Mediji o malih delničarjih

Abanka bo razlaščenima kupcema obveznic morala vrniti denar in obresti

Medij: RTV SLO1  Avtorji:  MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

Višje sodišče je potrdilo sodbo dveh razlaščenih vlagateljev proti Abanki

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora tožnikoma, kupcema podrejenih obveznic Banke Celje, vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Gre za prvo tovrstno pravnomočno sodbo.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov. Foto: BoBo

Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic. Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa jih zavrgla. Sodba v tem primeru je tako prva pravnomočna sodba, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je bil v zvezi s sodbo že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Kot navaja Delo, gre najverjetneje za Abanko, ki namerava zaščititi svoje interese.

Več...

Cilj lastniških premetavanj je zaobiti zakonodajo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji, ZPRE-1  Datum: Sobota, 17 avgust 2019 Stran: 5

 

MINERVO “Cilj lastniških premetavanj je zaobiti zakonodajo” Očitno je vodstvena posadka Minerva spoznala, da bi agencija za trg vrednostnih papirjev lahko odtočila, da delujejo usklajeno in da morajo - zaradi prekoračitve prevzemnega praga - objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva. Zato so se lotili premetavanja delnic, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković.

Da bi se izognili objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic, so se največji lastniki Minerva v zadnjih nekaj tednih lotili več dejanj, je opozoril predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković 

Po njegovem prepričanju več lastnikov podjetja deluje usklajeno, zato so presegli tako prvi prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 33 odstotkov delnic, kot tretji prevzemni prag, ki je določen ob pridobitvi 75 odstotkov delnic.

Cenitev kar čez palec

Po pojasnilih Stankoviča je bil prevzemni prag presežen decembra lani, temu bi morala slediti objava prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic. Kot smo razkrili v Dnevniku, je takrat Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Za Proeks, ključno med njimi, ki trguje z gospodarskimi razstrelivi, skladišči razstrelivo in prevaža nevarno blago, lani pa je dosegla 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, je kupnina znašala 113.000 evrov. Po opozorilih Stankoviča je bila cenitev Proeksa narejena čez palec, na podlagi podatkov iz leta 2017. Za drugi dve - Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu - pa naj ocena vrednosti ne bi bila narejena. Za vsako od njiju je kupnina znašala 9000 evrov.

Z 38-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Proeksa postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven. Preostalo lastništvo si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Po enakem ključu so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Skupaj z nakupom Proeksa in Minerve control je vodstvena posadka Minerva pridobila še nekaj odstotkov delnic Minerva. Upoštevaje te delnice in delnice Minerva, ki so v neposredni lasti osmerice, to pomeni, da je bil presežen prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic, pravi Stankovič. Ob tem dodaja, da je usklajeno delovanje razvidno iz zapisnikov skupščin od leta 2015, na katerih je večino povezanih oseb kot pooblaščenec zastopal Reven.

Podobno velja za družbo pooblaščenko Pomin, ki je s skoraj 45-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Minerva. V Pominu osmerica obvladuje 34-odstotni lastniški delež. To po prepričanju Stankoviča pomeni, da je treba k delnicam Minerva, ki so jih do nedavnega posredno in neposredno obvladovali menedžerji, prišteti še lastništvo Pomina v Minervi. Povedano drugače: po prepričanju Stankoviča osmerica obvladuje skoraj 80 odstotkov delnic Minerva. Ker je s tem presežen tretji prevzemni prag, je Stankovič, ki je sporno delovanje naznanil agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), prepričan, da bi morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Minerva od nepovezanih oseb.

Skrbno načrtovani manever

Več...

Minervo - Mali delničarji zahtevajo prevzemno ponudbo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji, ZPRE-1  Datum: Ponedeljek, 22. julija 2019 Stran: 5

 

MINERVO 

 

Menedžerji skupine Minervo, ki so konec lanskega leta v vprašljivih okoliščinah prevzeli tri hčerinske družbe, so po oceni predsednika Društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča delovali usklajeno. Ker njihovo lastništvo presega prevzemni prag, bi morale te družbe po njegovih besedah objaviti prevzemno ponudbo.

 

Na zadnji skupščini Minerva, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, so mali delničarji terjali pojasnila o številnih poslih in zahtevali, da posebni revizor preveri nekatere posle v zadnjih treh letih. Zanimajo jih predvsem posli med Minervom in do decembra lani tremi hčerinskimi družbami - Minervo control, Proeksom in Vibrolabom. Te družbe so bile prodane članom vodstva in nadzornega sveta Minerva. Zahtevali so tudi preveritev poslov s hčerinsko družbo v Beogradu. Predlog za posebno revizijo so utemeljili s tem, da obstaja sum, da je pri sklepanju določenih poslov prišlo do negospodarnega ravnanja, s katerim naj bi oškodovali družbe. Zahtevo za posebno revizijo je dolgoletni direktor Minerva Vojko Reven, ki je na skupščini po pooblastilu zastopal še pet drugih delničarjev, kar mu je omogočalo 87 odstotkov prisotnih glasov, zavrnil. Prav tako je zavrnil več drugih predlogov malih delničarjev. Zato so ti na izglasovane sklepe napovedali izpodbojne tožbe.

 

Zahteva za odvzem glasovalnih pravic

 

Zapletlo se je že na začetku skupščine, ko so manjšinski delničarji z nasprotnim predlogom predlagali, da namesto predlagane Rebeke Reven, ki je hči direktorja Vojka Revna, skupščino vodi predsednik MDS. Rajko Stankovič. Takšen predlog so utemeljili s tem, da je Revnova v navzkrižju interesov, saj bo morala njemu in povezanim osebam zaradi kršitve določil prevzemne zakonodaje odvzeti glasovalne pravice. »Po preseganju prevzemnega praga od decembra lani niso podali prevzemne ponudbe preostalim delničarjem, zato je treba Revnu in še drugim delničarjem, ki so povezane osebe, odreči uresničevanje glasovalnih pravic, saj jim te skladno z zakonom o prevzemih mirujejo,« so svoj predlog utemeljili mali delničarji. Toda glasovalne pravice na skupščini niso bile odvzete nikomur, na podlagi razprave, ki se je odvila, pa je prisotna notarka opozorila na možnost ničnosti skupščinskih sklepov.

 

In zakaj so mali delničarji prepričani, da nekaj lastnikov družbe Minervo, ki je lani ustvarila šest milijonov evrov prihodkov in dobrih 76 tisočakov čistega dobička, deluje usklajeno?

 

Konec lanskega leta je Minervo prodal projektantsko družbo Minervo control, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu Vibrolab in družbo Proeks, ki trguje z gospodarskimi razstrelivi, skladišči razstrelivo in prevaža nevarno blago. Proeks je lani ustvaril 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička. S skoraj 38-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Proeksa postal Vojko Reven, preostalo lastništvo pa so si razdelili menedžerji in člani nadzornega sveta skupine Minervo.

 

Ravno z nakupi hčerinskih družb so po prepričanju Stankoviča menedžerji skupine Minervo presegli prevzemni prag, ki je določen pri 33,33 odstotka pridobljenih delnic. Povezane osebe so tudi 33,99-odstotne lastnice družbe pooblaščenke Pomin, ta pa je 44,83-odstotna lastnica Minerva. To pomeni, da povezane osebe skupaj z družbo pooblaščenko obvladujejo skoraj 80 odstotkov Minerva, s čimer je presežen še en prevzemni prag, meni Stankovič.

 

Po prevzemni zakonodaji pa morajo osebe, ki delujejo usklajeno, ko presežejo prevzemni prag, dati ponudbo za nakup vseh delnic. Ker tega niso storili, bi jim morale po njegovem prepričanju glasovalne pravice na skupščini mirovati, je poudaril Stankovič.

 

O prevzemni ponudbi bo odločil ATVP 

 

Več...

Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Medij: Dnevnik  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 5. julija 2019 Stran: 4

SKUPŠČINA KRKE Krkina dividenda letos za desetino višja od lanske

Čez štirinajst dni naj bi skoraj 50.000 Krkinih delničarjev prejelo dividende v višini 3,20 evra bruto za delnico. Na včerajšnji skupščini so delničarji podprli vse predloge sklepov in med drugim za novo članico nadzornega sveta imenovali Mojco Osolnik Videmšek.

Včerajšnja skupščina novomeške Krke je v skladu s pričakovanji minila brez presenečenj. Delničarji so potrdili predlog uprave o delitvi bilančnega dobička. Tako bo Krka za dividende namenila 101,6 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico oziroma dobrih deset odstotkov več od lanske dividende. Po 44 milijonov evrov bo šlo za druge rezerve iz dobička oziroma se prenese v prihodnje leto. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča lahko nekaj manj kot 50.000 delničarjev pričakuje izplačilo dividend 18. julija, in sicer glede na stanje vpisov v delniško knjigo dan prej. Kot je že večkrat poudaril, so v strategijo zapisali usmerjenost družbe k stabilni politiki dividend, kar pomeni, da se za dividende vsako leto nameni najmanj 50 odstotkov čistega dobička, pri čemer se upoštevajo tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in morebitne prevzeme.

Podatki z Ljubljanske borze ob tem kažejo, da so se Krkine delnice ob današnji objavi polletnih rezultatov podražile za 3,2 odstotka na 63,8 evra. la, predstavil lansko poslovanje Krke. V primerjavi z letom prej je za pet odstotkov povečala prodajo. Ta je znašala 1,33 milijarde evrov, dobiček pa je bil višji za štirinajst odstotkov in je dosegel nekaj manj kot 174 milijonov evrov. Tudi številke prvega letošnjega polletja, ki jih bo nadzorni svet obravnaval zadnji dan julija, so spodbudne, dodaja Colarič. Prodaja je za dvanajst odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju in znaša 762 milijonov evrov. »Dobiček smo povečali za 37 odstotkov, na skoraj 140 milijonov evrov. Optimističen sem tudi glede drugega polletja,« dodaja. Kot je Colarič napovedal že spomladi ob predstavitvi lanskih rezultatov, naj bi Krka letošnje leto zaključila z 1,375 milijona evrov prodaje in 172 milijoni evrov dobička, a se bodo trudili te načrte preseči, je dodal.

Več...

Dividendna politika ostaja nespremenjena

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo)  Avtorji: J.I. Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Četrtek, 4. julija 2019 Stran: 5

Država, ki je največja lastnica Elektra Celje, je na seji skupščine spet preglasovala male delničarje, ki so predlagali, naj celjsko elektrodistribucijsko podjetje svoj statut spremeni tako, da bo v prihodnje za dividende namenilo več bilančnega dobička. Vse je ostalo po starem, delničarji bodo letos dobili 0,135 evra bruto dividende na delnico.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili s poročilom o lanskim poslovanjem matičnega podjetja in celotne skupine, v kateri sta še družbi Ece in Ovi, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Letos si bodo delničarji razdelili 3,2 milijona evrov, bruto dividenda na delnico bo znašala 0,135 evra, kar je približno toliko kot lani. Na zahtevo Društva mali delničarji Slovenije, zavarovalnice Adriatic Slovenica ter dveh ciprskih skladov, ki so lastniki petih odstotkov Elektra Celje, je uprava družbe dnevni red seje razširila še s predlogoma o pridobivanju lastnih delnic in o spremembi statuta, po kateri bi družba za dividende namenila več bilančnega dobička.

Predlagatelji so navedli, da zdaj višina zneska ni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, saj Elektro Celje za dividende namenja manj, kot znašajo štirje odstotki osnovnega kapitala. Država, ki ima 80-odstotni lastniški delež, je oba predloga zavrnila. Društvo malih delničarjev je tudi predlagalo, da bi delničarji dividende dobili konec julija in ne šele dva meseca kasneje, a so ostali lastniki tudi ta predlog zavrnili.

Lani še več prihodkov in dobička

Več...

Največji rop v zgodovini

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.

Več...

Kako bi Berločnik rad Potokarja spravil na vrh Telekoma

Medij: Reporter (Periskop)  Avtorji: Nenad Glücks Teme:  ZGD-1  Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 12

Prejšnji teden smo v člankih na spletu opozorili na sporno iskanje novega predsednika uprave državne družbe Telekom. Potem ko je Rudolf Skobe aprila letos odstopil s funkcije predsednika uprave Telekoma, družbo začasno vodi podpredsednik Tomaž Seljak.

Toda kot smo izvedeli, skuša Skobe s pomočjo predsednice nadzornega sveta Lidije Glavina in predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika za naslednika ustoličiti »svojega« človeka. Pri tem je Berločnik (prijatelj Skobeta) solastnik kadrovske družbe Competo, ki išče primerne kandidate za mesto predsednika uprave. »Primeren« kandidat naj bi bil nekdanji šef slovenskega Microsofta Matej Potokar. V ozadju dogajanja naj bi lobiral Borut Jamnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma. Posle te družbe preiskuje NPU, po besedah naših virov pa si tako Skobe kot Jamnik ne želita, da bi kriminalisti našli kaj zanju obremenilnega. Pri tem bi človek na čelu firme lahko otežil preiskavo. Bi to storil Potokar?

A lastnik Telekoma je SDH (od koder je nedavno odšla Glavina), zato smo na SDH naslovili vprašanja, ali bodo dopustili, da pri Telekomu iščejo predsednika uprave brez njih. Zakaj je Glavina še vedno predsednica nadzornikov Telekoma, če pa je že pred meseci odšla z mesta vodje SDH. Ali bodo upoštevali izbor Telekoma glede kandidata za predsednika uprave, če bo šlo to mimo SDH? 

Pravijo, da je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki imajo nadzorni svet, to, da je imenovanje uprave izključno v pristojnosti nadzornega sveta. SDH pričakuje, da so v skladu z dobro poslovno prakso postopki imenovanja uprave transparentni, učinkoviti in taki, da je izbor uprave opredeljen in strokovno utemeljen. Nadzornemu svetu pri iskanju uprave lahko pomaga tudi kadrovska agencija. Nadzorniki morajo pri svojem delu ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Dodali so, da so tudi glede kadrovanja vsi nadzorniki neodvisni in morajo ravnati izjemno odgovorno ter v izključno korist družbe. Skupščina je aprila 2017 imenovala Lidijo Glavina za članico NS Telekoma s štiriletnim mandatom.

Več...

Delničarjem Delavske hranilnice za dividende in dokapitalizacijo

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič Teme:  ZGD-1  Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 12

Delavska hranilnica bo dividende izplačala 18. julija

Več...

Argument - Ali ovadba Banke Slovenije zdaj dokončno dokazuje, da je država ljudem nezakonito vzela več kot milijardo evrov?

Planet TV oddaja Argument. Kazenska ovadba zaradi poteka bančne sanacije NLB, ki so jo kriminalisti in tožilstvo Nacionalnega preiskovalnega urada pisali več kot dve leti, je dolga slabih 100 strani. Policija v njej dokazuje, da naj bi vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem domnevno nezakonito razlastili imetnike podrejenih obveznic, ki so skupno ostali brez 277 milijonov evrov. 

Za ogled oddaje Argument pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ob tem so iz žepov državljanov vzeli tudi dodatno milijardo evrov, ki naj je NLB sploh ne bi potrebovala, in jo vrgli v našo največjo banko. Voditelj Mirko Mayer je v oddaji Argument soočil stališča treh sogovornikov in ob tem iskal odgovor na pereča vprašanja, kdo je lagal o stanju v največji državni banki in pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala velikost bančne luknje. 

V oddaji Argument so gostili predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča, takratnega poslanca v koaliciji in trenutnega člana stranke SMC Janija Möderndorferja in zastopnika 40 oškodovancev Aleša Kalužo. V studiu se je gostom pridružil tudi novinar Siol.net Primož Cirman.

Koga bremeni ovadba?

Portal plus je v začetku junija objavil ovadbo zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije (BS), ki so se decembra 2013 podpisali pod odločbo o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank. Gre za postopek sanacije bančne luknje. 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu in nekdanjim viceguvernerjem Stanislavi Zadravec Caprirolo, Mejri Festić, Janezu Fabijanu in Darku Bohnecu očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, s čimer naj bi NLB pridobili protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 277,38 milijona evrov - gre za višino izbrisanih podrejenih instrumentov banke.

Kriminalisti delo opravili korektno

Omenimo, da je bil Jani Möderndorfer v času bančne sanacije član takrat največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije, ki jo je vodila premierka Alenka Bratušek - v letu 2014 je sledil Bratuškovi, ki je ustanovila stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, od tam pa je jeseni 2015 prestopil v SMC.   

Po mnenju Stankoviča kazenska ovadba dokazuje dejstvo, da smo Slovenci za bančno luknjo plačali mnogo več, kot je bilo treba. "Kot lahko razberete iz ovadbe, smo bili eni izmed predlagateljev tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije. Verjamemo, da so kriminalisti in delo opravili korektno," je dejal.

Möderndorfer, ki je v času bančne sanacije deloval kot poslanec koalicije, je pojasnil, da je bila takratna velika slovenska trojka - ta vzdevek se je prijel takratne premierke Alenke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca - edina, ki je vedela, kaj se pravzaprav dogaja.

"Dejstvo pa je tudi, da noben poslanec - tako opozicije kot koalicije v državnem zboru - ni vedel oziroma ni bil seznanjen s tem, kako stvari potekajo," je še dodal.

Odvetnik Kaluža, zastopnik 40 oškodovancev, ki jim je Banka Slovenije z ukrepi neposredno vzela 250 milijonov evrov, je povedal, da sta bili v tej "mračni zgodbi" samo dve svetli točki; preiskovalna sodnica, ki je izdala nalog v preiskavi, in ovadba.

"Do teh premikov smo tavali v temi, saj so bili odgovori venomer enaki oziroma tajni. Šele ta dva dokumenta sta razkrila, da stvari niso tako brezhibne, kot so nas poskušali prepričati. Karkoli bo ugotovljeno v tej preiskavi, bo brez dvoma v veliko pomoč tudi kasneje v odškodninskih postopkih zoper Banko Slovenije."

Vodstvo NLB državi poročalo o pozitivni bilanci

Cirman je v oddaji Argument povedal, da je poročilo skrb vzbujajoče. "Skrbi nas lahko marsikaj. Najprej to, da je bilanca, ki je bila na dan 30. septembra 2013 prvotno objavljena, bila potrjena s strani banke. Nakar je bila predstavljena nova bilanca, kjer je bila ugotovljena diskrepanca za kar milijardo evrov. Kljub temu, če bi bilo to res, bi morala uprava NLB preprečiti oziroma zaustaviti trgovanje s finančnimi instrumenti, česar ni storila. Vendar to ni edini paradoks, ki se tu pojavlja," je dejal. 

"Iz ovadbe me je najbolj presenetila neverjetno aktivna vloga ministrstva za finance. Do zdaj smo bili venomer prepričani, da sta škarje in platno nosila izključno guverner Boštjan Jazbec in Banka Slovenije. Tu pa zdaj vidimo, da so dejansko odločilne poteze oziroma ukazi bili opravljeni s strani ministra Uroša Čuferja oziroma njegove ekipe," je še povedal Cirman.

Več...

Kako so šefi NLB zaradi lastnih služb žrtvovali lastnike obveznic

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: bančna sanacija, mali delničarji, obvezničarji Datum: Ponedeljek, 13. maja 2019 Ura: 04.00 Vir: TUKAJ

Dokumenti iz kriminalistične preiskave sanacije bank razkrivajo, kako je takratna uprava NLB sedela na dveh stolih. Obremenjujejo tudi sedanjega prvega moža banke Blaža Brodnjaka, ki se z nadzornim svetom NLB že nekaj časa pogaja o dvigu plače.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), že več let ni zadovoljen s svojo plačo. Rad opozarja, da so prejemki uprave NLB daleč od tržnih in nižji kot v lokalnih hranilnicah. O višji plači se je z nadzornim svetom začel pogajati po lanski privatizaciji banke.

Ta je bila neposredna posledica sanacije NLB, v katero je država konec leta 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije vložila 1,5 milijarde evrov. Takratno upravo banke je vodil Janko Medja, njen član pa je bil tudi Blaž Brodnjak. "Zaupanje strank in lastnikov nam nalaga veliko odgovornost," danes poudarjajo v NLB. Toda pred slabimi šestimi leti je bilo očitno drugače.

Med sanacijo NLB sta namreč država in Banka Slovenije razlastili imetnike njenih podrejenih obveznic in obrestnih kuponov, ki so v banki izgubili 257 milijonov evrov premoženja. Ne le, da v NLB takrat vlagateljev v obveznice niso poskušali zaščititi. Tedanja uprava njihovemu izbrisu ni ugovarjala, čeprav se je dobro zavedala, da gre pri sanaciji bank za operacijo, polno pomanjkljivosti in napak. Nanje je celo večkrat opozorila Banko Slovenije in ministrstvo za finance.

 

Kaj razkrivajo dokumenti, ki jih je pridobila policija

Vse to razkrivajo dokumenti, ki so jih kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pridobili med preiskavo sumov, da je država konec leta 2013 v NLB vplačala za skoraj 300 milijonov evrov preveč kapitala. Njihovo vsebino objavljamo v nadaljevanju.

Boštjan Jazbec, nekdanji guverner Banke Slovenije Foto: STAKriminalisti so preiskavo konec lanskega leta zaključili z ovadbo, ki so jo vložili na specializirano državno tožilstvo. Kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic so osumili nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in štiri nekdanje viceguvernerje: Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana, Darka Bohneca in Mejro Festić. NLB naj bi pridobili 257 milijonov evrov premoženjske koristi, kar je enako vrednosti izbrisanih obveznic.

Med osumljenimi ni nikogar od tedanjih članov uprave. Toda iz dokumentov, ki smo jih na Siol.net dobili na vpogled, je razvidno, da je takratna uprava NLB med sanacijo bank dejansko ves čas sedela na dveh stolih. Poznejši razplet dogodkov nakazuje, da so bile njene odločitve pogojene le z enim interesom – ohranitvijo položajev. Za to je bila pripravljena žrtvovati tudi interese vlagateljev.

 

Prvi načrt NLB so raztrgali v Bruslju

Začetek zgodbe sega v pomlad 2013. Takrat je vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek, ministrstva za finance pa Uroš Čufer. Nad Slovenijo je visela grožnja "trojke", nekakšne prisilne uprave Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Takrat so se začele prve resnejše priprave na sanacijo bank, v katerih so se takrat zaradi krize in poka tajkunskih, delniških in nepremičninskih balonov nakopičila slaba posojila. Najprej je bilo treba ugotoviti, kako obsežna je sploh luknja v slovenskih bankah. NLB je maja 2013 Evropski komisiji predložila načrt sanacije, po katerem bi banka na novoustanovljeno Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko, prenesla za dve milijardi evrov bruto terjatev po neto ceni 965 milijonov evrov.  NLB so v Bruslju raztrgali. Ocenili so, da dejanska vrednost teh terjatev znaša le 613 milijonov evrov, torej kar 375 milijonov evrov manj od ocene NLB. Kaj je bil razlog za tako velikansko razliko, ni znano. Po ugotovitvah kriminalistov v evropski komisiji namreč metode za takšen izračun niso razkrili.

 

Ko Medja in Brodnjak pišeta pisma

A v naši največji banki je prvič zazvonil alarm. Razlika med izračuni bi namreč pomenila, da se je za toliko povečala tudi potreba po svežem kapitalu v NLB, ki bi ga prispevala država. Alarm se je znova oglasil junija 2013, ko je evropska komisija slovenski strani predstavila metodologijo za ocenjevanje vrednosti premoženja NLB. Tudi po tej bi bila kapitalska luknja krepko višja od prvotno napovedane.

V NLB so se zato odločili ukrepati. Že julija 2013 sta Janko Medja in tedanji član uprave Archibald Kremser pisala Willu Newtonu, vodji projekta NLB v pisarni mednarodne revizijske hiše Deloitte v Londonu, ki je vodila pregled premoženja banke.

Opozorila sta ga, da:

  • je metodologija, ki jo uporabljajo tuji revizorji, "ekstremno konservativna",
  • pri ugotavljanju sedanje vrednosti sredstev upošteva tudi bodoče, torej šele potencialne izgube, zaradi česar je bila v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Mesec dni kasneje je Medja na isto temo pisal Čuferju in novemu guvernerju Boštjanu Jazbecu, pod dopis pa se je tokrat podpisal Brodnjak. Opozorila sta na "napačen metodološki pristop", ki da bo vnaprej dal slabše, za banko in državo manj ugodne rezultate. "Ta ne vodi v realistični, ampak stresni scenarij, čeprav bi moral ta slediti šele naknadno," sta napisala v dopisu.

 

Dokazi: uprava NLB je nasprotovala Banki Slovenije

Medja in Brodnjak sta poudarila, da je zato "znesek dokapitalizacije precej negotov". "Menimo, da to ni v tolikšni meri posledica različnih pogledov na portfelj kot tak, ampak na to vplivajo predvsem uporabljene metodologije in predpostavke, o katerih se ni nikoli jasno razpravljalo ter zato niso bile pregledno določene in razumljene," sta opozorila Medja in Brodnjak.

Daljši dopis sta zaključila z opozorilom, da bi lahko zaradi tega evropska komisija zelo verjetno Sloveniji "naložila strožje ukrepe glede NLB od prej pričakovanih in neformalno dogovorjenih". "Interni pregledi portfelja NLB kažejo, da je kapitalske zahteve za osnovni scenarij še vedno mogoče izpolniti s pričakovano dokapitalizacijo do 500 milijonov evrov," sta posebej poudarila Medja in Brodnjak.

Da bi lahko NLB normalno zadihala z "le" pol milijarde kapitala, sta torej oba vodilna menedžerja banke opozorila avgusta 2013. Jeseni istega leta se je uprava NLB podpisala pod devetmesečno bilanco, po kateri je imela NLB na zadnji dan septembra 2013 uradno pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov. V tistem času uprava banke prav tako ni zahtevala zaustavitve z delnicami in obveznicami NLB.

 

Vprašanje za milijardo: sta se motila Medja in Brodnjak ali Jazbec in Čufer?

Le štiri mesece pozneje po dopisu, ki sta ga podpisala Medja in Brodnjak, je Banka Slovenije izdala odločbo, s katero je za nazaj ugotovila, da naj bi imela NLB konec septembra 2013 v resnici 318 milijonov evrov negativnega kapitala – torej več kot milijardo manj kot v uradni bilanci NLB za isto obdobje. Kdo se je torej motil? Ali Banka Slovenije ali tedanja uprava NLB, v kateri je sedel tudi Brodnjak?

Več...

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.