Mediji o malih delničarjih

Mali delničarji: ovadbe zaradi "načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

Medij:

Domovina (Ostalo)

Avtorji:

Luka Svetina

Teme:

Mali delničarji , Rajko Stanković

Datum:

Čet, 22. dec.. 2022

Stran:

38

 

Mali delničarji: ovadbe zaradi »načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

 

Deset let po stečaju cerkvenih finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2, po obsegu dolgov največjem stečaju v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije napovedali tožbo proti odgovornim v NLB, saj so na podlagi novih indicev prepričani, daje bila malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda, družba T-2 pa naj bi bila iztrgana iz rok Mariborske nadškofije. Nekdanji ekonom Mirko Kraševec je s prstom pokazal na kardinala Rodeta.

V društvu so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na novinarski konferenci dejal predsednik društva Rajko Stankovič (54). Iz dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, namreč izhaja, da so banko upnico namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil Stankovič, ki je prvič odkrito javno namignil, da se ne more znebiti občutka, da so bili določeni cerkveni krogi ljubosumni na vodstvo Mariborske nadškofije, ki je se je »zelo uspešno« spuščala v podjetniške vode.

V Društvu Mali delničarji Slovenije deset let po propadu Zvonov trdijo, da nobeno delujoče podjetje ne bi moglo preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v ravno tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oz. z njihovim razvrednotenjem, kar pa ustvari kapitalski primanjkljaj. Kot je na novinarski konferenci dodal odvetnik Matjaž Titan, obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Še posebej pomembno pa je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana. 

DELEŽ V T-2 

Zvon Ena holding je bil še leta 2010 imetnik več kot 95-odstotnega poslovnega deleža v T-2, ki je bil zastavljen banki, v zastavni pogodbi pa se je Zvon Ena holding zavezal, da ne bo odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost. Ko je bil Zvon 1 v prvi polovici leta 2011 že v postopku prisilne poravnave, je imel glede na upnike omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja. Takrat pa je prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na nič ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon 1 kljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave. Pri tem se Zvon 1 kljub odtujitvi T-2 ni razdolžil niti za en sam evro.

Iz dokumentov, ki so jih pridobili v društvu Mali delničarji, je po besedah Stankoviča razvidno, da so posamezniki iz banke NLB, ki je dala posojilo, že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanega osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja želeli Zvonu 1 brez nadomestila oz. za simbolično ceno enega evra odvzeti T-2. Zvon 1 v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja. Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratel, ki je postal novi družbenik T-2. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 (v decembru 2010 sta objavila insolventnost) je vrednost dolgov (obveznosti) do bank obeh finančnih holdingov na dan 31. december 2010 znašala 376,3 milijona evrov, do drugih pravnih oseb pa 47 milijonov evrov. Drugih obveznosti iz poslovanja, poleg tekočih stroškov, ki so bili do stečaja redno poravnani, ni bilo, je poročal Časnik. Po 31. decembru 44 Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratei, kije posta! novi družbenik T-2. 44 NLB in nekatere druge banke v državni lasti so si iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. 2010 se glavnice dolgov niso povečevale, na podlagi načrta prodaje naložb (finančnega prestrukturiranja) in poplačila dolgov bankam, ki ga je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje AT-KEARNEY, pa naj bi finančna holdinga Zvon l in Zvon 2 do konca leta 2015 odplačala bankam 371 milijonov evrov dolga, od tega 183,1 milijona evrov dolga že do konca leta 2011. 

INSOLVENCNI POSTOPEK 

Podjetje ATKEARNEY je za dan 31. marec 2010 ugotovilo, da vrednost premoženja obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti, na podlagi ocene strateškega premoženja KPMG v letu 2010 pa je nato pripravilo predlog načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po vsebini pomenil načrt prodaje premoženja (naložb holdingov) in postopnega poplačila obveznosti bankam, s čimer so se strinjale vse banke. Podpisan je že bil tudi medbančni sporazum, vendar so si NLB in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa tega sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki. Če ne bi prišlo do te nenadne odločitve bank, bi bila postopek in razplet najverjetneje podobna Istrabenzovemu. Zvonova sta namreč imela v svojem portfelju celo kakovostnejše naložbe, kot jih je imel Istrabenz. Društvo Mali delničarji trdi, da obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je bila pridobljena velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda. O tem bo do sredine januarja po napovedih odvetnika Matjaža Titana sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena. Na NLB sicer posameznih upniških primerov za medije ne komentirajo. 

JUDEŽI IZ VATIKANA 

Nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec (76), ki je nelojalne partnerje oz. predstavnike bank znova imenoval za »judeže«, je izrazil solidarnost z Malimi delničarji. Kraševec je ponovil svoje stališče, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. »Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank,« je povedal Krašovec in omenil navezo domnevne vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana, ki je dosegla tudi objavo članka z naslovom Sveti bankrot v italijanskem tedniku LEspresso, ki naj bi v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Na novinarsko vprašanje, ali je z judeži nemara mislil na sam vrh slovenske Katoliške cerkve in ljubljanske nadškofije, je med vrsticami prst uperil proti kardinalu Francu Rodetu (88), medtem ko je zatrdil, da ljubljanska nadškofija.

Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo v tej zgodbi ni igrala nobene vloge.

Kraševec je za nevredneže označil tudi odgovorne odločevalce iz NLB in družbe Gratel, »ki so za bagatelo priposestvovali T-2«. Krašovec, pred časom pravnomočno oproščen vsakršne krivde za bančno luknjo in drugih kaznivih dejanj v povezavi s spornimi naložbami, pravi še, da je dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo.

Na Domovini smo v preteklosti že pisali, da je bil T-2, ko so gradili optično omrežje, oviran od monopolista Telekoma, kasneje pa so proti njem dobili več deset milijonsko tožbo, a je sadove tožbe uživala družba Gratel in ne Gospodarstvo rast v lasti Mariborske nadškofije. Telekom Slovenije in T-2 sta namreč sklenila sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo 129,56 milijona evrov odškodnine, kolikšna je poravnava, pa nikoli ni bilo razkrito. Zvonova, ki sta jemala velike kredite za razne projekte, mediji so poročali tudi o sumljivih naložbah na hrvaških otokih, sta v gradnjo optičnega omrežja T-2 vložila več kot 250 milijonov evrov. Po nastopu svetovne gospodarske krize so upniki prijavili kar 1,8 milijard terjatev, saj banke niso želele reprogramirati kreditov. Kot dodaja Stankovič iz društva Mali delničarji, bi se Zvonova lahko rešila z dodatnim svežnjem 50 milijonov evrov posojila, saj so bile njune naložbe zdrave. Nekdanji ekonom Mariborske škofije Mirko Kraševec.

 

Več...

Bančni razlaščenci po devetih letih rešitev vidijo v poravnavi

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. december 2022 Vir: TUKAJ

Bančni vlagatelji, ki so v sanaciji bank izgubili skoraj milijardo evrov, že devet let zaman čakajo na možnost vložitve tožb.

Banka Slovenije je pred dvema letoma najela skupino pravnih strokovnjakov, ki pripravlja nove zakonske rešitve za bančne razlaščence. 

Te dni mineva devet let od razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank. A čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da je bila vlagateljem z izbrisom obveznic in delnic kratena pravica do lastnine, ti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva. Korak nazaj se je vrnila tudi kriminalistična preiskava glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, vse več deležnikov vidi izhod v zunajsodni poravnavi.

Banka Slovenije ne sme financirati odškodnin razlaščencev

Banka Slovenije (BS), ki jo je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec, je z odločbami o izrednih ukrepih v letih 2013 in 2014 razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Ti so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, a ustavno sodišče je nato leta 2016 presodilo, da mora državni zbor razlaščenim vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti pravno varstvo proti takšni določitvi. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb, je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje na pobudo BS čez nekaj mesecev zadržano, njegove določbe pa so še vedno v presoji na ustavnem sodišču.

Razlaščeni vlagatelji tako še vedno nimajo podlage za vložitev tožb, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice septembra lani menilo, da jim je bila z izbrisom kratena pravica do lastnine, in državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb BS, a tega še ni.

 

Devetletna saga

Vlagatelji tako po devetih letih še vedno ne morejo iskati pravice po sodni poti, zato se tako mali kot veliki osmoljenci zavzemajo za poravnavo. Tej možnosti so naklonjeni tudi pravniki, ki jih je za iskanje zakonskih rešitev v tem primeru najela Banka Slovenije.

Rajko Stankovič Foto Jure Eržen/Delo

 

»Združenje Mali delničarji Slovenije (MDS) je vsem preteklim vladam in tudi sedanji vladi Roberta Goloba predlagalo zunajsodno poravnavo,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič. Kot pojasnjuje, je iskanje krivcev prezapleteno, sodni postopki pa bodo predragi in bodo trajali predolgo. Tudi sedanji vladi so predlagali kompromisno rešitev: takojšnje poplačilo do 100.000 evrov, preostanek pa z 20-letno obveznico, s katero bi se trgovalo na borzi. Stankovič pojasnjuje, da uradnega odziva vlade na to niso dobili, neuradno pa prihajajo signali, da bi se lahko po stabilizaciji energetskih vprašanj lotili tudi tega problema.

Čakanje na odločitev ustavnega sodišča

Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra letos presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. Ustavno sodišče je omenjeni zakon ponovno obravnavalo prejšnji teden, a kot pojasnjujejo, končne odločitve še niso sprejeli. Ker je pobud glede tega zakona več in vseh niso združili, imajo odprtih še šest zadev.

Prav na zaključek postopkov pred ustavnim sodiščem pa čaka tudi BS. Pred dvema letoma je namreč najela skupino pravnih strokovnjakov, ki že dalj časa pripravljajo nove zakonske rešitve za bančne razlaščence. V centralni banki odgovarjajo, da so v zaključni fazi priprave predloga zakonskih rešitev in da glede tega potekajo usklajevanja z različnimi deležniki na strokovni ravni. Kot pišemo na prvi strani, se tako omenjeni pravniki kot mali in tudi veliki vlagatelji vse bolj zavzemajo za možnost poravnave.

Vse bolj negotov je namreč tudi izid kriminalistične preiskave, na podlagi katere je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil celo kazensko ovadbo proti nekdanjim članom sveta BS zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Vmes je poseglo sodišče EU, ki je ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije BS kršila nedotakljivost arhivov EU in tako je zadeva spet v rokah kriminalistov.

Preiskava se vrača na policijo

Na policiji pojasnjujejo, da je NPU po odločitvi evropskega sodišča po navodilu pristojnega državnega tožilstva (SDT) BS vrnil zaseženo dokumentacijo in ji hkrati izročil zahtevek za ponovno izročitev dokumentacije, relevantne za predkazenski postopek. BS jim je dokumentacijo izročila, a prekrila del vsebine, ki naj bi predstavljal arhiv ECB. Na policiji dodajajo, da je pristojni državni tožilec SDT podal usmeritev, da NPU preuči prejeto dokumentacijo in glede na spremenjeno situacijo v dokaznem gradivu ugotovi, ali je še mogoče utemeljiti sum, da so odgovorne osebe BS storile očitano kaznivo dejanje, ter v skladu tem sestavi prenovljeno kazensko ovadbo ali poročilo, da to ni več mogoče. Podobno pojasnjujejo na tožilstvu, kjer pravijo, da bodo po prejetju poročila policije lahko ocenili, ali imajo dovolj dokazov za utemeljitev suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, in nadaljevali pregon ali zaključili postopek in ovadbo zavrgli.

»Dokler ustavno sodišče ne bo reklo svoje, se ne da nič narediti,« pravi predstavnik enega oškodovanih institucionalnih vlagateljev Aljoša Tomaž, ki tudi ne vidi posebnega interesa pristojnih, da bi se karkoli spremenilo. Zato se tudi razlaščene zavarovalnice še vedno zavzemajo za poravnavo.

Odvetnik Miha Kunič pričakuje spoštovanje minimalnih pravic razlaščencev. Foto Aleš Černivec

»Dejstvo, da v vsem tem času še v nobenem sodnem postopku nihče ni preračunal kapitala v poslovnih bankah na dan 30. 9. 2013, dokazuje, da Republika Slovenija v tem primeru ni pravna država. To potrjuje tudi situacija, da ob strogem tolmačenju določil zakona o bančništvu poslovne banke niso odškodninsko odgovorne zaradi ukrepov iz leta 2013, Banka Slovenije, kot upravni organ in skladno s sodbo Sodišča EU (C‑45/21), pa tudi ne. Čakam dan, ko bo ta gordijski vozel presekan in dokaz o obstoju spoštovanja minimalnih pravic razlaščencev do sodnega varstva,« pa pravi odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič.

 

Več...

Vse več vlagateljev za poravnavo

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. december 2022 Stran: 3

Obletnica bančnih razlastitev

Po devetih letih so delničarji in lastniki podrejenih obveznic še vedno brez možnosti za tožbo Te dni mineva devet let od razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank. A čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da je bila vlagateljem z izbrisom obveznic in delnic kratena pravica do lastnine, ti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

Korak nazaj se je vrnila tudi kriminalistična preiskava glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, vse več deležnikov vidi izhod v zunajsodni poravnavi.

Banka Slovenije je v zadnji sanaciji bank razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Ti so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov. A vlagatelji po devetih letih še vedno ne morejo iskati pravice po sodni poti, zato se tako mali kot veliki osmoljenci zavzemajo za poravnavo. Tej možnosti so naklonjeni tudi pravniki, ki jih je za iskanje zakonskih rešitev v tem primeru najela Banka Slovenije.

»Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vsem preteklim vladam in tudi sedanji vladi Roberta Goloba predlagalo zunajsodno poravnavo,« pravi predsednik Društva MDS Rajko Stankovič.

Kot pojasnjuje, je iskanje krivcev prezapleteno, sodni postopki pa bodo predragi in bodo trajali predolgo. Tudi sedanji vladi so predlagali kompromisno rešitev: takojšnje poplačilo do 100.000 evrov, preostanek pa z 20-letno obveznico, s katero bi se trgovalo na borzi. Stankovič pojasnjuje, da uradnega odziva vlade na to niso dobili, neuradno pa prihajajo signali, da bi se lahko po stabilizaciji energetskih vprašanj lotili tudi tega problema.

 

Več...

MDS: Zaradi stečajev Zvona Ena in Zvona Dva malim delničarjem načrtno storjena škoda

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Zvon Ena holding, Zvon Dva Holding Datum: Petek, 16. december 2022 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 16. decembra (STA) - Deset let po stečaju finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, po obsegu dolgov največjem v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) na podlagi novih indicev prepričani, da je bila pri tem malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda. Po njihovem mnenju bi se stečajema Zvonov lahko izognili.

Cerkveni družbi Zvon Ena in Zvon Dva sta v stečaju pristali v začetku leta 2012, za seboj pa pustili več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah. V MDS so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je bilo prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik MDS Rajko Stanković. Kot je dodal, so našli nove indice, ki kažejo na to, da je v celotni zgodbi prišlo do načrtnega oškodovanja delničarjev.

Iz interne dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, izhaja, da so banko namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil.

"Ko je začelo primanjkovati denarja, bi lahko banka to premoženje v nekem transparentnem postopku prodala in poplačala. Tega ni naredila, kljub temu da je ta proces dogovarjanja trajal več kot šest mesecev, pripravljen je bil tudi program prestrukturiranja. Zatem so banke kar naenkrat odstopile in povzročile največji stečaj v zgodovini Slovenije," je bil jasen.

Kot je še poudaril, v prid temu, da so se zgodile nepravilnosti pri največjem zastavnem upniku, govori tudi to, da je bil en kredit pravilno prijavljen, drugi pa z zamudo. "To vzbuja sum, da je bil načrtno storjen manever, s katerim so povzročili veliko premoženjsko škodo delničarjem Zvonov, na drugi strani pa je nekdo drug pridobil veliko premoženjsko korist. Radi bi preprečili, da se v bodoče kaj takega ne bi dogajalo," je dodal Stanković.

V MDS so po njegovih besedah upali, da bodo nepravilnosti ugotovili tudi stečajni upravitelji in jih posredovali pristojnim institucijam. "Oba stečajna upravitelja sta imela samo eno nalogo, ki sta jo uspešno opravila, in to je razprodaja stečajnega premoženja," je dejal Stanković.

Novinarske konference se je udeležil tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec. Kot je povedal, s tem izpolnjuje obljubo, da bo nadaljeval z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih poslovnih partnerjev, ki so po njegovih besedah načrtno povzročili afero na račun nadškofije.

Foto: Nace Hočevar / STA

Po njegovih besedah so po desetih letih razkrivanja laži poslovnih partnerjev prišli do ugotovitve, da stečaja Zvonov "nista bila potrebna, ampak izsiljena s strani nevrednežev, ki so se v konfliktu interesov odločili izdati Zvonova". "Med temi izstopajo tedanji odgovorni odločevalci iz banke NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo priposestvovali T-2," je dejal Kraševec.

"V MDS nam je v interesu, da pride na dan, kdo in kaj je to povzročil; kot opomin vsem bodočim poskusom razvrednotenja premoženja malih delničarjev, ki so se na žalost v Sloveniji marsikdaj zgodili, epiloga pa ni bilo," je poudaril Stanković. Kazensko ovadbo v zvezi s tem bodo po njegovih besedah vložili v kratkem, vse, kar bo v njej navedeno, pa bodo podkrepili z dokazi.

Stečajni postopek nad družbo Zvon Ena je na zahtevo NLB kot največje upnice stekel februarja 2012. Priznanih terjatev je bilo za 876,3 milijona evrov. Mesec prej se je začel stečajni postopek nad družbo Zvon Dva Holding, kjer je stečajna upraviteljica priznala za 403 milijone evrov terjatev.

Banke upnice so leta 2014 proti mariborski nadškofiji vložile tožbe za povračilo posojil, grozile naj bi tudi z zahtevo po stečaju mariborske nadškofije v primeru neplačila. Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB)je bilo medtem prenesenih za dobrih 260 milijonov evrov slabih posojil holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva - največji znesek od vseh na DUTB prenesenih slabih bančnih posojil.

Vodstvo mariborske nadškofije je nato marca 2015 potrdilo, da so po dolgotrajnih pogajanjih z upniki sklenili sporazum, ki ureja medsebojna dolžniško-upniška razmerja.

 

Več...

Mirko Krašovec o »judežih«, ki so krivi za stečaj Zvonov

Medij: DRUŽINA  Avtorji: Mojca Purger Foto: Mojca Prger Teme:  mali delničarji, Zvon Ena holding, Zvon Dva Holding Datum: Petek, 16. december 2022 Vir: TUKAJ

Rajko Stankovič, Matjaž Titan in Mirko Krašovec na novinarski konferenci. FOTO: M. P.

 

"Namen novinarske konference je pogledati, kaj je šlo narobe pri stečaju Zvon 1 holding in Zvon 2 holding. V interesu malih delničarjev je vedno, da se poišče kakršna koli oblika drugačne poravnave, ali je to prisilna poravnava ali dokapitalizacija, nikakor pa ne stečaj, saj v stečaju delničarji izgubijo vse," je novinarsko konferenco v petek, 16. decembra, pričel Rajko Stankovič, predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS).

Na novinarski konferenci 10 let po začetku stečaja holdingov Zvon 1 in Zvon 2, sta novosti poleg Rajka Stankoviča predstavila še Mirko Krašovec, nekdanjih ekonom Mariborske nadškofije in njegov odvetnik Matjaž Titan. Opozorili so na kazenski postopek o pranju denarja in utaji davkov v družbi T-2, ki teče že deveto leto, in o prihajajoči kazenski ovadbi zaradi spornega lastniškega "premika" T-2 iz premoženja družb Zvon 1 in Zvon2. Mirko Krašovec je spregovoril o "judežih", ki so izsilili bankrot Zvonov. 

 

Stečaj ni bil neizogiben

 

Rajko Stankovič je v uvodu povedal, da so v Društvu mali delničarji Slovenije aktivno sodelovali v vseh skupščinah Zvonov, dokler so še bile. "Bili smo trdno prepričani, da bo prišlo do prestrukturiranja oz. vplačila novega kapitala, ki se je nakazoval s strani grupacije Rothschild. Prepričani smo, da bi 50 milijonov posojila pomagalo, da do stečaja ne bi prišlo." Še vedno je prepričan, da so bile "portfeljske naložbe v obeh holdingih odlične, kar se je pokazalo tudi pri kasnejši prodaji njihovih naložb, kot so Mladinska knjiga, Helios in še kakšni. Kupnine so bile znatno večje, kot so banke takrat priznavale, da so te naložbe vredne."

 

Odvetnik Matjaž Titan in Mirko Krašovec. FOTO: M. P. 

 

Nelojalni poslovni partnerji - "judeži"

 

Stečaj holdingov Zvon 1 in 2 so po mnenju nekdanjega ekonoma Mariborske nadškofije načrtno povzročili "nelojalni poslovni partnerji in so s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije." O tem je Mirko Krašovec spregovoril že na tiskovni konferenci v maju 2021, zdaj pa nadaljuje z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih partnerjev, ki jih imenuje tudi "judeži". "Z namenom, da se polastijo T-2 kot kronskega dragulja Zvonov, so judeži zvijačno izsilili stečaje Zvonov in načrtno omadeževali Nadškofijo Maribor in z njo povezane cerkvene dostojanstvenike. Danes je storjen nov korak k razkritju oseb in skupin, ki so pri tej manipulaciji sodelovale," je dejal Krašovec. "Z izsiljenimi stečaji Zvonov so ti judeži ultimativno oškodovali Nadškofijo Maribor in več deset tisoč malih delničarjev, med katerimi sem tudi jaz osebno in mnogo mojih prijateljev in znancev, ki smo lastniške certifikate zaupali v Krekovo družbo za upravljanje." 

Na novinarski konferenci je Krašovec povedal, da o imenih sicer ne bodo govorili javno, med njimi pa "izstopajo tedanji odgovorni odločevalcei iz NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo 'priposestvovali' T-2." 

 

Več...

Subotič med nadzorniki Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

 

Več...

Delničarji Petrola po pojasnila

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  Petrol, mali delničarji Datum: Petek , 25. novembra 2022 Stran: 8

 

Delničarji Petrola po pojasnila Napoved Naftni trgovec sklicuje izredno skupščino delničarjev Petrol sklicuje skupščino delničarjev, na kateri bo uprava družbe delničarjem predstavila poročilo o škodi, ki jo ima naftni trgovec zaradi regulacije cen naftnih derivatov v Sloveniji in na Hrvaškem, ter poročilo o poslovanju hčerinske družbe Geoplin. Karel Lipnik Skupščina je sklicana na zahtevo delničarjev Vizije Holdinga in Vizije Holdinga Ena. Obe sodita pod okrilje skupine Perspektiva Darija Južne.

 

Delničarji se bodo zbrali med novoletnimi prazniki 27. decembra.

 

Skupščina sicer nima volilnih predlogov, ampak le seznanitev z razmerami. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih skupno ustvarila 19,4 milijona evrov čistega dobička, ki pripada delničarjem, kar je manj kot četrtina ustvarjenega v istem obdobju lani. Posebej težavno je bilo drugo četrtletje, ko je trgovec posloval z izgubo, ki je posledica zamrznitve cene. Učinek zamrznitve in regulacije cen je sicer pretežno že razkril v četrtletnem poročilu. Ni pa znano, ali in kako bosta Hrvaška in Slovenija povrnili škodo zaradi izpada prihodkov in dobička. Večja neznanka so razmere v Geoplinu. Iz četrtletnega poročila Petrola je mogoče razbrati, da je dobiček Geoplina v prvih treh četrtletjih podoben lanskemu. Toda ključni težavi trgovca s plinom sta izpolnjevanje poslovnih obveznosti in finančna izpostavljenost.

 

Večina težav se je začela po koncu četrtletja.

 

Petrol je tako v četrtletnem poročilu, objavljenem 11. novembra, izpostavil, da ne more opredeliti vpliva poslovanja Geoplina na uspeh skupine Petrol. Geoplin je do zdaj večino plina nabavljal pri ruskem Gazpromu, s katerim ima tudi sklenjeno dolgoročno pogodbo o nabavi, vendar ruski velikan ne dobavlja želenih količin, zato mora Geoplin iskati nove dobavitelje oziroma plin kupovati na finančnih trgih.

 

Več...

Vse več vprašanj in napetosti, ker posel še ni končan

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Matija Stepinšnik Teme:  mali delničarji; NKBM Datum: Četrtek, 24. novembra  2022 Stran: 6

MADŽARSKI PREVZEM NOVE KBM Vse več vprašanj in napetosti, ker posel še ni

Agencija za varstvo konkurence še vedno ni odločila, ali OTP lahko prevzame Novo KBM. Kaj tam še tehtajo? Kdo bo vodil NKBM pod Madžari, kako se bo banka imenovala in kaj bo s 337 milijoni evrov prenesenega dobička NKBM? Madžarska bančna skupina OTP je v začetku septembra letos dobila dovoljenje za prevzem Nove KBM v okviru skupnega evropskega nadzora bank pri Evropski centralni banki (ECB). Nekateri so tedaj pričakovali, da bosta v kratkem sledili tudi odločitev in zelena luč Agencije za varstvo konkurence (AVK). Postopek presoje koncentracije se je najprej podaljšal, ker je vmes na slovenski trg vstopila francoska zavarovalniška skupina Groupama, ki ima v lasti tudi okoli petodstotni delež banke OTP, zaradi česar je AVK, ki jo vodi vršilec dolžnosti Andrej Matvoz, tehtala še morebitni vpliv na bančno-zavarovalniški trg. Čakajo več kot šestnajst mesecev

Spomnimo: madžarska OTP, ki je prej v Sloveniji prevzela že SKB, je koncentracijo nad podjetjem Biser Bidco, preko katerega ameriški investicijski sklad Apollo obvladuje Novo KBM, AVK-ju naznanila lani 1. julija. Na vprašanje, kdaj je po več kot šestnajstih mesecih mogoče v tem primeru pričakovati odločitev, so nam iz AVK odgovorili: "Postopek presoje koncentracije pred agencijo je neodvisen od postopka drugih regulatorjev, saj se presojajo popolnoma drugi vidiki poslovanja in vpliv na trg vključenih subjektov. Agencija v času trajanja presoje koncentracije ne podaja podrobnejših informacij o postopku." Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo tako na strani prodajalca, torej ameriškega sklada Apollo, kot OTP v zadnjih tednih kar nekaj nervoze, ker odločbe AVK še ni. Neuradno je slišati, da naj bi bile v zadnjem času bolj vroče tudi telefonske linije v različne smeri, tudi v Frankfurt, z vprašanji, kdaj se bo zgodba končala. Nihče od vpletenih ne pričakuje, da bi se na AVK lahko še kaj zapletlo, in vse skupaj vidijo kot zadnjo formalnost. Sploh po tem, ko je s poslom soglašala ECB, kjer bi lahko imeli pomisleke okoli ruskega kapitalskega vpliva v OTP. 

Američani si želijo čim prej končati posel, s tem pa se umakniti iz Slovenije in iskati nove poslovne priložnosti. Obenem so Madžari zaradi precej daljših postopkov pridobivanja soglasij od sprva predvidenih zamudili skoraj vse v prodajni pogodbi opredeljene roke oziroma časovne mejnike za pridobitev dovoljenj (long stop date). Neuradno je slišati, da naj bi čakanje na razplet precej upočasnilo dinamiko poslovnih in drugih procesov v banki, ki so ji ameriški investitorji v svojih reformnih in drugih ukrepih dali precej pospeška, banka se je ne nazadnje ves čas širila.

Zdaj naj bi predvsem čakali, da kocka pade in se umaknejo. Več dopolnitev dokumentacije "Postopek prodaje Nove KBM je trenutno še v teku, zato ga ne moremo komentirati. Predlagamo, da se z dodatnimi vprašanji obrnete na prodajalca oziroma kupca," pa so nam v Novi KBM odgovorili na vprašanje, ali jih je v zadnjem obdobju AVK pozvala k pripravi dodatnih informacij in dokumentacije. Medtem v Budimpešti, kjer je sedež banke OTP, zatrjujejo, da prevzemanje Nove KBM poteka po načrtih, čeprav so si želeli to transakcijo zaključiti v letošnjem tretjem četrtletju. Glede na to, da ima tudi Nova LB okoli 30-odstoten tržni delež, kolikor bosta imeli združeni Nova KBM in SKB banka (že v lasti OTP), tudi poznavalci bančnih razmer ocenjujejo, da soglasje AVK naj ne bi bilo vprašljivo. A je po naših virih precej negotovo, ali bo odločba spisana do konca leta 2022.

Glede na to, da naj bi OTP prevzem financiral z lastnimi sredstvi, naj bi tudi finančna konstrukcija nekaj manj kot milijardo evrov težke prevzemne transakcije dobila zeleno luč. OTP bo po prejemu še zadnjega soglasja to sporočil na borzi v Budimpešti, kjer kotira njihova delnica, in plačal kupnino.

Kaj torej še čaka in preučuje AVK? 

Neuradno je slišati, da naj bi bilo kar nekaj dodatnih preučitev in analiz okoli lastništva Bankarta. V njem ima NLB slabih 46 odstotkov, Nova KBM dobrih 29 odstotkov, SKB oziroma OTP pa 13,84 odstotka, ostalo je razdeljeno med štiri po tržnem deležu manjše banke. Dve bančni skupini, NLB in OTP (z Novo KBM in SKB), bi torej po novem obvladovali krepko čez 75 odstotkov Bankarta, kar bi po mnenju nekaterih lahko vplivalo na konkurenčne pogoje poslovanja za ostale banke, ki na odločitve, denimo cenovno politiko, praktično ne bi imele več vpliva. Nekaj dodatnih preučitev naj bi bilo zahtevalo tudi bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije. Združevanje NKBM in SKB banke naj bi trajalo leto in pol Ne glede na vse se po naših podatkih v skupini OTP intenzivno pripravljajo na zaključek transakcije in konec prevzema Nove KBM. Prav tako naj bi že imeli pripravljeno novo vodstveno ekipo, ki jo bodo najprej napovedali, da bi se izognili kadrovskim špekulacijam. Združitveni proces NKBM, ki jo vodi John Denhof, in SKB banke, ki ji predseduje Anita Stojčevska, naj bi trajal leto in pol. Spomnimo še, da je prvi mož bančne skupine OTP Sandor Csanyi že julija lani v intervjuju za Večer napovedal, da bo izbor menedžerske ekipe med njegovimi prvimi nalogami: "Med skrbnim pregledom smo ugotovili, da ima Nova KBM zelo dober menedžment, ki je v zadnjih letih veliko naredil na bančnem trgu. Toda tudi v skupini OTP imamo dobre bančne menedžerje, ki lahko pokažejo svoje rezultate." In da so pripravljeni na integracijo Nove KBM in SKB banke takoj, ko pridobijo vsa dovoljenja. Napovedal je tudi, da bo združena banka morala dobiti novo ime: 'To bo SKB, Nova KBM ali OTP. Čeprav mi je najbližje OTP, bomo izbrali ime, ki bo najbolj poosebljajo prisotnost banke na slovenskem trgu." Letos še ena skupščina? Nekaj sprememb je bilo tudi med nadzorniki Nove KBM, ki so že ukrojeni po meri novega lastnika, delovati pa bodo začeli, ko bo prevzem zaključen. Med sedmimi izvoljenimi nadzorniki - Zoltan Kaszas, Rozsa Deveny, Balazs Letay, Tunde Barabas, Sandor Pataki, Tamas Bernath in Marko Košak - so namreč Kaszas, Letay in Deveny že odstopili. Zato so na skupščini delničarji namesto Kaszasa za novega kandidata za nadzornika potrdili Imreja Bertalana, julija pa z namenom izpopolnitve številčne sestave nadzornega sveta še Dorotheo Nikolovo.

Medtem naj bi Nova KBM po naših informacijah še letos sklicala skupščino delničarjev, na kateri naj bi odločali o razdelitvi 337,6 milijona evrov prenesenega dobička, potem ko so si po aprilski skupščini že izplačali 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra dividend na delnico. "O morebitni skupščini delničarjev Nove KBM v letu 2022 bodo relevantni deležniki kot vedno pravočasno obveščeni,” odgovarjajo Večeru iz Nove KBM. 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra na delnico so si po aprilski skupščini razdelili delničarji 

NKBM Nova KBM manj kreditira?

Glede na to, da nas je nekaj bralcev Večera, podjetnikov, opozorilo, da Nova KBM zaostruje oziroma omejuje kreditiranja gospodarstva, smo to preverili: "Nova KBM je s kreditiranjem vselej podpirala domača podjetja, kar bo nadaljevala tudi v prihodnje, vendar so se tako razmere na trgu kot tudi politike upravljanja tveganj spremenile, kar vsekakor moramo upoštevati. Vsak posamezni primer zato skrbno preučimo."

Dodajajo še, da so se razmere na mednarodnih finančnih trgih v zadnjem letu pomembno spremenile. Vlagatelji in posojilodajalci v primerjavi s preteklimi obdobji zgodovinsko nizkih obrestnih mer zahtevajo precej višje donose. Posledično je treba za prilagajanja razmeram na trgu ustrezno prilagoditi politiko oblikovanja cen storitev. Nova KBM sicer letos beleži rast kreditnega poslovanja tako pri poslovanju z gospodarskimi družbami kot tudi s prebivalstvom, saj se je skupni obseg kreditov v letu 2022 v odstotkih povišal za dvomestno število, še pojasnjujejo. Sandor Csanyi, prvi mož bančne skupine OTP, napoveduje, da se bo na sedežu Nove KBM v Mariboru oglasil takoj, ko prejmejo vsa soglasja, toto: Robert BALEN Agencija za varstvo konkurence naj bi v primeru madžarskega prevzemanja Nove KBM dodatno proučevala še lastniške deleže v Bankartu in bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije

Več...

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Medij: Novi tednik Celje   Avtor:  Janja Intihar  Teme:  Mali delničarji , Sklici skupščin delniških družb Datum: Četrtek, 10. november 2022 Stran: 5

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Uprava Uniorja je na zahtevo slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, družb Železar Štore in Port Naložbe ter društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sklicala izredno skupščino delničarjev. Razlog je nedavni odstop članov nadzornega sveta Boštjana Napasta in Borisa Brdnika.

Delničarji, ki so zahtevah sklic skupščine, so še predlagah, naj lastniki na seji odločijo tudi o umiku malo manj kot 70 tisoč lastnih delnic, ker naj bi po njihovem prepričanju bile pridobljene nezakonito. V pojasnilu ob sklicu seje je uprava Uniorja navedla, da trditve o nezakonito pridobljenih delnicah ne držijo. Zapisala je, da je bilo glede na razsodbe sodišč pridobivanje lastnih delnic dopustno na podlagi pooblastil skupščine na sejah v letih 2007 in 2009.

Predlagajo Tomaža Subotića

Izredna seja bo 8. decembra, dnevni red bo takšen, kot so ga predlagali Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port Naložbe ter Društvo MDS, ki imajo skupaj 5,2 odstotka delnic Uniorja. Boštjan Napast, ki ga je za člana nadzornega sveta zreške družbe predlagal Slovenski državni holding (SDH), je odstopil v začetku oktobra. V skladu s pravili namreč kot predsednik uprave državne Luke Koper ne more biti nadzornik v družbi, v kateri je SDH največji lastnik.

Predlagatelji želijo, da bi delničarji namesto Boštjana Napasta za novega člana nadzornega sveta imenovali doktorja znanosti Tomaža Subotiča, ki že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo dejaven je tudi v slovenskem gospodarstvu. Bil je član nadzornih svetov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje in še nekaterih drugih družbah. V Uniorju je z malo manj kot 3-odstotnim deležem največji posamični lastnik.

Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boris Brdnik, ki je bil v nadzornem svetu predstavnik delavcev. 1. novembra je postal direktor odvisnega podjetja Unior IN in zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ni smel več opravljati. Zaposleni so kot svojega novega predstavnika že izbrali Milana Potočnika, sicer predsednika sveta delavcev, s čimer se bodo na seji skupščine seznanili tudi delničarji.

Manj političen nadzorni svet

Sedanji nadzorni svet, v katerem so še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik, so lastniki Uniorja imenovali na lanski junijski seji skupščine. Njihovo imenovanje je med manjšimi delničarji na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom MDS povzročilo veliko nejevolje. Želeli so namreč, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Jim bo tokrat uspelo?

Več...

STA - Novice iz gospodarstva - Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 25. oktober 2022 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

Dars je gradbena dela za preureditev avtocestnega priključka Ljubljana zahod s prenovo krajšega odseka Tržaške ceste, ki ga Mestna občina Ljubljana v sklopu nedavne celovite prenove te vpadnice ni posodobila, oddal ljubljanski družbi PZG, ki je v lasti družbe Ban gradnja iz Banjaluke. Sprejeta ponudbena cena je nekaj manj kot 2,85 milijona evrov brez DDV, kar je tik pod najvišjo dovoljeno ceno, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil. Po predhodnih napovedih bi dela lahko stekla že letos, sicer pa v začetku leta 2023.

 

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je s peticijo zbral več kot 1000 podpisov za ponovno zaposlitev predsednika sindikata Asmirja Bećarevića, ki je septembra od vodstva Premogovnika Velenje prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Napovedali so, da bodo zahtevo za ponovno zaposlitev Bećarevića danes predali poslovodstvu premogovnika. Dodali so, da je njegov pooblaščeni odvetnik prejšnji teden na delovno sodišče v Celju že vložil tožbo in predlog za začasno zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

 

Ker je stopnja finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo nizka, Slovensko zavarovalno združenje izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja). Ta mladim na sproščen način ponuja brezplačne izobraževalne vsebine s področja financ in zavarovalništva ter spoznavanja kariernih in zaposlitvenih priložnosti v zavarovalništvu. V novembru se bodo mladi lahko preizkusili v reševanju zavarovalnih izzivov na LIT hekatonu, prijave so odprte, so sporočili iz združenja.

 

Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja, na kateri bi odločali, da član nadzornega sveta namesto Boštjana Napasta, ki je odstopil, postane Subotič. Predlagajo tudi, da se osnovni kapital družbe z umikom 69.784 lastnih delnic, kar predstavlja 2,46 odstotka vseh, zmanjša za okoli 582.000 evrov na okoli 23,12 milijona evrov. Trdijo namreč, da Unior teh lastnih delnic ni pridobil zakonito, zato jih je treba umakniti, kaže zahteva, ki jo je Unior danesobjavil na spletni strani Ljubljanske borze.

 

Več...

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.