Mediji o malih delničarjih

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 09.45

Zreški Unior, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, je v preteklem letu beležil rekordno prodajo, rast in nadaljnjo razdolžitev pa načrtujejo tudi v naslednjih letih. Kot je za STA povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik, za letos pa je napovedal verjetni začetek prodajnega postopka Uniturja.

O lanskih poslovnih rezultatih za zdaj natančno še ni mogel govoriti, je pa bilo z vidika prodaje leto 2018 za njih znova rekordno in je preseglo predlanski dotlej najvišji dosežek, ki je na ravni družbe znašal nekaj več kot 165 milijonov evrov prihodkov. V prvih enajstih mesecih lani so sicer ustvarili nekaj manj kot 160 milijona evrov prodaje, kar je bilo dobre tri odstotke nad načrti in nad rezultatom leta prej. "Glede na rast prodaje bi lahko pričakovali, da bomo izboljšali poslovne rezultate, ki so bili že v letu 2017 rekordni, vendar je lani prišlo do negativnih vplivov zaradi rastočih cen jekla na vhodu, ki so rasle hitreje kot na prodajnem delu.

Ob tem so, podobno kot v drugih podjetjih, nekoliko hitreje rasli stroški dela, na končni izkupiček pa bosta imela vpliv tudi prodaja Krvavca, ki je bil leta 2017 še del skupine, lani pa ne, pa tudi nekaj manj naročil v našem sicer najmanjšem programu strojne opreme," je dejal Hrastnik. Sicer pa nameravajo v zreški družbi rasti tudi v naslednjih letih, saj načrtujejo rast med tremi in petimi odstotki letno, kar je po Hrastnikovih besedah nekakšen zmerni optimizem, saj ne pričakujejo takšne splošne gospodarske rasti, kot so ji bili priča lani, prav tako pa ne neke velike recesije. Kot druga slovenska podjetja se tudi Unior zadnje leto srečuje z izzivom, kako pridobiti primerno delovno silo. Prizadevajo si sicer predvsem za zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in slovenskih iskalcev zaposlitve, a za določene profile so potrebe lahko zadostili samo z uvozom kadrov z območja nekdanje države, večinoma iz Bosne in Hercegovine, od koder imajo trenutno že več kot 30 sodelavcev. V zadnjih nekaj mesecih je pretok delovne sile manj opazen, pri tem pa Hrastnik verjame, da so njihovi zaposleni zadovoljni, saj se v podjetju ves čas trudijo za izboljšanje pogojev za delo. Ob tem se zaveda, da delajo v precej težki proizvodnji, a so pogoji dela po njegovem danes v primerjavi z dvema desetletjema nazaj precej boljši, postopoma pa se je v primerjavi s povprečjem panoge izboljšala tudi raven povprečnih plač. V Uniorju je trenutno nekaj več kot 1800 ljudi, v celotni skupini pa 3700.

Znotraj skupine so tudi lani izpeljali nekaj pomembnih investicij, med katerimi je izpostavil obnovo hotela na Rogli, vredno nekaj več kot tri milijone evrov. V proizvodnji zadnja tri leta, ko niso več omejeni zaradi zavez do bank, predvsem nadomeščajo stare stroje in hkrati širijo zmogljivosti za proizvodnjo v skupni višini približno 12 milijonov evrov letno.

Srednjeročni načrt podjetja predvideva povečanje prodaje do leta 2022 za skoraj petino, kar Hrastnik utemeljuje tudi s tem , da so danes s svojim največjim programom odkovkov za dele, ki jih proizvajajo številka ena v Evropi. To še posebej velja za dele krmilnih mehanizmov, na področju ojnic pa sodijo med tri največje v Evropi. Po zaslugi zaupanja kupcev prejemajo nova naročila in podpisujejo pogodbe za pet do sedem let naprej.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Medij: Gorenjski glas (Aktualno) Avtorji: Simona Šubic Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 2

Kostič in država v boju za Savo Za prevzem Save, lastnice Save Turizem, naj bi se potegovala tako srbski poslovnež Miodrag Kostič (AlK banka) kot država preko Slovenskega državnega holdinga.

Kranj - Medtem ko je srbski poslovnež Miodrag Kostič oziroma njegova AIK banka vse bližje prevzemu Gorenjske banke (kmalu bo objavljena prevzemna ponudba), pa naj bi mu država po navedbah časnika Delo skušala preprečiti, da prevzame nadzor še v treh pomembnih hotelskih družbah -Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Hoteli Bernardin. Država naj bi namreč razmišljala o lastniškem prevzemu omenjenih družb, ki naj bi tvorile državni turistični holding.

Kostič se tako po neuradnih informacijah poteguje tudi za nakup skoraj 43-odstotnega deleža v Savi (lastnici Save Turizem), zdaj v lasti sklada York, a enake apetite naj bi zdaj imela tudi država, ki pa bi morala v ta namen najverjetneje dokapitalizirati Slovenski državni holding, je pred časom poročal Delo.

Ker je prihodnost Save pomembna tudi za Gorenjsko, saj ima ta preko Save Turizem v lasti pomembne hotelske kapacitete na Bledu (Sava Hoteli Bled), smo se na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obrnili z vprašanji glede morebitnega prevzema Save in glede državne strategije na področju turizma. »Menimo, da mora biti upravljanje državnega premoženja v rokah najboljših, najbolj odgovornih in strokovnih ljudi, z njim pa je treba ravnati premišljeno in strateško. V skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-21 moramo najprej koncentrirati upravljanje vseh državnih hotelov na SDH, nato pa doseči, da bodo ta podjetja dosegala ustrezne rezultate. Šele v zadnji fazi pride na vrsto premišljena privatizacija. Vsa dejanja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo gredo v smeri začrtane strategije,« so odgovorili.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.