Mediji o malih delničarjih

Država išče način za ustavitev Miodraga Kostiča

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 05. december 2018 Stran: 9

 

Turizem srbski poslovnež vznemiril politiko - Portoroške hotele hočejo ohraniti v državnih rokah

 

Ljubljana - Potem ko je srbski poslovnež Miodrag Kostič na področju hotelskih zmogljivosti z našo državo odprl kar tri fronte, država po naših informacijah pripravlja ukrepe za ohranitev Istrabenza Turizma in Hotelov Bernardin v svojih rokah. A scenarijev na njeni strani je več. Maja Grgič Spomnimo: Kostič si že nekaj časa prizadeva pridobiti šest portoroških hotelov Istrabenza Turizma, ki ga prodaja Istrabenz, katerega največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Kostič je že oddal nezavezujočo ponudbo za Istrabenzove hotele, to so prav tako vsak zase storili državni lastniki: Sava, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) z Modro zavarovalnico. Državna turistična strategija namreč predvideva ohranitev te družbe in sedmih drugih pod državnim vplivom.

 

Ustavitev prodaje?

 

Hkrati je Kostič kljub prevzemni ponudbi Save prek Gorenjske banke in z dodatnim nakupom delnic ohranil več kot desetino vpliva v Hotelih Bernardin in s tem Savi onemogočil iztisnitev malih delničarjev. Poleg tega je koalicijo vznemirila neuradna informacija, da Kostič menda poskuša od sklada York kupiti tudi delež oziroma terjatve do Save in tako dobiti vpliv tudi v tej družbi, ki ima v lasti 14 hotelov.

 

Neuradno je mogoče izvedeti, da na gospodarskem in finančnem ministrstvu iščejo pravno vzdržen način, da bi vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, s katerim bi ustavila prodajo Istrabenza Turizma. Temu naj bi sledil odkup portoroških hotelov, kako natančno naj bi ta potekal, pa še ni dogovorjeno. Po enem scenariju bi to lahko izpeljali prek SDH ali prek Save, za kar pa bi država morala eno ali drugo družbo dokapitalizirati. Posel se ocenjuje na 60 do 80 milijonov evrov, za kar pa v proračunu ni predvidenih sredstev. V primeru Save bi to lahko bilo manj, če bi k temu pritegnili tudi sklad York, manj bi bilo tudi zadreg zaradi morebitnih očitkov o državni pomoči.

 

Po drugem scenariju bi portoroške hotele lahko kupila Kad in Modra zavarovalnica, ki sta pred kratkim od Bernardina že odkupila resort San Simon. Ta možnost je vsaj finančno manj zapletena, saj imata omenjeni družbi prosta denarna sredstva, s katerimi na trgu iščeta naložbene priložnosti in si za nakup Istrabenza Turizma prav tako prizadevata. To sicer ne bi bilo povsem v skladu s turistično strategijo, ki konsolidacijo državnih turističnih družb predvideva pod okriljem SDH, še vedno pa bi bilo mogoče enotno upravljanje hotelskih zmogljivosti.

Slovenija zaradi bančnih izbrisov na tapeti ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. november 2018 Stran: 3

Sanacija bank

Evropsko sodišče za človekove pravice začelo postopek proti naši državi Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.

ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic.

Evropsko sodišče Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.

Kunič za izplačilo odškodnin

»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za izplačilo odškodnin razlaščencem, saj to dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič. Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.

Kotnik: Slovenije nič ne izuči

Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in večplastno protipraven, je jasno že ves čas, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo ne pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, ampak jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.

MDS opozarja na dveletno zamudo

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva spet naslovilo poziv, naj takoj pristopijo k takojšnjem sprejetju zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) skladno z odločbo ustavnega sodišča.

Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost večinoma še vedno tajna.

Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.

Le z denarjem, ki ga lahko pogrešate

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Zanimanja med malimi delničarji praktično ni, kar je verjetno posledica dveh dilem.

Prva je povezana z izbrisom obveznic in delnic NLB v letu 2013, saj v primeru IPO NLB država ni dala jamstva za poplačilo izbrisanih vlagateljev za nazaj, kot je to storila v primeru prodaje Nove KBM ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Novi delničarji NLB tako že v startu prevzemajo potencialno tveganje za poplačilo 250 do 300 milijonov evrov in tega bi se morali zavedati.

Druga dilema pa je, da bo lastništvo razpršeno, država pa bo še vedno največja lastnica (25 odstotkov ali 50 odstotkov, odvisno, koliko bo prodala v tem krogu), ki ji je banka pred privatizacijo izplačala 270 milijonov zadržanih dobičkov, zato je vprašanje, ali bo donos, ki ga obljublja v prospektu ob nizkih obrestnih prihodkih, zmožna izpolniti.

Torej, če kdo kupuje delnice NLB, naj to počne izključno iz prihrankov in denarja, ki ga lahko teoretično tudi pogreša.

Kar pa se tiče izbrisanih delničarjev in obvezničarjev NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke, pa država za zdaj še ni našla posluha v smeri poravnave. Še več, vlada in državni zbor že skoraj dve leti zamujata z zakonom, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi ustavnega sodišča. S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna.

Ta trenutek je edina svetla točka informacija, da je Banka Slovenije prejšnji teden umaknila zahtevo za zadržanje zakona na ustavnem sodišču in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.”

 

Za državljane naprodaj še danes

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

Lekcije

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Danes se zapirajo stojnice z delnicami NLB, ki vsaj v severovzhodni Sloveniji niso šle kot sveže žemljice. Še kako boleč je namreč spomin na konec leta 2013, ko je dobrih sto tisoč delničarjev v glavnem Nove KBM čez noč ostalo brez delnic, za katere so novembra 2007 stali v vrstah in zanje plačevali 27 evrov in več. Država jih je v slogu najhujših postsocialističnih nacionalizacij brezkompromisno razlastila. Ob tem je poteptala obljube o rasti in dividendah, dane v prospektu ob javni prodaji delnic. Tudi tokratne obljube v sveže natisnjenih prospektih so podobne tistim izpred enajstih let. Cena je mamljivo nastavljena pod knjigovodsko vrednost, da gre upati na vzpon delnice na ljubljanskem in londonskem borznem parketu. In ker tudi v tej zgodbi nastopajo tuji, kot jim učeno rečejo, institucionalni vlagatelji, bi lahko ti tudi tokrat potegnili daljšo, kot se je to zgodilo v primeru delnic NKBM. Ker so bili bolj poučeni? Ne, ker so bili bolje obveščeni vlagatelji!

Bo NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen?

In zakaj je sploh treba prodajati slovenske banke? Ker so tako rekli v Bruslju? Ker smo jim dali nedovoljeno državno pomoč? Pa saj je ni dal Bruselj, ampak slovenski davkoplačevalci, vključno s stotisočimi izbrisanimi delničarji in obvezničarji. In zakaj zapirati poslovalnice na obrobju Slovenije, še preden je znana nova lastniška roka? Da tega od nas ni zahtevala Evropska komisija, ampak da smo jim to sami ponudili v zameno za podaljševanje rokov za prodajo, se govori okoli NLB. Čiščenje portfelja nedonosnih poslovalnic je videti tudi kot priprava terena za novega tujega lastnika... In če že prodajamo najpomembnejšo slovensko banko, zakaj s tričetrtinskim paketom ne iščemo strateškega lastnika in iztržimo višjo ceno, se vprašujejo nekateri finančniki. Spet drugi, da bo po štirih večmilijardnih dokapitalizacijah NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen.

Težko je razumeti tudi pasivnost večine od sto tisoč razlaščenih delničarjev, da niso bili bolj glasni pri iskanju poti do svoje razlaščene lastnine. Verjetno je tudi zato, ker so imeli v lasti le po nekaj deset delnic, kar je premalo za drago sodno pot. Je pa v njihovem imenu uspela peščica najbolj vztrajnih, nedavno s prvo sodbo v njihov prid. Slovenija pa je zaradi kršenja pravic malih delničarjev in obvezničarjev od konca oktobra ponovno pod drobnogledom Evropskega sodišča za človekove pravice.

In kje je po prvi petletki od izbrisa slovenska trojka v sestavi premierka Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in državni sekretar Mitja Mavko, potem ko je dosledno izvršila vse, kar je od nje zahteval Bruselj in žal tudi česar sploh ni? Prva je ministrica, drugi specialist za terjatve in tretji svetovalec uprave Abanke, ki je od včeraj na poti v večinsko srbsko last. In ker brez Boštjana Jazbeca operacija striženja delničarjev in obvezničarjev ne bi uspela, je ta iz Banke Slovenije odšel v dobro plačano službo v Bruselj seveda.

Dileme malih delničarjev

Medij: Večer (Naslovna stran) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 1

V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup NLB. ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje. Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli. Pred okenci poslovalnice v Murski Soboti tudi ni bilo večje gneče. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar se bosta dokončno odločila do danes. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Rajko Stanković, predsednik MDS, je za Večer opozoril na dve dilemi, da država tokrat ni dala jamstva za morebitne pretekle obveznosti do izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB ter na razpršeno lastništvo ob še vedno manjšinskem državnem lastništvu.

Včeraj pa je postalo znano tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konec oktobra uvedlo postopek proti Sloveniji zavoljo neustrezne pravne zaščite pred petimi leti izbrisanih vlagateljev. Na finančnem ministrstvu v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo odziv na navedbe pritožnikov na ESČP. 

Anketa: Veliki čakajo ceno, malih vlagateljev NLB ne zanima

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 24. oktober 2018 Stran: 3

Kdo bo kupil delnice banke Intitucionalni vlagatelji proučujejo priložnosti - Med interesenti tudi EBRD Ljubljana

Finančni svetovalci pri prvi javni prodaji delnic (IPO) NLB so se v pripravi na privatizacijo obrnili na okoli 2000 profesionalnih vlagateljev, med njimi tudi slovenske institucionalne vlagatelje. Ti možnost nakupa, ki bo odvisen predvsem od cene delnice, proučujejo, med malimi vlagatelji pa zanimanja za naložbo ni.

Kaže, da naložba v delnice zanima kar nekaj institucionalnih vlagateljev, tudi zavarovalnice, pokojninske in vzajemne sklade. Ker bodo ob uspešni privatizaciji delnice NLB vključene v indeks SBI, je mogoče pričakovati, da bodo med kupci skoraj gotovo skladi, ki sledijo indeksu SBI. Pravne osebe, ki so povezane z državo, po neuradnih informacijah delnic, ne bodo smele kupovati, kar pa ne velja za njihove sklade.

»Za premoženje pokojninskih skladov Pokojninske družbe A nenehno iščemo zanimive naložbene priložnosti (soliden, a pričakovan dolgoročen donos ob nizkem tveganju). V portfelju naših skladov so v manjšem deležu tudi izbrane delnice slovenskih družb. Če bomo torej na podlagi lastne analize ocenili, da od delnic NLB znotraj razpona prodajne cene lahko pričakujemo soliden dolgoročni donos, potem bomo pri nakupu delnic NLB sodelovali in jih vključili v delniške portfelje naših skladov, sicer pač ne,« pojasnjuje član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Čakajo na ceno delnice

Tudi v Prvi osebni zavarovalnici aktivno spremljajo priložnosti za zagotavljanje maksimalnih donosov za zavarovance, ker pa cena za delnico NLB še ni znana, interesa ne morejo komentirati. Podobno pravijo v KD Skladih, kjer bo odločitev za nakup večinoma odvisna od cene. »Za zdaj še niso znane vse informacije o prodaji delnic NLB, zato konkretnejših odločitev še nismo sprejeli,« pravi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladov. Dodaja, da kot upravljavci skladov poleg ugodnega razmerja med ceno naložbe in ocenjeno vrednostjo naložbe, skrbijo tudi za likvidnost. »Vse investicijske priložnosti nas zanimajo, predvsem tiste na slovenskem organiziranem trgu,« pojasnjujejo v Modri zavarovalnici. V Pozavarovalnici Sava pa pravijo, da bodo proučili priložnost nakupa delnic NLB, tako kot proučujejo vse druge naložbene priložnosti, skladno s strategijo in naložbeno politiko. V Zavarovalnici Triglav, Adriaticu Slovenici in Skupni pokojninski družbi morebitnega interesa za delnice NLB ne komentirajo. 

EBRD v nizkem startu

Pripravljenost za sodelovanje v privatizaciji NLB je že pred lansko spodletelo prodajo banke napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo to, kot kaže, še vedno zanima. »Podpiramo prizadevanja slovenske oblasti v njihovih načrtih za privatizacijo bančnega sektorja in upamo, da bomo videli uspešen IPO NLB, kot je bilo pred kratkim napovedano,« pravijo v EBRD. Dodajajo, da kot aktiven finančni vlagatelj pozorno spremljajo javno prodajo delnic NLB tudi kar zadeva morebitno sodelovanje pri tem.

Društvo Malih delničarjev Slovenije smo vprašali, ali se njihovi člani nanje obračajo z vprašanji o nakupu delnic NLB. »Na nas se glede tega ni obrnil noben vlagatelj,« pravi predsednik tega društva Rajko Stanković in dodaja, da si malim vlagateljem ne bi upal svetovati, naj kupijo delnice, dokler ne bo rešeno vprašanje izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB ob zadnji sanaciji. »V NKBM je država prevzela te možne obveznosti, zato bi jih morala tudi v NLB,« poudarja.

24 ur POP TV: Prodaja NLB

Medij: 24 ur POP TV Teme: Mali delničarji, banke Novinarka: Suzana Perman Datum: ponedeljek, 15. oktober 2018 Vir: 24UR, 19.00 za ogled pritisnite TUKAJ

EDI PUCER (voditelj): Zdaj gre pa res zares. Nova ljubljanska banka gre po letih odlašanja in
izgovorov v prodajo.

DARJA ZGONC (voditeljica): Po soglasju nadzornikov SDH je banka objavila namero za prvo
javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Naprodaj je najmanj 50 odstotkov delnic
plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica.

PUCER: Vprašanje pa je ali bo Slovenija s prodajo pokrila vsaj zadnjo milijardo in pol težko
davkoplačevalsko injekcijo pa tudi ali ne bo morda politika spet pritisnila na zavoro.

ZGONC: Trenutno sicer vse parlamentarne stranke razen Levice vsaj pred kamero prodaji ne
nasprotujejo. Suzana Perman.

SUZANA PERMAN (novinarka): 16 let. Toliko čaka slovenska politika prodaja našo največjo
državno banko oziroma dela da jo prodaja a konec letošnjega leta bo vrag odnesel šalo. Ne le
nadaljnje kazensko ukinjanje vseh nestrateških dejavnosti pa zapiranje poslovalnic. Vsaj polovica
banke mora Slovenija v zameno za državno pomoč izpred petih let dokončno prodati.

JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi): Moj poziv vladajoči politiki je roke stran od prodaje Nove
ljubljanske banke ker tokrat gre za mnogo več, gre se za zaupanje ali bomo še ohranili integriteto.

PERMAN: Pa tudi za silo dostojno vrednost. 10 odstotkov vrednost, ki bodo na prodaj bo najprej
ponujeno malim vlagateljem v Sloveniji, ki pretiranega zanimanja za nakup ne kažejo.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Spomnimo se izbrisa leta 2013. Tak nakup ta trenutek ni pameten dokler niso rešene stvari na nazaj.

Svet na KANAL-u A: Prodaja NLB

Medij: Svet na KANAL-u A  Teme: Mali delničarji, banke Novinarka: Karmen Lugarič Datum: ponedeljek, 15. oktober 2018 Vir: Svet, 18.00 za ogled pritisnite TUKAJ

GREGOR TREBUŠAK: Kdor čaka, dočaka pravijo in dočakali smo tudi začetek prodaje naše
največje banke, ki ima nekaj manj kot četrtinski tržni delež na našem slovenskem trgu. Danes je
namreč Slovenski državni holding obvestil finančno javnost, da gredo v prvo javno prodajo delnic.
Nič novega boste rekli in imate celo prav, vse to se je že zgodilo. Lani. Pa je potem vlada Mira
Cerarja od prodaje odstopila. Takrat je bilo tveganje zaradi tožb s Hrvaške v zadevi prenesenih
deviznih vlog menda preveliko. Cena med 55 in 71 evri pa tudi za politiko prenizka. No in kaj bo
tokrat drugače, če bo kaj seveda?

JERNEJ VRTOVEC (NSi): Moj poziv vladajoči politiki je, roke stran od prodaje Nove ljubljanske
banke, ker tokrat gre za mnogo več, gre za zaupanje. Kajti cena zaupanja, ki ga pa izgubimo, če
tokrat resnično banke ne prodamo, pa bo zelo velika. Kajti v nasprotnem primeru bodo tisto kar je
vredno v Novi ljubljanski banki, zlasti poslovalnice na Balkanu, prodajala Evropska komisija? Kaj
pa potem? Kakšna bo pa potem cena?

EDVARD PAULIČ (LMŠ): Naše stališče je, da je delež NLB-ja potrebno prodati, čim prej. Kar se
tiče pa cene, ta trenutek je preuranjeno govoriti o tem ali je lahko cena faktor za prodajo ali
neprodajo. Prepričani pa smo, da so razmere na mednarodnih trgih za enkrat še dovolj ugodne,
da bi lahko iztržili ustrezno kupnino.

Začenja se privatizacija Abanke

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 Objava: 8.50 Vir spletne objave: TUKAJ

Začenja se prodaja druge največje banke

Slovenski državni holding (SDH) je danes objavil javno povabilo vlagateljem, naj izkažejo interes za nakup 100-odstotnega deleža Abanke. Izkaze interesa pričakuje do 26. oktobra. Abanko vodi Jože Lenič, nastala pa je z združitvijo Abanke in Banke Celje. Da bo proces stekel, smo napovedali v članku: Začetek prodaje Abanke

Izkaz interesa do konca oktobra

"Zainteresirane stranke, ki želijo registrirati svoj interes za sodelovanje v postopku, morajo to storiti najkasneje do 26. oktobra 2018 do 17:00 po srednjeevropskem času. Izkaz interesa je treba do zgoraj omenjenega roka poslati po elektronski pošti na BNP Paribas ter njegov izvirnik po kurirski pošti na naslovnika Arnaud Jossien, BNP Paribas," so zapisali na spletni strani SDH.

Med verjetnimi kupci so madžarska OTP, sklad Apollo in druge regijske banke. Privatizacija Abanke mora biti končana do junija 2019, smo se zavezali evropski komisiji.

Predstavitveni dokument je dosegljiv tukaj.

Spomnimo, vzporedno teče postopek privatizacije NLB.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.