Mediji o malih delničarjih

Delničarji Save Re brez dividende

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji Datum: Torek, 16. junij 2020 Ura: 19.15

 

Skupščina Save Re, na kateri je bilo prisotnega 71,856 odstotka osnovnega kapitala, je danes med drugim potrdila predlog vodstva, da se 34,71 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ne uporabi.

 

Pozavarovalnica s tem sledi pozivu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) k začasnemu zadržanju izplačila dividend.

 

AZN je namreč konec marca vse zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe pozvala k začasnemu zadržanju izplačila dividend in da ne prevzamejo nepreklicne zaveze za izplačilo dividend. Gre za začasen ukrep, veljaven do 1. oktobra, z njim pa bodo zavarovalnice po mnenju AZN povečale svojo odpornost na finančni šok, ki je nastal zaradi posledic epidemije covida-19, ohranile svojo finančno stabilnost in preprečile morebiten nastanek motenj v svojem delovanju.

Vodstvo in nadzorni svet Save Re sta sicer v obrazložitvi predlaganih sklepov zapisala, da bodo po poteku roka za začasno zadržanje izplačila dividende ponovno proučili podlage za izplačilo dividende za poslovno leto 2019.

 

Predsednik uprave Marko Jazbec je na skupščini po navedbah društva Mali delničarji Slovenije povedal, da glede na vse do zdaj znane podatke in projekcije, uprava in nadzorni svet Save Re še vedno menita, da bodo morda prepričali AZN, da za Savo Re odpravi prepoved priporočila o neizplačilu dividende za leto 2019. V tem primeru bo najverjetneje nova skupščina sklicana v novembru ali decembru.

 

Vodstvo Save Re je pred pozivom AZN predvidevalo, da bi za izplačilo dividend namenila 16,27 milijona evrov ali 1,05 evra bruto na delnico, preostali del v višini 18,44 milijona evrov pa se ne bi uporabil.

Pozavarovalnica je lani za izplačilo dividend namenila 14,7 milijona evrov, tako je dividenda za poslovno leto 2018 znašala 95 centov bruto na delnico in je bila za 15 centov večja kot v predhodnem letu.

 

Sava Re je lani ustvarila rekordnih 50,2 milijona evrov čistega dobička, za letos so sprva načrtovali, da bo čisti dobiček nižji za približno 10 odstotkov in bo znašal do 45 milijonov evrov. Aprila pa so ocenili, da bo zaradi posledic koronavirusa čisti dobiček nižji za 15 do 20 odstotkov.

 

Kot so navedli v društvu, pa za zdaj kaže, da bo verjetno učinek posledic koronavirusa manjši. Sava Re namerava do avgusta narediti rebalans načrta za letos in strategijo do leta 2022.

 

Skupščina je danes odločala tudi o podelitvi novega mandata članu nadzornega sveta Davorju Ivanu Gjivoju, ki mu mandat poteče 7. marca 2021. Delničarji so mu podelili nov štiriletni mandat, ki bo začel teči 8. marca 2021, je razvidno iz sklepov skupščine, objavljenih na spletni strani Ljubljanske borze.

 

Tako se je pozavarovalnica izognila tveganju, da bi od poteka mandata pa do imenovanja novih nadzornikov na redni letni skupščini, predvideni junija 2021, delovala z nadzornim svetom zgolj v petčlanski zasedbi in bi bila glede sestave neskladna s svojim statutom, izognila pa se je tudi sklicu izredne skupščine.

 

Poleg Gjivoja v nadzornem svetu Save Re predstavnike kapitala zastopajo še Mateja Lovšin Herič, ki tudi vodi nadzornike, Keith William Morris, ki je njen namestnik, in Andrej Kren kot član.

 

Delavce v nadzornem svetu zastopata Andrej Gorazd Kunstek in Mateja Živec, ki jima je mandat potekel 11. junija lani, delavci pa so jima podelili novega, ki je začel teči z 12. junijem, s čimer se je danes seznanila tudi skupščina.

 

Ponekod letos ne bo izplačil

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

 

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

 

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

 

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

 

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

 

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

 

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

 

Koronakriza tudi priložnost

 

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

 

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.

 

Državno odvetništvo: Poravnava pred Sodiščem EU mogoča vse do izdaje sodbe

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, obvezničarji  Datum: Petek, 12. junij 2020

Ljubljana, 12. junija (STA) - Državno odvetništvo RS, ki zastopa Slovenijo v tožbi Evropske komisije zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB, poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.

Državno odvetništvo ne razpolaga s pismom premierja Janeza Janše predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem premier zgolj preverja, ali obstajajo možnosti za sporazumno rešitev spora in če, pod kakšnimi pogoji. Ustna obravnava v tožbi komisije proti Sloveniji je sicer na Sodišču EU razpisana za 22. junij. "Čeprav je časa do ustne obravnave razmeroma malo, je sporazumna rešitev zadeve še možna," so danes za STA pojasnili v državnem odvetništvu.

Če bi prišlo do sporazumne rešitve zadeve in bi Evropska komisija tožbo umaknila do 22. junija, ustnega dela postopka ne bi bilo, zadeva pa bi bila izbrisana s seznama zadev. "Če bo ustna obravnava izvedena, je pričakovati, da bo Republika Slovenija še naprej zastopala stališča, ki jih je argumentirano predstavila v pisnem delu postopka," so navedli.

Tudi na Sodišču EU so danes za STA pojasnili, da je tožbo mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. Izpostavili so, da 148. člen poslovnika določa, da v primeru, da tožeča stran o želji po prekinitvi postopka sodišče obvesti pisno ali na obravnavi, predsednik naloži izbris primera iz vpisnika in odloči o stroških.

Podrobne statistike o pogostnosti takšnih primerov na sodišču nimajo, navajajo pa informacijo iz lanskega letnega poročila, da je bilo pri neposrednih tožbah lani devet takšnih primerov, vključno s tremi primeri tožb Evropske komisije proti Sloveniji na področju energije in prostega pretoka delavcev.

Samega pisma premierja Janše na sodišču ne komentirajo. Izpostavljajo, da je bilo domnevno pismo naslovljeno na komisijo, ne na sodišče. Ker je v tem primeru tožnica komisija, je samo komisija upravičena do tega, da konča postopek, so še poudarili.

Kot omenjeno, je obravnava tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013, predvidena za 22. junij.

V zadevi gre sicer za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora. Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.

Na ministrstvu za pravosodje so danes spomnili, da se je vlada 20. junija lani opredelila do očitkov, ki izhajajo iz tožbe Evropske komisije. "Slovenija je prejela dodatna štiri vprašanja, na katera bo na sami obravnavi tudi odgovorila. Republiko Slovenijo bo na podlagi pooblastila vlade pred sodiščem zastopala Katja Rejec Longar, ki primer izjemno dobro pozna in jo je priporočilo tudi državno odvetništvo," so navedli na ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo poudarja, da gre za zahteven primer, katerega odločitev bo precedenčna tudi za druge države članice. "EU je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava, zato verjamemo, da bo odločitev Sodišča EU, ob upoštevanju predloženih stališč in argumentov, pravična," so še navedli na ministrstvu, kjer sicer z dopisom premierja Janše uradno niso seznanjeni.

Informacijo o preverjanju možnosti za umik tožbe Evropske komisije so medtem izkoristili v Društvu MDS. Predsednik društva Rajko Stanković je danes na premiera Janšo naslovil pisni predlog za sklenitev izvedsodne poravnave ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank. Dopis je v vednost posredoval tudi ministroma za finance in za pravosodje Andreju Širclju in Lilijani Kozlovič.

"Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do 'izračuna' o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil," je zapisal Stanković.

Parcialna poravnava, je nadaljeval Stanković, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po zakonu za zagotovitev pravnega varstva za imetnike kvalificiranih obveznosti bank in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. "Vendar nas ne razumite napak - v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča," meni.

 

To so plače v Telekomovih hčerinskih družbah, ki so razburile male delničarje

Medij: Finance Avtorji: Rok Pikon Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 8. junij 2020 Vir: Finance

Največ razburjenja na skupščini delničarjev Telekoma je povzročila plača Roberta Erzina, predsednika uprave Telekomove kosovske družbe Ipko.

Na skupščini delničarjev Telekoma Slovenije sta ob seznanitvi s prejemki odvisnih družb precej razburjenja povzročili višina plač in višina dogovorjenih odpravnin v primeru odpovedi pogodbe.

Največ razburjenja Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije, je bilo zaradi prejemkov Roberta Erzina, predsednika uprave kosovske družbe Ipko Telecommuncations, za katero Telekom sicer išče novega lastnika. Družba je danes ob zapisniku skupščine objavila tudi prejemke šefov treh največjih hčerinskih družb, GVO, Ipko in Planet TV (ki je tudi naprodaj).

Robert Erzin je za delo lani dobil 223.467 evrov plače in 14.899 evrov variabilnega prejemka. Skupaj z drugimi prejemki (regres, božičnica, drugi osebni prejemki …) je prejel 275.541 evrov bruto. Ker pri obračunavanju prejemkov uporabljajo lokalno zakonodajo, na Telekomu niso zagotovili podatka o neto prejemkih.

Stankoviča, ki je zastopal več kot 200 delničarjev oziroma okoli 1,7 odstotka kapitala, je zmotila tudi višina odpravnine, ki bi jo dobil Erzin ob odpovedi pogodbe – dobil bi namreč 12 mesečnih plač. Predsednik uprave Tomaž Seljak je na skupščini pojasnil, da so z Erzinom spremenili pogodbo in da bi po novi pogodbi dobil šest plač odpravnine ter da ima tudi nižjo plačo.

Telekom Slovenije: Dividende bodo, nezadovoljstvo ostaja

Medij: Večer (Gospodarske novice) Avtorji: Damjan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 06. junij 2020 Stran: 6

V nasprotju s prvotnimi pričakovanji tudi letos delničarjem Telekoma dividende. Mali delničarji nezadovoljni s tekočim poslovanjem družbe

Rdeča nit včerajšnje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bila, da je bilo med zdajšnjimi lastniki podjetja, tudi iz družb Perspektiva Darija in Vesne Južna, ki imata še slaba dva odstotka Telekomovih delnic, čutiti precejšnje nezadovoljstvo nad Telekomovim poslovanjem. "Na Ljubljanski borzi je Telekom Slovenije vreden le še 300 milijonov evrov, letos pa bo za investicije namenil okrog 210 milijonov na 168 milijonov evrov lanske podlage. Ob tem je celotna skupina lani imela le en milijon evrov čistega dobička. Vsi ti silni milijoni evrov, namenjeni za investicije, pač ne dajejo ustreznih poslovnih rezultatov," je takoj po včerajšnji skupščini dejala Vesna Južna, ki je ob nasprotnem predlogu SDH niti 3,5 evra bruto dividende (skupno je šlo zanje 22,8 milijona evrov) ni pretirano zadovoljilo. In res, gre za najnižjo Telekomovo dividendo po letu 2011. Daleč največ dividend, 16,5 milijona evrov bruto, bodo sicer prejeli Republika Slovenija ter državna Kad in SDH, ki so 72,38-odstotni Telekomovi lastniki.

Desetine izgubljenih milijonov v Planet TV in Ipku

Tudi nizka vrednost Telekomove delnice na borzi je vznemirjala delničarje. Še posebno Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS). Tomaž Seljak, predsednik Telekomove uprave, delnice na borzi ni hotel komentirati, je pa dejal, da se je v zadnjem obdobju po najhujših posledicah epidemije koronavirusa vrednost že nekoliko popravila. "Dobro smo prestali obdobje epidemije, tudi večjo obremenjenost našega omrežja, ob tem, da se je v bistveno večji meri prek telekomunikacijskih omrežij delalo in učilo od doma. Le kakšne tri odstotke bo to vplivalo na našo uspešnost poslovanja," je bil optimističen Seljak, a je obenem dodal, da bo nujno nadaljnje vlaganje v mobilno omrežje pete generacije.

V Telekomu so v postopkih prodaj Planet TV in kosovskega Ipka, a jih vodstvo (ne Seljak in ne predsednica nadzornikov Barbara Kurner Čad po skupščini tudi nista hotela dati izjave) delničarjem na skupščini ni moglo konkretneje pojasniti. Z obema naložbama pa so imeli do sedaj v Telekomu velikanske izgube, kar je delničarje dodatno (raz)jezilo. Nekdanjim grškim solastnikom Planet TV so recimo ob koncu lanskega leta po odločitvi mednarodnega arbitražnega sodišča z vsemi stroški vred za njihovo 34-odstotno lastništvo plačali skoraj 23 milijonov evrov, že predtem pa je Planet TV v letih 2013 do 2019 kumulativno pridelal za okrog 60 milijonov evrov izgub.

Kosovski Ipko naj bi bil že ob nakupu menda preplačan za 48 milijonov evrov, Rajka Stankovića iz Društva MDS pa je motilo, ker je direktor Ipka Robert Erzin vse do letos prejemal 275 tisoč evrov letnih prejemkov, do pred kratkim pa bi mu pripadlo dvanajst plač morebitne odpravnine (zdaj šest) in kar dve leti plačila t. i. konkurenčne klavzule, da se ne bi zaposlil v Telekomu konkurenčnem podjetju.

No, včeraj so delničarji naposled potrdili sodno poravnavo z nekdanjo Telekomovo upravo, ki jo je do leta 2010 vodil Bojan Dremelj, in v ta namen bo Telekom Slovenije od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena odškodninska odgovornost nekdanjih članov uprave, tudi prejel 2,8 milijona evrov. Kar je sicer natanko desetina za letos načrtovanega čistega dobička, je povedal odvetnik Uroš Ilič, ki je za Telekom očitno uspešno zaključil to sodno zgodbo. Dremljevi upravi so sicer očitali oškodovanje Telekoma Slovenije pri (pre)dragih nakupih kosovskega Ipka in že predtem tudi spletnega brskalnika Najdi. si, sedaj pa bodo vsi sodni postopki umaknjeni in zaključeni.

Nadziral jih bo nekdanji zdravstveni minister

Zavarovalnica Triglav: Kljub pritiskom ne bodo izplačali dividend

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 03. junij 2020 Stran: 5

Na skupščini Zavarovalnice Triglav so mali delničarji zahtevali izplačilo dividend, vendar je država kot večinska lastnica odločila, da se lanski bilančni dobiček med delničarje ne bo delil. Takšen ukrep je za vse (po)zavarovalnice in pokojninske družbe sprejela agencija za zavarovalni nadzor.

Kljub precejšnjim prizadevanjem dveh stanovskih organizacij malih delničarjev – Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) – Zavarovalnica Triglav iz lanskega bilančnega dobička v vrednosti 60,45 milijona evrov ne bo izplačala dividend.

Da bo lanski bilančni dobiček ostal nerazporejen, sta se uprava in nadzorni svet odločila v drugi polovici aprila, ko je bila sklicana skupščina delničarjev. Ta predlog je bil podan na podlagi ukrepa regulatorja trga, agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Slednja je marca vsem (po)zavarovalnicam in pokojninskim družbam poslala dopis, v katerem je izrazila pričakovanja o začasnem zadržanju izplačila dividend vsaj do začetka oktobra.

Slabše poslovanje zavarovalnic

Takšno odločitev je AZN med drugim utemeljil s tem, da je aprila odbor za finančno stabilnost pri Banki Slovenije nadzornim organom izdal priporočilo, v katerem ugotavlja, da lahko posledice epidemije koronavirusa pri poslovanju finančnih družb privedejo do motenj v finančnem sistemu, ki bodo imele resne negativne učinke na delovanje finančnega sistema in realnega gospodarstva. Predvsem v obliki zmanjšanja kapitalske moči oziroma sposobnosti absorbiranja kapitalskih izgub finančnih družb iz morebitne realizacije sistemskih tveganj v času koronavirusa in v določenem obdobju po njem. Prav tako se lahko posledice izrazijo v poslabšanju likvidnosti v gospodarstvu, kar se bo poznalo v poslabšanju likvidnosti finančnih družb.

Po navedbah AZN so se v prvem četrtletju letos prihodki od naložb na premoženjskem delu slovenskih zavarovalnic zmanjšali skoraj za polovico, na življenjskem delu pa za več kot 95 odstotkov, dobiček pa se je skrčil za 40 odstotkov. Količnik kapitalske ustreznosti se je v povprečju znižal za 20 odstotnih točk. Ker se ti podatki nanašajo na prvo četrtletje letos, še ne vsebujejo vseh posledic epidemije, ki se bodo pokazale v prihodnjih mesecih.

Na podlagi podatkov o poslovanju (po)zavarovalnic in pokojninskih družb v prvi polovici leta in na podlagi napovedi gospodarskih gibanj za drugo polovico leta bo AZN ponovno preučil ukrep o neizplačilu dividend.

DUTB tudi uradno prevzema ostanek Istrabenza

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 27. maj 2020 Vir: Finace live

Državna slaba banka DUTB je na seji skupščine Istrabenza dosegla imenovanje vseh treh nadzornikov - to so postali Klemen Babnik, Andrej Koprivc in Gregor Dolenc. V mesecu ali dveh naj bi bila sicer končana upniška prisilna poravnava, po tej bo stoodstotni lastnik Istrabenza, v katerem je lani spodletel predlog likvidacije, postala DUTB. Istrabenzu je od premoženja ostal le polovični delež v družbi Adriafin (lastniku Vina Koper), večinski delež v beograjskem Zastava Istrabenz Leasingu in nekaj manjših nepremičnin. Največji del premoženja, Istrabenz Turizem, je DUTB že zaplenila lani.

Cinkarna Celje: Mali delničar predlaga, da se celoten dobiček nameni za dividende

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5

Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.

Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.

Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.

Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.

Rast prodaje

Zaradi Minerva državno odvetništvo nad agencijo za trg vrednostnih papirjev

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 15. april 2020 Stran: 6

Pri prevzemni ponudbi za delnice Minerva bo sodišče ugotavljalo, ali se 12-mesečni rok za določitev cene za nazaj ugotavlja od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, ali od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena.

Prevzemna ponudba za nakup delnic družbe Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, je uspela. Prevzemni prag ni bil določen, ponudbo pa je sprejelo osem delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 6,38 odstotka delnic Minerva. S tem so povezane osebe, med katerimi so člani organov upravljanja in nadzora družbe, lastništvo v Minervu, ki si z izkušnjami pri rušenju objektov in izkopov z razstrelivi obeta zajeten zalogaj poslov pri gradnji drugega tira, povečale na 86,5 odstotka.

Potem ko je konec lanskega leta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi usklajenega delovanja družbi pooblaščenki Pomin in več pravnim in fizičnim osebam odvzela glasovalne pravice v Minervu, so bile te prisiljene objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Čeprav je ATVP po izteku ponudbe sklenila, da je bila ta uspešna, obstajajo precejšnje možnosti, da bi bila takšna odločitev lahko razveljavljena.

Zoper odločbo, s katero je ATVP januarja letos dovolila prevzem Minerva po ceni tri evre za delnico, so državno odvetništvo in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) skupaj s še dvema malima delničarjema Minerva vložili tožbo na upravno sodišče. Po pojasnilih državnega odvetništva so poleg tožbe vložili še začasno zadržanje odredbe zaradi odprave omenjene odločbe ATVP. »V zadevi smo ugotovili obstoj določene pravne praznine v zakonu v škodo javnega interesa, ki se kaže v pomanjkljivosti veljavne zakonodaje. Izpodbijana odločba ATVP je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v zakonu neustrezna,« so pojasnili na državnem odvetništvu. Na dodatno vprašanje, v katerem delu prevzemne zakonodaje so zaznali pravno praznino, niso odgovorili, ker »gre za odprt sodni postopek«.

Odvzete glasovalne pravice

Po pojasnilih predsednika Društva MDS Rajka Stankoviča zakon o prevzemih določa, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe. »Gre za pravno vprašanje, ali se 12-mesečni rok za nazaj ugotavlja od objave prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih ali od objave prevzemne ponudbe, ki s časovnega vidika krši zakon o prevzemih, kar pa je mesece ali leta prepozno,« je dejal Stankovič. Ob tem je poudaril, da je jasno, da nihče ne more uživati koristi od kršitve zakona, zato je treba 12-mesečni rok ugotavljati od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, in ne od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena. In ravno v tem naj bi bila pravna praznina, ki je državno odvetništvo spodbudila k tožbi proti ATVP, je dejal Stankovič.

Po njegovem prepričanju bi morala znašati prevzemna cena za delnico Minerva 9,91 evra. Po tej ceni je bil namreč 21. decembra 2018 sklenjen posel z delnicami med povezanimi osebami, »kar pomeni, da so kontrolni delež v Minervu še povečale«, je opozoril Stankovič. Ker člani organov upravljanja in nadzora družbe ter druge povezane osebe niso podali prevzemne ponudbe manjšinskim delničarjem za odkup delnic Minerva po ceni 9,91 evra, s katero bi jim bila zagotovljena enakopravna obravnava, so mali delničarji zahtevali, da ATVP povezanim osebam odvzame glasovalne pravice, kar se je tudi zgodilo.

Toda po mnenju Stankoviča je ATVP zakonski rok za izdajo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic domnevno nezakonitim prevzemnikom prekoračila za štiri mesece: »ATVP je nato 20. decembra 2019 vendarle pritrdila opozorilom manjšinskih delničarjev, da nezakoniti prevzemniki v Minervu kontrolo uresničujejo v nasprotju z zakonom o prevzemih, zaradi česar ne smejo uresničevati glasovalnih pravic.« Tri dni kasneje, v ponedeljek, 23. decembra, naključno ali ne leto in dva dni po spornem poslu (9,91 evra za delnico), je Proeks skupaj s povezanimi osebami objavil prevzemno namero za nakup vseh delnic družbe, ki jih še ni imel v lasti. Mesec kasneje je sledila prevzemna ponudba v višini tri evre za delnico. Vsi posli v letu pred objavo prevzemne namere so bili namreč sklenjeni za največ tri evre za delnico. Toda po prepričanju Stankoviča je omenjena ponudba, upoštevaje vse okoliščine, 70 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo prevzemniki dejansko morali ponuditi.

Nekajmesečna zamuda?

Po pojasnilih ATVP mnenje revizorja, da cena ni primerna, ni razlog, da ATVP ne bi izdala dovoljenja za prevzem. Začetka upravnega spora, ki sta ga sprožila državno odvetništvo in MDS, na ATVP niso komentirali, ker postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo. Razlog za odločitev o objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic po ceni tri evre za delnico pa bodo »predstavili v upravnem sporu«.

Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

Medij: SIOL Avtorji: D.K. Teme:  izbris v bankah Datum: Torek, 11. marec 2020 Ura: 15.23

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Zahtevo za zadržanje je skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložila Banka Slovenije.

Ustavno sodišče je zapovedalo, da v tem času ne tečejo roki za zastaranje odškodninskih terjatev iz zakona o bančništvu ter za vložitev tožb. Banka Slovenije in Okrožno sodišče v Mariboru morata s spletne strani odstraniti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, so sporočili iz sodišča.

 

Upravljavec podatkovne sobe, mariborsko sodišče in Agencija za trg vrednostnih papirjev morajo do končne odločitve ustavnega sodišča opustiti obdelavo podatkov, razen hrambe prejetih gradiv, morajo pa preprečiti dostop do teh gradiv. Začasno se morajo prekiniti tudi pravdni postopki, vloženi po tem zakonu, je ustavno sodišče še zapisalo v sklepu.

 

Na finančnem ministrstvu sklep še proučujejo, Banka Slovenije ponavlja argumente

 

Na finančnem ministrstvu odločitev ustavnega sodišča še proučujejo. Banka Slovenije je medtem v odzivu ponovila argumente, ki po njeni oceni pričajo o neskladnosti zakona z ustavo. V sporočilu za javnost so še zapisali, da so soglasno sprejeto odločitev ustavnega sodišča prejeli in dodali, da se je ustavno sodišče ob tem odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, poroča STA.

V Banki Slovenije so ponovili, da sicer podpirajo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenih obveznic, vendar trenutna rešitev tega po njihovem prepričanju ne omogoča. Vnovič so tudi opozorili, da so v postopku priprave zakona podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa jih pripravljavci niso upoštevali.

 

Društvo MDS znova predlaga zunaj sodno poravnavo

 

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ustavnega sodišča ponovilo poziv vladi in DZ k razmisleku o možnostih poravnalne sheme ali zunaj sodne poravnave. Shema bi težavo večine malih vlagateljev rešila takoj, navaja STA.

 

"Vlado in poslance še enkrat pozivamo, naj presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki zunaj sodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj," so sporočili iz MDS.

 

Opozorili so, da zakon ali novela ne smeta biti diskriminatorna in morata vsem vlagateljem omogočiti, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo "to več kot šestletno agonijo". Dodali so, da se ni pravda zaradi vseh zapletov še niti dobro začela, a je že drugič predmet ustavne presoje.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.