Mediji o malih delničarjih

Sodišče EU-ja meni, da je predvideno monetarno financiranje pri izbrisih v bankah sporno

Medij: MMC TVSLO  Avtorji: A. S., Al. Ma.Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. september 2022 VIR OBJAVE: Tukaj 

Kakšno odgovornost nosi Banka Slovenije?

Sodišče EU-ja je odločilo, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. O tem so odločali na predlog slovenskega ustavnega sodišča.

"Današnja sodba pritrjuje našim dosedanjim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem pa dodajamo, da je zato nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki. 

Sodišče EU-ja je v sodbi navedlo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov, le če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.

Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih prihodnjih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.

Ustavno sodišče je marca 2020 do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona in se sredi lanskega januarja odločilo, da se z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU-ja.

Banka Slovenije je namreč po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Kaj prepoveduje pogodba o delovanju EU-ja?

Ustavno sodišče je zanimalo, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema – če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sodišče EU-ja je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.

Ministrstvo za finance za vzpostavitev sodnega postopka

Ne glede na sodbo je treba glede odločitve o ustavnosti zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank počakati na končno odločitev ustavnega sodišča, a ne glede na to je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, v odzivu pravi finančno ministrstvo.

Dodali so, da je pri tem njihovo vodilo oblikovati rešitve, "na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

Sodišče EU-ja je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, da je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon.

Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov pa je Sodišče EU-ja, kot navaja ministrstvo za finance, presodilo v prid veljavni rešitvi v zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014 in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje, navaja ministrstvo.

Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov, na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev, potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive, še dodaja ministrstvo.

Banka Slovenije je za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, angažirala skupino strokovnjakov, ki je lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država, o višini zneskov pa bi presojal poseben organ.

Mali delničarji vlado pozivajo k rešitvi

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) zdaj vlado k iskanju pravične zunajsodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.

S tem je pritrdilo nam, ki trdimo, da če bi banke šle v virtualni stečaj, virtualna stečajna masa ni bila enaka nič, torej bi razlaščeni delničarji in podrejeni obvezničarji dobili več kot nič.

Rajko Stanković (MDS) za TV Slovenija

Sodba Sodišča EU-ja potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so prepričani.

Sodba Sodišča EU-ja po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi, denimo, neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.

"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.

Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.

Več...

Razlaščeni delničarji korak bliže rešitvi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Uroš Škerl Kramberger Teme:  mali delničarji, razlaščeni  Datum: Sobota, 27. avgust 2022 Stran: 3

Po odmevni sodbi evropskega sodišča za človekove pravice je Slovenija pripravila akcijski načrt za popravo krivic, storjenih razlaščenim lastnikom vrednostnih papirjev. Gre za sto tisoč oškodovancev in skoraj milijardo evrov premoženja. Septembra naj bi del odločitve v pravno zapleteni situaciji sprejelo sodišče EU v Luksemburgu.

Ministrstvo za pravosodje je odbor ministrov obvestilo, da v ozadju že potekajo postopki, ki vodijo do možnosti za povrnitev premoženja. Slovenija je med drugim leta 2019 sprejela zakon o varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki naj bi razlaščencem omogočil sodno varstvo. Vendar se je zakon znašel v presoji na ustavnem sodišču, njegovo izvrševanje je začasno zadržano. Ustavno sodišče se je pri tem z vprašanji obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu, saj ni jasno, kaj ob takšnih kršitvah evropski pravni red določa kot obveznost centralnih bank, torej v konkretnem primeru Banke Slovenije.

Potencialno razočaranje

Po Dnevnikovih informacijah naj bi bila sodba sodišča EU razglašena sredi septembra. »Ustavno sodišče bo primer obravnavalo z absolutno prednostjo in njegovo končno odločitev pričakujemo do konca leta,« sporočajo z ministrstva. Obenem bo na ministrstvu za finance začela delovati delovna skupina, ki bo pripravila tudi morebitne spremembe zakonodaje, »da bi pravočasno (oškodovancem, op. p.) zagotovili učinkovito pravno sredstvo«, je država sporočila v Strasbourg.

V postopek je bila letos vključena tudi evropska generalna pravobranilka Juliane Kokott, ki je sodišču EU predlagala, naj pogodbo o delovanju Evropske unije interpretira tako, da – če povzamemo – ščiti premoženje nacionalne centralne banke; pravobranilka meni, da centralni banki ni treba pokrivati škode iz svojega premoženja oziroma dobičkov, saj bi lahko nastala »nevarnost, da neto lastniški kapital nacionalne centralne banke v primeru izgub v povezavi z operacijami monetarne politike v daljšem časovnem obdobju pade pod znesek njenega osnovnega kapitala ali je celo negativen«. Sodišče EU mnenje pravobranilcev običajno upošteva.

Odvetnik Aleš Kaluža, ki je zastopal dva od pritožnikov pred ESČP in je tudi vložil pobudo za presojo ustavnosti ZPSVIKOB, je včeraj izrazil razočaranje nad potekom postopkov. »Že septembra 2021 sem ministrstvu za pravosodje izrazil pripravljenost sodelovati pri pripravi izhodišč za ustrezno reševanje problematike in tudi predlagal možno rešitev,« pravi Kaluža. Rešitev vidi v že obstoječih določbah zakona o gospodarskih družbah, sporne določbe ZPSVIKOB pa je treba razveljaviti, je prepričan. »Interesa za odprto sodelovanje s strani oblasti septembra lani ni bilo in lahko si le želim, da bo zdaj drugače, čeprav zaenkrat ne kaže tako, saj nas o vladnem akcijskem načrtu sploh niso obvestili. Reševanje problematike je vnovič prepuščeno ministrstvu za finance, ki je pisalo že zakon o razlastitvi,« opozarja odvetnik.

Negativno je presenečen tudi nad »obstruktivno držo« državnega odvetništva, ki da ni sprejelo pobude evropskega sodišča za človekove pravice, »ki je bilo s svojim mediatorjem pripravljeno pomagati najti rešitev« v eni od spornih zadev. Slovenska sodišča so namreč »vplivnemu podjetju v državni lasti« pravnomočno priznala odškodnino, »neposvečenim« vlagateljem pa jo odrekajo, je povedal Kaluža. Gre za primer nekdanje Banke Celje, je pojasnil.

Več...

Jože Možina odpoklican iz nadzornega sveta Mladinske knjige

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 18. avgust 2022 Stran: 17

Novi člani nadzornega sveto so Taja Kuhar, Duško Kos in Milena Fornazarič.

Delničarji Mladinske knjige so na današnji skupščini še pred iztekom mandata odpoklicali dosedanje člane nadzornega sveta Nino Marin, Jožeta Možino in Petra Kavčiča ter za dobo štirih let na njihova mesta imenovali Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič. Obenem so sprejeli sklep, da bilančni dobiček družbe ostane nerazporejen.

Marinovo in Možino so delničarji družbe Mladinska knjiga Založba v nadzorni svet imenovali na skupščini 28. aprila letos. Kavčič pa je za nadzornika imenovan na skupščini 25. avgusta 2020. V nadzornem svetu sta sicer še Nuška Berki in Andrej Gale.

Kot so po današnji skupščini sporočili iz družbe, so delničarji potrdili tudi spremembo statuta, ki se nanaša na odpoklic članov nadzornega sveta, in sicer je po novem potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Za spremembo statuta pa bo odslej potrebna kapitalska večina (tri četrtine) pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Odpoklic dosedanjih in imenovanje novih članov nadzornega sveta ter spremembo statuta je konec julija predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), 83-lastnica družbe Mladinska knjiga Založba. Delničarji so se na današnji skupščini prav tako seznanili z letnim poročilom družbe Mladinska knjiga Založba za leto 2021 in konsolidiranim letnim poročilom Skupine MK za leto 2021.

Družba je v lanskem poslovnem letu ustvarila 19,88 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in ga zaključila čistim dobičkom v višini 863.719 evrov. Zaradi prenesenega čistega dobička v višini 62.138 evrov bilančni dobiček družbe tako znaša 925.857 evrov.

Skupščina je sprejela sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto. Poleg tega je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta ter jima podelila razrešnico za poslovno leto 2021.

Za revizijo poslovanja družbe za poslovno obdobje 2022-2024 je skupščina imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija, ki je revizijo opravljala že v minulih letih, so še pojasnili v sporočilu za javnost.

Več...

Kljub višjim prihodkom poslovni cilji Skupine Triglav letos ogroženi

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Klemen Balanč Teme:  mali delničarji, Zavarovalnica Triglav Datum: Četrtek, 18. avgust 2022 Vir: TUKAJ

Skupina Triglav v prvem polletju povišala prihodke za 11, dobiček pa za dva odstotka

Višji prihodki iz naslova zavarovalnih premij, negativen donos naložbenega portfelja

Zaostrene makroekonomske razmere ogrožajo doseganje poslovnih ciljev skupine

Skupina Triglav je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišala tako prihodke kot dobiček. 11 odstotkov višji prihodki so znašali 861,2 milijona evrov, čisti dobiček pred obdavčitvijo pa so povišali za dva odstotka, na 57,5 milijona evrov. Zaradi spremenjenih ekonomskih razmer obstaja tveganje, da do konca leta ne bodo realizirali vseh zastavljenih poslovnih ciljev.

Na rast dobička sta najbolj vplivala povečan obseg poslovanja ter uspešno obvladovanje inflacijskih pritiskov in drugih vplivov iz okolja. Obseg obračunane kosmate zavarovalne premije je zrasel za devet odstotkov, na slabih 800 milijonov evrov, višji so bili tudi prihodki iz nezavarovalnega dela poslovanja. Za 11 odstotkov so se povečali kosmati obratovalni stroški, dodatno pa so dobiček nekoliko okrnili negativni donosi finančnih naložb, kjer je skupina ustvarila dobre štiri milijone evrov izgube. Skupina Triglav ima v svojem portfelju sicer slabih 3,3 milijarde evrov naložb.

"Doseženi dobri polletni rezultati potrjujejo robustnost našega poslovnega modela in odpornost tako zavarovalno-tehničnega dela poslovanja kot solventnostnega položaja skupine na poslabšane gospodarske razmere," je v sporočilu za javnost zapisal Andrej Slapar, predsednik uprave Skupine Triglav. "Še vedno ocenjujemo, da bomo dobiček na letnem nivoju dosegli v prvotno načrtovanem razponu, opozarjamo pa, da so se tveganja realizacije ciljnega letnega dobička zaradi negativnih vplivov iz poslovnega okolja pomembno povečala."

Tržna kapitalizacija matične družbe je ob koncu polletja znašala 813,9 milijona evrov, kar je tri odstotke manj kot ob koncu lanskega leta, so danes sporočili iz podjetja. Ob tem so opozorili, da sta se tako delniški indeks Ljubljanske borze kot indeks zavarovalniškega sektorja v EU v istem obdobju znižala za 11 odstotkov. Iz zavarovalne skupine so sporočili še, da so uspeli ohraniti svojo kapitalsko pozicijo v ciljnem razponu od 200 do 250 odstotkov, celotna vrednost kapitala pa je v prvi polovici leta upadla za petino, s čimer se je zmanjšala tudi knjigovodska vrednost delnic Zavarovalnice Triglav.

Tečaj delnic Zavarovalnice Triglav sicer vztrajno raste, vse odkar je začetek pandemije covida-19 sklatil njihovo vrednost. Ta je doživela še dva šoka, enega po invaziji Rusije na Ukrajino in drugega po tem, ko je postalo jasno, da se nam ob visoki inflaciji obetata še energetska kriza in recesija. Pri vrednotenju delnice ne gre za izoliran primer, temveč za globalni trend, na katerega niso imuni niti blue chipi na Ljubljanski borzi.

Več...

Več nesreč in inflacija znižali dobiček Save Re

Medij: Finance  Avtorji: STA  Teme:  Sava Re, mali delničarji Datum: sreda, 17. avgust 2022 VIR: Tukaj

Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju 2022 ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička in s tem dosegla 48,2 odstotka letnega načrta. Čisti dobiček je sicer za tretjino nižji kot v enakem lanskem obdobju. "Zmanjšanje je skladno s pričakovanji in je predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje škod in škodnih rezervacij," sporočajo iz Save Re.

 

Skupina je prvem polletju ustvarila 364,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je prakitčno enako kot lani. Ob tem sporočajo: "Skupina je v prvem polletju z obsegom 433,0 milijona evrov povečala kosmate premije za 4,5 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Največja rast je bila dosežena v premoženjskem odseku, v Sloveniji za 4,9 odstotka, v tujini pa so se premije povečale celo za 16,3 odstotka. Višje kosmate premije izvirajo predvsem iz avtomobilskih zavarovanj zaradi večjega števila prodanih zavarovanj in rasti povprečne premije. Kosmate premije je okrepil tudi odsek pozavarovanje, in sicer za 5,2 odstotka, pri čemer je bila pri neproporcionalnih pozavarovanjih dosežena celo 16,8-odstotna rast".

 

Več...

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Medij: Dnevnik  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sob, 13. avg.. 2022 Stran: 5

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Od torka bo delnica dobro stoječe Cinkarne Celje lažje dostopna manjšim vlagateljem, saj se bo razcepila na 10 delnic. Zaradi načrtovanih nakupov lastnih delnic bi država lastniški delež v celjski družbi lahko povečala na več kot 50 odstotkov.

Delnica Cinkarne Celje se bo v torek razcepila na deset delnic. Takšno odločitev so na junijski skupščini prisotni delničarji sprejeli skoraj soglasno. V sklicu skupščine je predsednik uprave Aleš Skok navedel, da ima delnica Cinkarne Celje med delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen, z razdelitvijo delnic želijo povečati likvidnost in atraktivnost delnice, saj bo tudi manjšim vlagateljem omogočen lažji dostop do nakupa in trgovanja z delnicami. S cepitvijo delnic se je skupno število delnic povečalo z 807.977 na 8.079-770 delnic. To pomeni, da se je obstoječim delničarjem število delnic podeseterilo. To tudi pomeni, da bo delnica Cinkarne Celje po petkovem zaključenem trgovalnem tečaju na Ljubljanski borzi v višini 288 evra za delnico v torek pričela trgovanje v višini 28,8 evra za delnico. Upoštevaje včerajšnji zaključni tečaj tržna kapitalizacija Cinkarne Celje znaša 232,7 milijona evrov.

Ustavitev prodajnega postopka

Pred dobrim mesecem je sicer upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustavil prodajni postopek paketa 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje, brez izbora ponudnika. Takšno odločitev so v DUTB utemeljili s tveganji in negotovostjo pri poslovno-ekonomski ustreznosti prodaje obstoječega paketa delnic. Po oceni upravnega odbora DUTB prodaja 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje pod trenutnimi pogoji in v trenutnih okoliščinah ni bila primerna. »Premoženje DUTB namreč konec letošnjega leta preide na SDH, kjer se bo oblikovala skupna strategija upravljanja te naložbe. Tako DUTB delnic družbe Cinkarna Celje do njihovega prenosa na SDH ne bo prodajala v novih postopkih,« so povedali v DUTB. Prodajni postopek skoraj 13-odstotnega paketa delnic se je sicer pričel oktobra lani, ko je bil objavljen javni razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb, čemur je marca letos sledil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb. Prispeli sta dve ponudbi: eno je oddal poslovnež Joe Pečečnik, drugo avstrijska skupina Treibacher Industrie. S povezanimi organizacijami država obvladuje 44,6 odstotka delnic Cinkarne Celje. Poleg DUTB sta njena lastnika še Modra Zavarovalnica v lasti Kapitalske družbe, ki obvladuje 20,17 odstotka delnic Cinkarne Celje, in SDH z 11,50 odstotka delnic. Toda država bi v slabem letu lahko postala več kot polovična lastnica Cinkarne Celje.

Rast prihodkov in dobička

Potem ko so delničarji na junijski skupščini upravi Cinkarne Celje podelili pooblastilo za pridobivanje do skupno 10 odstotkov lastnih delnic, ki velja eno leto, je uprava na začetku julija sprejela program odkupa lastnih delnic, ki ga je teden zatem potrdil nadzorni svet celjske družbe. Po tem programu nakupna cena lastnih delnic po cepitvi delnic ne sme biti nižja od 14 evrov na delnico in višja od 29 evrov za delnico. Če izhajamo iz tega, da ima Cinkarna Celje v lasti že 3,28 odstotka lastnih delnic, kar je razvidno iz delniške knjige, bi jo nakupi lastnih delnic do predvidenih 10 odstotkov lahko stali od 7,6 milijona evrov, ob upoštevanju najnižje določene nakupne vrednosti, do 15,76 milijona evrov, ob upoštevanju najvišje odkupne vrednosti. Po umiku lastnih delnic bi se delež omenjenih treh državnih organizacij povečal s 44,6 odstotka na skoraj 50 odstotkov, če upoštevamo še 2,07 odstotka delnic v lasti Kritnega sklada prvega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Modra Zavarovalnica, pa na več kot 50 odstotkov.

Kako je poslovala Cinkarna Celje v letošnjem prvem polletju, še ni znano.

V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 povečali za skoraj tretjino, na 66,4 milijona evrov, medtem ko je bila rast čistega dobička skoraj 110-odstotna. V preteklem letu so se prihodki od prodaje glede na leto 2020 povečali za 11,65 odstotka, na 192,46 milijona evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa so bili višji za ll,5 odstotka. Lanskoletni čisti dobiček v višini 33,2 milijona evrov je bil za 75,3 odstotka oziroma 14,3 milijona višji kot leto pred tem, v primerjavi z letom 2019 pa se je povečal za 55 odstotkov. Od vsote vseh sredstev v višini 259 milijona evrov je imela Cinkarna Celje konec aprila približno petino dolžniškega kapitala.

 

Več...

Skupščina Telekoma Slovenije 9. septembra

Medij: Dnevnik  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, skupščine Datum: Sreda, 10. avg.. 2022 Stran: 5

Uprava Telekoma Slovenije je za 9. septembra sklicala skupščino, ki bo odločala o prevetritvi nadzornega sveta. Menjavo petih od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlaga Kapitalska družba (Kad).

Po zamenjavi nadzornikov je bržkone pričakovati tudi spremembo vodstva družbe pod taktirko Cvetka Sršena.

Kad, ki je lastnik 5,59 odstotka Telekoma, predlaga razrešitev Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka, med nadzorniki pa naj bi ostal dosedanji član Aleksander Igličar. Za nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki bi štiriletni mandat mandat nastopili z dnem imenovanja na skupščini, so predlagani Roman Jerman, Tadeja Čelar, Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman.

Razlog za odpoklic je med drugim ta, da novi člani nadzornega sveta, ki niso sodelovali pri sprejemanju preteklih odločitev, pregledajo upravičenost njihovega sprejema ter spremljanje učinkov določenih preteklih investicij oziroma odločitev glede na dejansko stanje. Kot primer so v Kadu navedli nakup podjetja Actual I.T. V nadzornem svetu Telekoma Slovenije sedijo še trije predstavniki zaposlenih, in sicer Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Rok Pleteršek.

Več...

Predlagajo odpoklic nadzornikov Mladinske knjige

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 23. julij 2022 2022 Stran: 17

Na skupščini avgusta bi odpoklicali Jožeta Možino in Nino Marin, kije kariero začela v odvetniški pisarni Francija Matoza Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), 83-odstotna lastnica družbe Mladinska knjiga Založba, za prihajajočo skupščino delničarjev predlaga sklep o odpoklicu treh nadzornikov, med drugim novinarja in urednika na RTVS Jožeta Možine ter Nine Marin, ki je kariero začela v odvetniški pisarni Francija Matoza. Predlaga tudi spremembe statuta.

Poleg odpoklica Možine in Marinove, ki so ju delničarji na čelu s tako imenovano slabo banko v nadzorni svet skupaj z izvršnim direktorjem DUTB Matejem Pircem imenovali konec aprila, DUTB predlaga še odpoklic Petra Kavčiča, za imenovanje v nadzorni svet pa predlaga Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič, je razvidno z dopolnjenega dnevnega reda skupščine.

V nadzornem svetu sta sicer še Nuška Berki in Andrej Gale. Po tistem, ko je skupščina na predlog DUTB pod tedanjim vodstvom aprila med potrjenimi spremembami statuta prag za odpoklic nadzornikov z zakonskih najmanj 75 odstotkov v noveliranem statutu dvignila na 80 odstotkov, zdaj tako imenovana slaba banka predlaga vrnitev praga na 75 odstotkov. Predlaga tudi rešitve za primer odstopa nadzornika, česar statut do zdaj po njihovih navedbah ni urejal.

Spremembe predlagajo po kadrovskih rošadah na DUTB, ki so sledile imenovanju nove vlade.

Ta je v vlogi skupščine na svoji prvi seji razrešila dotedanje neizvršne direktorje Gregorja Planteua, Aleksandra Lozeja in Alenko Urnaut Ropoša. Franci Matoz, ki je bil predsednik upravnega odbora, pa je ob imenovanju nove vlade odstopil sam. Na njihova mesta je vlada imenovala Žigo Debeljaka, Miho Resmana, Diano Milivojevič in Roka Marolta. Novi predsednik uprave DUTB je nekaj dni zatem postal Debeljak, sicer nekdanji prvi mož Mercatorja. Novi upravni odbor je pozneje s položaja izvršnih direktorjev DUTB odpoklical Andreja Lazarja in Kristino Šteblaj ter za v. d. izvršnih direktorjev imenovali Mitjo Križaja in Žigo Pfeiferja.

Od dosedanjih izvršnih direktorjev je ostal le Matej Pirc. DUTB je sicer v okviru prevzemne ponudbe, ki se je pred kratkim iztekla, svoj lastniški delež v Mladinski knjigi Založbi povečala z nekaj več kot 51 odstotkov na nekaj več kot 83 odstotkov. Na skupščini 18. avgusta bodo delničarji z DUTB na čelu med drugim glasovali o predlogu vodstva, da bilančni dobiček poslovnega leta 2021 v višini 925.857 evrov ostane nerazporejen.

Več...

Kad predlaga zamenjavo nadzornikov Telekoma

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 16. julij 2022 2022 Stran: 17

Zahteva za sklic skupščine Odpoklicali bi nadzornike, ki so bili imenovani v času vlade Janeza Janše

Kapitalska družba (Kad), ki je 5,6-odstotna lastnica Telekoma Slovenije, zahteva sklic skupščine družbe, na kateri naj bi lastniki glasovali o zamenjavi članov nadzornega sveta. Pričakuje, da bodo novi nadzorniki pod drobnogled vzeli nekatere domnevno sporne posle družbe. Maja Grgič Kad predlaga odpoklic nadzornikov Iztoka Černoše, Karle Pintar, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka. To so kadri, ki so bili na te funkcije imenovani v času vlade Janeza Janše. Za njihove naslednike Kad predlaga Romana Jermana in Tadejo Čelar iz Kada ter Alenko Čok Pangeršič, Miho Žejna in Roberta Cimermana, vse iz Modre zavarovalnice. Ker Slovenski državni holding upravlja okoli 67 odstotkov delnic Telekoma, je pričakovati, da bi lahko pri predlaganih imenih za nove nadzornike prišlo tudi do sprememb.

Domnevno sporni nakup

Kot je razumeti, Kad odpoklic zahteva zaradi sumov nepravilnosti oziroma škodljivih poslov za družbo. Kot navaja, od novih nadzornikov pričakuje, da bodo pregledali pretekle poslovne odločitve družbe ter spremljali učinke določenih naložb, kot je bil nakup koprske družbe Actual I.T. 

Spomnimo, Telekom je pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe Actual I.T. z družbama DBA informacijske tehnologije in DBA Group sklenil marca, dogovorjena celotna vrednost družbe pa je bila 30 milijonov evrov. Kupnina bo določena in izračunana na podlagi dogovorjene formule, upoštevaje celotno vrednost družbe Actual po stanju na 31. december 2021, ocenjeno vrednost njene zadolženosti, ocenjeno vrednost denarnih sredstev in ocenjeno vrednost razlike med obratnim kapitalom in ocenjeno vrednostjo planiranega obratnega kapitala, vse po stanju na datum zaključka transakcije. Ob upoštevanju omenjene formule bi kupnina za 100 odstotkov delnic, če bi bila transakcija končana 31. decembra 2021, znašala 20,627 milijona evrov.

Po poročanju medijev se vsi člani uprave in nadzorniki niso strinjali s tem poslom in so menda predsednika uprave Telekoma Cvetka Sršena opozorili, da je načrtovani nakup preplačan in negospodaren, vendar naj bi ta to prezrl. Za odpoklic je potrebna dvetretjinska večina delničarjev, kar je glede na delež državnega lastništva možno, seveda pa bo moral odpoklic podpreti tudi Slovenski državni holding (SDH). Član uprave SDH Janez Tomšič je sicer tudi prvi nadzornik Kada.

OBJAVLJEN RAZPIS ZA NOVA ČLANA NADZORNEGA SVETA SDH 

Več...

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Več...

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.