Mediji o malih delničarjih

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Danes je portal SIOL objavil članek z naslovom »Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov«, ki po našem mnenju dodatno in tokrat s pisnimi dokazi dokazuje večkrat že javno izrečeno trditev, da vrednotenje nepremičnin in drugih predmetov v zastavi niso potekale skladno s standardi ampak zelo usmerjeno vse z ciljem čimbolj razvrednotiti zavarovanja, kar je posledično pripeljalo do večje takoimenovane »bančne luknje«, ki smo jo morali sanirati davkoplačevalci.
 
Opozorili bi tudi na nenavadno dejstvo, ki ga tudi razkriva ta dokumentacija, da je diskont pri vrednotenju nepremičnin v NLB kar 3 x večji kot pri istočasnem vrednotenju nepremičnin v zastavi pri avstrijski Hypo Banki, čeprav je bilo za slednjo že takrat znano, da je v veliko hujših težavah, kot naše banke.

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković

Ljubljana, 07.10.2019 objava: VIR

Parlamentarna preiskovalna komisija bo danes zaslišala nekatere ključne akterje sanacije bank. Na Siol.net pa razkrivamo, kako so leta 2013 površno računali luknjo v slovenskih bankah, ki jo je država morala pokriti s tremi milijardami evrov. 

Širša slovenska javnost bo danes morda dobila nov vpogled v zakulisje sanacije bank, procesa desetletja, za katerega je država konec leta 2013 porabila več kot tri milijarde evrov in zastavila prihodnost generacij.

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki, bodo namreč sedli nekateri od najpomembnejših akterjev tistega obdobja:

  • Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance in glavni pogajalec z Evropsko komisijo, ki je Sloveniji narekovala pogoje sanacije bank;
  • Janez Škrubej, nekdanji dolgoletni prvi operativec slabe banke v obdobju, ko so to pretresale afere: sporne preprodaje terjatev, sumi fiktivnih svetovalnih pogodb, plačni ekscesi;
  • Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije in ena od petih osumljencev, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) letos kazensko ovadil zaradi suma zlorabe položaja pri povečanju kapitala Nove Ljubljanske banke (NLB) leta 2013.

Objavljamo: Poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB

Je šlo za sanacijo bank preveč denarja?

Vsi trije so imeli pomembno vlogo v mesecih pred sanacijo bank in začetkom delovanja DUTB. Takrat, sredi leta 2013, je Sloveniji grozila trojka. Največje domače banke so morale na zahtevo Evropske komisije in Banke Slovenije opraviti preglede premoženja. Tuja podjetja so ocenjevala kakovost posojil, vrednost zastavljenih nepremičnin, delnic podjetij in drugega premoženja.

S pomočjo teh podatkov je Banka Slovenije ocenila finančni položaj bank in nato določila, koliko dodatnega kapitala so potrebovale. Samo v NLB je morala država decembra 2013 vložiti 1,5 milijarde evrov denarja. To je bilo za skoraj milijardo evrov več od prvotnih ocen.

Tudi zato se že več let pojavljajo očitki, da so pregledovalci pomemben del premoženja ocenili prenizko, zaradi česar je morala država v banke vložiti preveč denarja.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec

Dokument, ki še krepi sume NPU

Na Siol.net objavljamo izsledke iz dokumenta, ki bi lahko te sume še okrepil. Gre za poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB, ki ga je leta 2013 pripravila mednarodna svetovalna družba Deloitte. V njem je podrobneje popisano, kako so ocenjevalci več mednarodnih hiš vrednotili nepremičnine in drugo premoženje naše največje banke.

Dokument potrjuje, kar so že v preiskavi ugotovili kriminalisti NPU – da vrednotenje premoženja NLB zaradi vprašljive metodologije, neskladne z mednarodnimi standardi, ni moglo biti "pravno sprejemljiva računovodska podlaga za presojo finančnega položaja banke".

Šlo je torej za premalo natančno oceno, na podlagi katere Banka Slovenije ne bi smela odločati o tem, ali in koliko kapitala potrebuje NLB. Na to so jo že leta 2013 neuspešno opozarjali tako iz same NLB, ki jo je takrat vodil Janko Medja, kot tudi posamezni nadzorniki in viceguvernerji. Toda ključna akterja sanacije, tedanji guverner Boštjan Jazbec in minister za finance Uroš Čufer, sta ostajala gluha za njihova svarila.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank?

Poročilo razkriva: nepremičnine ocenjevali iz avtomobilov

Poročilo razkriva številne pomanjkljivosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, s katerimi so bila zavarovana posojila NLB:

  1. Kar 320 hiš, stanovanj in zemljišč je mednarodna hiša Cushman & Wakefield, ki jo je najel Deloitte, ocenila po metodi "drive by", torej tako, da so si jih njeni uslužbenci ogledovali iz avtomobila.
  2. Pri preostalih 10.400 stanovanjskih nepremičninah so te ocenili brez ogleda, zgolj na podlagi dostopnih informacij (metoda "desktop valuation").
  3. Pri vrednotenju niso upoštevali, ali imajo gradbena in druga dovoljenja, od česar je močno odvisna njihova vrednost.
  4. Predhodne cenitve NLB so upoštevali le v primeru, če so te pokazale še nižjo vrednost nepremičnine, ne pa tudi, če je bila prvotna vrednost višja.
  5. Upoštevani diskonti so bili precej višji kot pri cenitvah nepremičnin nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Bank. Pri NLB se je vrednost nepremičnin v mestnih okoljih v povprečju zniževala za 23 odstotkov, za nestanovanjske nepremičnine pa za kar 67 odstotkov. Pri Hypu so bili diskonti precej nižji: 11 odstotkov za mestne in 24 odstotkov za nestanovanjske nepremičnine.
  6. Pri izračunih dodatno potrebnih slabitev je Deloitte upošteval še dodatni diskont v višini od 35 do 45 odstotkov. Pri tem so dobo unovčitve nepremičnin povečali iz štirih let na obdobje od pet do sedem let. Zakaj, iz poročila ni jasno.

Tudi pri ocenjevanju preostalega premičnega premoženja, s katerim so bila zavarovana posojila, so v Deloittu klestili njegovo vrednost, kolikor je bilo le mogoče. Iz poročila je razvidno, da so to počeli pavšalno in brez kakršne koli utemeljitve. Vrednost strojev in opreme so recimo sklestili za 70 odstotkov, zalog in terjatev pa celo za 80 odstotkov. Vse to je bilo v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Za Deloitte vreden nič, nato pa prodan za 200 milijonov

Unior ob poletju okrepil prihodke

Medij: Finance  Avtorji: Blaž Abe, Nicolas Vanek  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 12. september 2019 Stran: 7

V skupini Unior so v prvi polovici leta ustvarili 132,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,9 odstotka več kot leto prej, so sporočili iz družbe. Čisti poslovni izid v prvem polletju znaša 9,4 milijona evrov, kar je 4,1 odstotka oziroma 399 tisoč evrov manj kot v istem obdobju lani.

Manjši čisti dobiček kot v lanskem prvem polletju je po pojasnilih Uniorja predvsem posledica nekoliko nižjih rezultatov poslovanja pridruženih družb. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil na ravni skupine v prvih šestih mesecih glede na enako obdobje lani višji 2,2 odstotka in je dosegel nekaj več kot 19 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil medtem z 11,2 milijona evrov za 1,2 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.

Matična družba z rastjo prihodkov; dobiček manjši kot lani

Družba Unior je dosegla 91,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,9 milijona evrov več kot v istem lanskem obdobju in pomeni 5,7-odstotno rast.

Čisti poslovni izid ob polletju znaša 5, 3 milijona evrov, kar je za 3,8 odstotka več od pričakovanj. To je sicer 1,2 milijona evrov manj kot lani, saj so se takrat poznali pozitivni učinki prodaje družbe RTC Krvavec.

Izid iz poslovanja (EBIT) je v šestih mesecih za 6,9 odstotka višji od lanskega v primerljivem obdobju. Doseženih je bilo 5,6 milijona evrov, kar je 117 tisoč evrov več kot v istem obdobju lani.

To je bilo 3,6 odstotka pod načrtom zaradi višje amortizacije, kije za 213 tisoč evrov presegla načrtovano za prvo polletje. Izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v prvem polletju višji kot v primerljivem obdobju lani za 370 tisoč evrov oziroma za 3,9 odstotka, pri čemer je bilo doseženih 9,8 milijona evrov. Zapisali so še, da so se razmere pri zaposlovanju novih delavcev glede na prejšnje leto nekoliko umirile, še vedno pa na trgu dela za nekatere poklice primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov.

 

5 vprašanj malih delničarjev vodstvu Telekoma Slovenije

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 30. avgust 2019 Stran: 5

5 vprašanj malih delničaijev vodstvu Telekoma Slovenije

Kaj bo Rajko Stankovič na seji skupščine delničarjev vprašal poslovodstvo državnega Telekoma in kdo bo sploh prišel na sejo 

Na vsaki seji skupščine delničarjev imajo lastniki kapitala možnost nadzornikom in upravi postaviti vprašanja. Tudi na današnji seji skupščine delničarjev Telekoma Slovenije bo tako. 

Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS ima za poslovodstvo pripravljena številna vprašanja, na katera doslej ni dobil odgovorov in ki jih letna poročila ne pojasnjujejo. Kdo bo na skupščini delničarjev odgovarjal na vprašanja? Ne zgodi se namreč velikokrat, da nadzorniki družbe vnaprej napovejo, da se ne bodo udeležili korporacijsko najpomembnejšega dogodka v poslovnem letu družbe, to je seje skupščine delničarjev. V Telekomu Slovenije je odstopljena predsednica nadzornega sveta Lidia Glavina presodila, da je oddelala dovolj. Drugi nadzorniki menda menijo, daje bolje, da se »ne izpostavljajo«. Tik pred sejo skupščine delničarjev ni znano niti, kdo bo prebral poročilo o delu nadzornega sveta v prejšnjem letu.

Da delničarji večkrat ne dobijo pojasnil na vprašanja, ki jih postavijo poslovodstvu, v slovenskih (večinoma državnih) družbah tudi ni nič neobičajnega. Tudi Stankovič, ki bo zastopal 250 malih delničarjev ali 1,6 odstotka kapitala, pravi, da odgovorov ni našel v nobenem javno dostopnem dokumentu. Kdo bo odgovarjal na njegova vprašanja, če sploh, tudi ni znano. Kaj bo Stankovič vprašal vodilne v Telekomu?

O zlatem padalu Rudolfa Skobeta Rudolf Skobe, dolgoletni predsednik uprave Telekoma Slovenije, je moral odstopiti 16. aprila.

Stankoviča zanima, ali držijo informacije, daje poleg šestmesečne odpravnine Skobe v sporazumu dobil tudi zaposlitev v Telekomu, do kdaj in za kak denar.

O zlatem padalu delavskega direktorja Deana Žigona

Kot smo razkrili včeraj, naj bi tudi odstopljeni delavski direktor Dean Žigon do konca mandata, ki gaje predčasno zapustil, še dve leti in pol dobival razliko med zdajšnjo in plačo člana uprave. Stankoviča zanima, zakaj morajo delničarji to plačevati, čeprav gre za zadevo sveta delavcev družbe, za kakšne zneske gre in kdo je to odobril.

Kako so zaznavali tveganja, kako so ukrepali

»Telekom ima službo za skladnost poslovanja, službo, odgovorno za upravljanje tveganj, in tudi službo notranje revizije, pa še finance in računovodstvo ter službo za kontroling in regulativo, ki skrbijo za nadzor poslovanja skupine. Zanima me, ali sta uprava in nadzorni svet opravila kakšno analizo, kateri od odgovornih v teh službah ni pravočasno zaznal domnevnih nepravilnosti, in kakšne ukrepe sta izvedla, da kaj takega ne bo več mogoče,« zanima Stankoviča. 0 čem govori? 0 domnevnih povezavah (nekdanjih) telekomovcev s posli Telekoma. Med morebitnimi spornimi omenja družbe Fitosol, Sončne rešitve in 3 SOL, v solasti Igorja Bohorča, nekdanjega direktorja strateške poslovne enote poslovni trg, ter Igorja Rojsa, nekdanjega direktorja velenabave.

Naprej, omenja družbe Verso Altima iz Hrvaške in tudi slovensko istoimensko podjetje, in ju sicer najdemo tudi v poslanskem vprašanju Janka Vebra iz leta 2017, kije vlado - ob sumih, da so mu prisluškovali - spraševal tudi po ugotavljanju lastništva tega podjetja in dobaviteljskih razmerjih s Telekomom.

Pa o domnevnem pranju denarja prek Hrvaške iz tako imenovane afere Mamič in domnevne vpletenosti nekdanjega prvega finančnika družbe Zorana Janka. Pa o poslih iz forenzične preiskave - gre za posle med letoma 2007in 2015 -, ki je v dveh primerih odkrila sume kaznivih dejanj oziroma sum oškodovanja na Telekomu.

O prodaji Blicneta in lpka

Telekom Slovenije je oktobra lani prodal Blicnet družbi Mtel Banjaluka, ld je v večinski lasti Telekoma Srbije. Prodaja Blicneta je bila končana letos, vrednost pa še ni razkrita. Stankoviča zanima, ali je bil posel sploh končan, ali je Telekom sploh dobil celotno kupnino in kolikšna je bila ter kdo je vodil postopek. Pa tudi, koliko je Telekom vložil v kosovskega mobilnega operaterja Ipko in koliko je dobil povrnjenega.

O televizijskem biznisu

Konec septembra, smo pisali, naj bi bila dosežena arbitražna odločitev o izplačilu grškega polovičnega partnerja iz televizijske družbe Antenna TV SL, ki upravlja televizijo Planet. Telekom bo Grkom moral po neuradnih podatkih plačati vsaj okoli 20 milijonov evrov za podjetje, ki ima 11,99 milijona evrov negativnega kapitala. Stankoviča zanima, koliko je stal postopek arbitraže, kako je tekel postopek izbora švicarske odvetniške pisarne Umbrecht in ali držijo medijske navedbe o povezavi slovenskega arbitražno-odvetniškega para Kresal-Senica. Stankovičabo zanimalo tudi, ali drži, da družbeniška pogodba ne omogoča konverzije kapitala v lastniški delež (negativnega kapitala tako ali tako ne gre konvertirati, spomnimo pa, daje Telekom že dokapitaliziral družbo, Grki pa ne), in če, zakaj je bila taka družbeniška pogodba sklenjena. Pa tudi, kako so v družbi zagotavljali, da so licenčne oddaje v televizijski družbi kupili po tržnih pogojih. Pričakujem jasne odgovore na vprašanja, ki jih bom postavil. 

 

Abanka bo razlaščenima kupcema obveznic morala vrniti denar in obresti

Medij: RTV SLO1  Avtorji:  MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

Višje sodišče je potrdilo sodbo dveh razlaščenih vlagateljev proti Abanki

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora tožnikoma, kupcema podrejenih obveznic Banke Celje, vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Gre za prvo tovrstno pravnomočno sodbo.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov. Foto: BoBo

Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic. Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa jih zavrgla. Sodba v tem primeru je tako prva pravnomočna sodba, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je bil v zvezi s sodbo že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Kot navaja Delo, gre najverjetneje za Abanko, ki namerava zaščititi svoje interese.

Cilj lastniških premetavanj je zaobiti zakonodajo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji, ZPRE-1  Datum: Sobota, 17 avgust 2019 Stran: 5

 

MINERVO “Cilj lastniških premetavanj je zaobiti zakonodajo” Očitno je vodstvena posadka Minerva spoznala, da bi agencija za trg vrednostnih papirjev lahko odtočila, da delujejo usklajeno in da morajo - zaradi prekoračitve prevzemnega praga - objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva. Zato so se lotili premetavanja delnic, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković.

Da bi se izognili objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic, so se največji lastniki Minerva v zadnjih nekaj tednih lotili več dejanj, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković 

Po njegovem prepričanju več lastnikov podjetja deluje usklajeno, zato so presegli tako prvi prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 33 odstotkov delnic, kot tretji prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 75 odstotkov delnic.

Cenitev kar čez palec

Po pojasnilih Stankoviča je bil prevzemni prag presežen decembra lani, temu bi morala slediti objava prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic. Kot smo razkrili v Dnevniku, je takrat Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Za Proeks, ključno med njimi, ki trguje z gospodarskimi razstrelivi, skladišči razstrelivo in prevaža nevarno blago, lani pa je dosegla 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, je kupnina znašala 113.000 evrov. Po opozorilih Stankoviča je bila cenitev Proeksa narejena čez palec, na podlagi podatkov iz leta 2017. Za drugi dve - Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu - pa naj ocena vrednosti ne bi bila narejena. Za vsako od njiju je kupnina znašala 9000 evrov.

Z 38-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Proeksa postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven. Preostalo lastništvo si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Po enakem ključu so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Skupaj z nakupom Proeksa in Minerve control je vodstvena posadka Minerva pridobila še nekaj odstotkov delnic Minerva. Upoštevaje te delnice in delnice Minerva, ki so v neposredni lasti osmerice, to pomeni, da je bil presežen prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic, pravi Stankovič. Ob tem dodaja, da je usklajeno delovanje razvidno iz zapisnikov skupščin od leta 2015, na katerih je večino povezanih oseb kot pooblaščenec zastopal Reven.

Podobno velja za družbo pooblaščenko Pomin, ki je s skoraj 45-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Minerva. V Pominu osmerica obvladuje 34-odstotni lastniški delež. To po prepričanju Stankoviča pomeni, da je treba k delnicam Minerva, ki so jih do nedavnega posredno in neposredno obvladovali menedžerji, prišteti še lastništvo Pomina v Minervi. Povedano drugače: po prepričanju Stankoviča osmerica obvladuje skoraj 80 odstotkov delnic Minerva. Ker je s tem presežen tretji prevzemni prag, je Stankovič, ki je sporno delovanje naznanil agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), prepričan, da bi morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva od nepovezanih oseb.

Skrbno načrtovani manever

Minervo - Mali delničarji zahtevajo prevzemno ponudbo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji, ZPRE-1  Datum: Ponedeljek, 22. julija 2019 Stran: 5

 

MINERVO 

 

Menedžerji skupine Minervo, ki so konec lanskega leta v vprašljivih okoliščinah prevzeli tri hčerinske družbe, so po oceni predsednika Društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča delovali usklajeno. Ker njihovo lastništvo presega prevzemni prag, bi morale te družbe po njegovih besedah objaviti prevzemno ponudbo.

 

Na zadnji skupščini Minerva, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, so mali delničarji terjali pojasnila o številnih poslih in zahtevali, da posebni revizor preveri nekatere posle v zadnjih treh letih. Zanimajo jih predvsem posli med Minervom in do decembra lani tremi hčerinskimi družbami - Minervo control, Proeksom in Vibrolabom. Te družbe so bile prodane članom vodstva in nadzornega sveta Minerva. Zahtevali so tudi preveritev poslov s hčerinsko družbo v Beogradu. Predlog za posebno revizijo so utemeljili s tem, da obstaja sum, da je pri sklepanju določenih poslov prišlo do negospodarnega ravnanja, s katerim naj bi oškodovali družbe. Zahtevo za posebno revizijo je dolgoletni direktor Minerva Vojko Reven, ki je na skupščini po pooblastilu zastopal še pet drugih delničarjev, kar mu je omogočalo 87 odstotkov prisotnih glasov, zavrnil. Prav tako je zavrnil več drugih predlogov malih delničarjev. Zato so ti na izglasovane sklepe napovedali izpodbojne tožbe.

 

Zahteva za odvzem glasovalnih pravic

 

Zapletlo se je že na začetku skupščine, ko so manjšinski delničarji z nasprotnim predlogom predlagali, da namesto predlagane Rebeke Reven, ki je hči direktorja Vojka Revna, skupščino vodi predsednik MDS. Rajko Stankovič. Takšen predlog so utemeljili s tem, da je Revnova v navzkrižju interesov, saj bo morala njemu in povezanim osebam zaradi kršitve določil prevzemne zakonodaje odvzeti glasovalne pravice. »Po preseganju prevzemnega praga od decembra lani niso podali prevzemne ponudbe preostalim delničarjem, zato je treba Revnu in še drugim delničarjem, ki so povezane osebe, odreči uresničevanje glasovalnih pravic, saj jim te skladno z zakonom o prevzemih mirujejo,« so svoj predlog utemeljili mali delničarji. Toda glasovalne pravice na skupščini niso bile odvzete nikomur, na podlagi razprave, ki se je odvila, pa je prisotna notarka opozorila na možnost ničnosti skupščinskih sklepov.

 

In zakaj so mali delničarji prepričani, da nekaj lastnikov družbe Minervo, ki je lani ustvarila šest milijonov evrov prihodkov in dobrih 76 tisočakov čistega dobička, deluje usklajeno?

 

Konec lanskega leta je Minervo prodal projektantsko družbo Minervo control, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu Vibrolab in družbo Proeks, ki trguje z gospodarskimi razstrelivi, skladišči razstrelivo in prevaža nevarno blago. Proeks je lani ustvaril 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička. S skoraj 38-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Proeksa postal Vojko Reven, preostalo lastništvo pa so si razdelili menedžerji in člani nadzornega sveta skupine Minervo.

 

Ravno z nakupi hčerinskih družb so po prepričanju Stankoviča menedžerji skupine Minervo presegli prevzemni prag, ki je določen pri 33,33 odstotka pridobljenih delnic. Povezane osebe so tudi 33,99-odstotne lastnice družbe pooblaščenke Pomin, ta pa je 44,83-odstotna lastnica Minerva. To pomeni, da povezane osebe skupaj z družbo pooblaščenko obvladujejo skoraj 80 odstotkov Minerva, s čimer je presežen še en prevzemni prag, meni Stankovič.

 

Po prevzemni zakonodaji pa morajo osebe, ki delujejo usklajeno, ko presežejo prevzemni prag, dati ponudbo za nakup vseh delnic. Ker tega niso storili, bi jim morale po njegovem prepričanju glasovalne pravice na skupščini mirovati, je poudaril Stankovič.

 

O prevzemni ponudbi bo odločil ATVP 

 

Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Medij: Dnevnik  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 5. julija 2019 Stran: 4

SKUPŠČINA KRKE Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Čez štirinajst dni naj bi skoraj 50.000 Krkinih delničarjev prejelo dividende v višini 3,20 evra bruto za delnico. Na včerajšnji skupščini so delničarji podprli vse predloge sklepov in med drugim za novo članico nadzornega sveta imenovali Mojco Osolnik Videmšek.

Včerajšnja skupščina novomeške Krke je v skladu s pričakovanji minila brez presenečenj. Delničarji so potrdili predlog uprave o delitvi bilančnega dobička. Tako bo Krka za dividende namenila 101,6 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico oziroma dobrih deset odstotkov več od lanske dividende. Po 44 milijonov evrov bo šlo za druge rezerve iz dobička oziroma se prenese v prihodnje leto. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča lahko nekaj manj kot 50.000 delničarjev pričakuje izplačilo dividend 18. julija, in sicer glede na stanje vpisov v delniško knjigo dan prej. Kot je že večkrat poudaril, so v strategijo zapisali usmerjenost družbe k stabilni politiki dividend, kar pomeni, da se za dividende vsako leto nameni najmanj 50 odstotkov čistega dobička, pri čemer se upoštevajo tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in morebitne prevzeme.

Podatki z Ljubljanske borze ob tem kažejo, da so se Krkine delnice ob današnji objavi polletnih rezultatov podražile za 3,2 odstotka na 63,8 evra. la, predstavil lansko poslovanje Krke. V primerjavi z letom prej je za pet odstotkov povečala prodajo. Ta je znašala 1,33 milijarde evrov, dobiček pa je bil višji za štirinajst odstotkov in je dosegel nekaj manj kot 174 milijonov evrov. Tudi številke prvega letošnjega polletja, ki jih bo nadzorni svet obravnaval zadnji dan julija, so spodbudne, dodaja Colarič. Prodaja je za dvanajst odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju in znaša 762 milijonov evrov. »Dobiček smo povečali za 37 odstotkov, na skoraj 140 milijonov evrov. Optimističen sem tudi glede drugega polletja,« dodaja. Kot je Colarič napovedal že spomladi ob predstavitvi lanskih rezultatov, naj bi Krka letošnje leto zaključila z 1,375 milijona evrov prodaje in 172 milijoni evrov dobička, a se bodo trudili te načrte preseči, je dodal.

Dividendna politika ostaja nespremenjena

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo)  Avtorji: J.I. Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Četrtek, 4. julija 2019 Stran: 5

Država, ki je največja lastnica Elektra Celje, je na seji skupščine spet preglasovala male delničarje, ki so predlagali, naj celjsko elektrodistribucijsko podjetje svoj statut spremeni tako, da bo v prihodnje za dividende namenilo več bilančnega dobička. Vse je ostalo po starem, delničarji bodo letos dobili 0,135 evra bruto dividende na delnico.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili s poročilom o lanskim poslovanjem matičnega podjetja in celotne skupine, v kateri sta še družbi Ece in Ovi, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Letos si bodo delničarji razdelili 3,2 milijona evrov, bruto dividenda na delnico bo znašala 0,135 evra, kar je približno toliko kot lani. Na zahtevo Društva mali delničarji Slovenije, zavarovalnice Adriatic Slovenica ter dveh ciprskih skladov, ki so lastniki petih odstotkov Elektra Celje, je uprava družbe dnevni red seje razširila še s predlogoma o pridobivanju lastnih delnic in o spremembi statuta, po kateri bi družba za dividende namenila več bilančnega dobička.

Predlagatelji so navedli, da zdaj višina zneska ni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, saj Elektro Celje za dividende namenja manj, kot znašajo štirje odstotki osnovnega kapitala. Država, ki ima 80-odstotni lastniški delež, je oba predloga zavrnila. Društvo malih delničarjev je tudi predlagalo, da bi delničarji dividende dobili konec julija in ne šele dva meseca kasneje, a so ostali lastniki tudi ta predlog zavrnili.

Lani še več prihodkov in dobička

Največji rop v zgodovini

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.

Kako bi Berločnik rad Potokarja spravil na vrh Telekoma

Medij: Reporter (Periskop)  Avtorji: Nenad Glücks Teme:  ZGD-1  Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 12

Prejšnji teden smo v člankih na spletu opozorili na sporno iskanje novega predsednika uprave državne družbe Telekom. Potem ko je Rudolf Skobe aprila letos odstopil s funkcije predsednika uprave Telekoma, družbo začasno vodi podpredsednik Tomaž Seljak.

Toda kot smo izvedeli, skuša Skobe s pomočjo predsednice nadzornega sveta Lidije Glavina in predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika za naslednika ustoličiti »svojega« človeka. Pri tem je Berločnik (prijatelj Skobeta) solastnik kadrovske družbe Competo, ki išče primerne kandidate za mesto predsednika uprave. »Primeren« kandidat naj bi bil nekdanji šef slovenskega Microsofta Matej Potokar. V ozadju dogajanja naj bi lobiral Borut Jamnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma. Posle te družbe preiskuje NPU, po besedah naših virov pa si tako Skobe kot Jamnik ne želita, da bi kriminalisti našli kaj zanju obremenilnega. Pri tem bi človek na čelu firme lahko otežil preiskavo. Bi to storil Potokar?

A lastnik Telekoma je SDH (od koder je nedavno odšla Glavina), zato smo na SDH naslovili vprašanja, ali bodo dopustili, da pri Telekomu iščejo predsednika uprave brez njih. Zakaj je Glavina še vedno predsednica nadzornikov Telekoma, če pa je že pred meseci odšla z mesta vodje SDH. Ali bodo upoštevali izbor Telekoma glede kandidata za predsednika uprave, če bo šlo to mimo SDH? 

Pravijo, da je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki imajo nadzorni svet, to, da je imenovanje uprave izključno v pristojnosti nadzornega sveta. SDH pričakuje, da so v skladu z dobro poslovno prakso postopki imenovanja uprave transparentni, učinkoviti in taki, da je izbor uprave opredeljen in strokovno utemeljen. Nadzornemu svetu pri iskanju uprave lahko pomaga tudi kadrovska agencija. Nadzorniki morajo pri svojem delu ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Dodali so, da so tudi glede kadrovanja vsi nadzorniki neodvisni in morajo ravnati izjemno odgovorno ter v izključno korist družbe. Skupščina je aprila 2017 imenovala Lidijo Glavina za članico NS Telekoma s štiriletnim mandatom.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.