom Slovenije julija podpisal z madžarsko medijsko družbo TV2 Media oz. njeno slovensko družbo TV2 Adria. Kupnina je pet milijonov evrov, Telekom pa je pred zaključkom transakcije izvedel še dokapitalizacijo Planeta TV s konverzijo terjatev.

Iz Telekoma Slovenije so tako prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so pred prodajo za izpolnitev odložnega pogoja izvedli dokapitalizacijo Planeta TV s konverzijo svojih terjatev v osnovni kapital. Predmet prodaje so bili tako na koncu vsi že obstoječi poslovni deleži in novo pridobljeni poslovni delež, ki vsi skupaj predstavljajo 100-odstotkov kapitala Planeta TV.

Telekom je julija objavil, da je kupnina za Planet TV dosegla pet milijonov evrov, največji telekomunikacijski operater v državi pa je že v nerevidiranem poročilu o poslovanju v prvem letošnjem polletju v celoti izkazal odhodke zaradi slabitve sredstev Planeta TV in terjatev, ki izhajajo iz posojil družbi.

V Telekomu pravijo, da bodo ob zaključku transakcije s prejeto kupnino beležili pozitiven učinek iz prodaje družbe.

V Telekomu Slovenije so se sicer že nekaj časa ukvarjali z vprašanjem, kaj storiti z družbo Planet TV, ki upravlja istoimenski televizijski program. Telekom naj bi po izračunih časnika Delo od ustanovitve omenjene družbe do zdaj v obliki kapitalskih vložkov, plačanih reklam, posojil in drugih storitev skupaj namenil 80 milijonov evrov.

Zadnji strošek je nastal ob izvršitvi odločitve arbitražnega sodišča v Švici, ki je ugotovilo, da je družba Antenna Slovenia pravilno uveljavila prodajno opcijo v družbi Antenna TV SL, ki izdaja program Planet TV, in je tako Telekomu Slovenije za 34-odstotni delež v tej družbi skupaj s stroški spora in zamudnimi obrestmi naložilo skoraj 23 milijonov evrov plačila. Telekom je zato decembra lani postal tudi edini lastnik družbe Planet TV, spor z Grki pa je močno oklestil njegov lanski dobiček.

Telekom je sprva nameraval Planet TV dokapitalizirati z novim strateškim partnerjem, sredi marca letos pa je nato med možnosti dodal tudi prodajo 100-odstotnega lastniškega deleža.

Mercator ob polletju z veliko izgubo iz poslovanja a z rastjo prihodkov (analiza)

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: četrtek, 24. september 2020 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Na izid je vplivalo predvsem prevrednotenje nepremičnin

Skupina Mercator je ob polletju glede na lanskega povečala prihodke od prodaje za 4,4 odstotka, na 1,06 milijarde evrov. Kljub koronakrizi so se prihodki iz prodaje na drobno povečali za 7,4 odstotka, na domačem trgu pa so se prihodki iz osnovne dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 8,2 odstotka, skupni prihodki od prodaje pa za 4,8 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je družba objavila na Seonetu.

Kot pojasnjujejo v Mercatorju, o tem smo v Financah že pisali, so se v času koronavirusa močno spremenile nakupne navade. "Pokazala se je velika potreba po učinkovitem delovanju spletne trgovine, saj se je velik del nakupov preselil iz fizičnih objektov v spletni svet. Po pojavu koronavirusa so se nakupovalne navade na spletni trgovini močno spremenile, saj je iz pretežno neživilskih nakupov prešlo na živilske nakupe. Na vrhuncu epidemije smo tako zabeležili tudi desetkrat večje povpraševanje kot pred pojavom omenjenega virusa. Po umiritvi razmer še vedno beležimo približno 30-odstotno rast prodaje na spletu, pri tem pa je nakupovalna košarica, pri manjšem številu nakupov, večja. S tem povezano so narastli tudi prihodki od prodaje na spletu za kar 105,8 odstotka. Epidemija je tako v kratkem času povečala zanimanje za spletno trgovino, katera predstavlja prednost Mercatorja, saj ta pokriva dostavo na kar 98 odstotkov naslovov v Sloveniji. V obdobju 1-6 2020 je bilo v Sloveniji, Srbiji in Črni gori skupno 48 odjemnih lokacij spletne trgovine, od tega 15 v Sloveniji, 24 v Srbiji in 9 v Črni gori. V času koronavirusa se je v Sloveniji odprlo 5 novih lokacij, in sicer na Ptuju, Brežicah, Rudniku, Velenju in Kamniku," pišejo v poročilu.

Zakaj je kljub boljši prodaji Mercator posloval z izgubo

Kljub temu pa je pod črto skupina poslovala z izgubo - čiste izgube je bilo za dobrih 69 milijonov evrov, izgube iz poslovanja pa za 40,2 milijona evrov. Na to je vplivalo prevrednotenje nepremičnin, ki je vplivalo na povečanje kapitala na eni strani, a negativno na poslovni izid, in drugih osnovnih sredstev, pojasnjujejo v družbi. Slabitev na lastniških nepremičninah je bilo za 69,028 milijona evrov, brez navedenih vplivov bi skupina ob polletju imela 86 tisoč evrov čistega dobička, je razvidno iz pojasnil. znaša primerljivi čisti poslovni izid poslovnega obdobja 86 tisoč EUR. Vrednost nepremičnin Mercator ocenjuje na milijardo evrov.

Zakaj so spet ocenili vrednost nepremičnin

"V skladu z MSRP Skupina Mercator redno, vsaj vsake tri do pet let, ponovno oceni pošteno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev po modelu prevrednotenja. Cenitev je bila nazadnje izvedena ob koncu leta 2017. 1. aprila 2020 je prišlo do pomembnih sprememb v premijah za državno tveganje (ang. country risk premium), kar je pomembno vplivalo na kapitalizacijske stopnje, ki jih je Skupina Mercator uporabila v zadnjih vrednotenjih iz strani zunanjega neodvisnega certificiranega ocenjevalca. Zato je Skupina Mercator konec junija 2020 analizirala ali obstajajo pomembni pokazatelji, ki bi lahko sprožili prevrednotenje poštene vrednosti sredstev. Pri ocenjevanju, ali obstajajo znaki za prevrednotenje poštene vrednosti, je vodstvo pregledalo zunanje vire informacij, kot so dogajanja na trgu (vključno s stopnjo donosa in spremembami na nepremičninskem trgu), kot to zahteva MSRP 13, ter povečano negotovost zaradi epidemije COVID-19.

Na dan 30. 6. 2020 je bilo tako izvedeno ponovno vrednotenje nepremičnin, kjer je bilo ugotovljeno, da se poštena vrednost osnovnih sredstev iz leta 2017 bistveno razlikuje. Prevrednotenje je bilo opravljeno v skladu z zahtevami MRS 16, pri čemer je vrednotenje 833 nepremičnin po vseh trgih poslovanja Skupine Mercator zahtevna naloga, Skupina Mercator pa je v smislu lastništva netipičen trgovec, saj trgovci običajno niso lastniki nepremičnin.

Na dan 30. 6. 2020 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil neodvisni pooblaščeni cenilec nepremičnin, družba KF Finance, d. o. o. Končno poročilo je bilo preverjeno iz strani revizijske družbe PriceWaterhouseCoopers, d. o. o., ki je potrdil ugotovitve iz prvega poročila.

Izračuni prevrednotenja nepremičnin so pokazali neto slabitev nepremičnin v višini 45,7 mio EUR, kar predstavlja 4,6% celotne vrednosti zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin. Po prevrednotenju vrednost zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin znaša 1 mrd EUR. Prevrednotenje nepremičnin je vplivalo na povečanje kapitala (rezerve za pošteno vrednost) iz naslova krepitev vrednosti nepremičnin v višini 23,3 mio EUR, medtem ko je neto slabitev vrednosti nepremičnin v višini 68,8 mio EUR negativno vplivala na poslovni izid poslovanja Skupine Mercator."

Opazen je dvig produktivnosti na zaposlenega

Še en korak k skrivanju podatkov o sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36

 

Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.

 

Pometanje pod preprogo

 

Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo

Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.

 

Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.

 

»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.

 

Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.

 

 

»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.

 

Evropski bogovi

 

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.

 

Bančni izbrisi

V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB. 

Pravobranilka zavrnila slovenske argumente

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 Stran: 3

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.