Mediji o malih delničarjih

Telekomova prodaja ob polletju na ravni lanske

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Petek, 30. julij 2021 VIR: Tukaj

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju tega leta ustvarila 317,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dober odstotek manj kot v istem lanskem obdobju. V skupini spet poudarjajo, da na prihodke še vedno vplivajo predvsem manjši prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v njihovem mobilnem omrežju, manjši pa so tudi prihodki IT-licenc.

Polletno poročilo kaže tudi, da Telekomu še vedno bežijo uporabniki, in to v vseh segmentih.

Tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju primerljiv z lanskim ob tem času, znašal je 29,3 milijona evrov. Kosmati denarni tok (EBITDA) je v polletju znašal 113,7 milijona evrov, kar je za odstotek več kot v primerljivem lanskem obdobju, EBITDA marža pa na ravni skupine pomeni 35,8-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Čistega dobička skupine je bilo za 21,3 milijona evrov, kar je 44 odstotkov ali 6,5 milijona evrov več kot v istem obdobju lani.

Neprodano TSmedio bo vodil Rajko Gerič

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je dal tudi soglasje za imenovanje Rajka Geriča za direktorja TSmedie, medijske družbe, ki med drugim upravlja portal Siol. TSmedio so, spomnimo, v Telekomu prodajali, a kljub več ponudbam, najvišjo, za šest milijonov evrov, je dala United Group Dragana Šolaka, posla niso sklenili. V Telekomu zdaj pravijo, da vidijo nove sinergije s TSmedio.

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Kadrovanje in boj za Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 1 Vir: TUKAJ

Energetika Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo za delež v Gen-EL, solastniku Gen-I V slovenski energetiki je pestro.

V enem stebru energetike okoli HSE se spopadajo z veliko izgubo in prihajajočo insolventnostjo Teša, v drugem delu pa, kot kaže, poteka boj za nadzor v Cen-I, ki je do polletja posloval s BO milijoni evrov čistega dobička. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje kadrovsko prevetritev energetskih družb.

Poročali smo o ocenah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), da Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje zaradi visokih cen emisijskih kuponov grozi bankrot. Na drugi strani se spopadajo za vpliv v Gen--I. Štiričlanski upravi tega podjetja bo letos potekel petletni mandat. Gen-I ima dva družbenika: Gen energija v imenovanje predlaga predsednika uprave in enega člana, Gen-EL pa dva člana uprave.

Gen energija poskuša povečati svoj delež v Gen-EL z nakupom 25-odstotnega deleža Elektra Ljubljana. Za ta delež je izkoristila nakupno opcijo in zanj že nakazala denar Elektru Ljubljana, a ta ga ne želi prodati, saj ocenjujejo, da za to ni zahtevanih regulatornih pogojev in da je delež vreden več. Elektro Ljubljana vodi Andrej Ribič, ki bi ga nov nadzorni svet jeseni lahko poskušal odstaviti. 

Mali delničarji pri tem opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana in s tem delničarjev.

Denarnice so si najbolj napolnili lastniki Cinkarne

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

Krka ob polletju z rekordnimi rezultati

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  mali delničarji, Krka Datum: Petek, 08. julij 2021 Vir: TUKAJ

Čez 14 dni bo Krka svojim več kot 47.000 delničarjem izplačala dividende v višini pet evrov bruto za delnico, kar je največ doslej. Krka je sicer ob polletju kljub še vedno zaostrenim globalnim razmeram zaradi covida-19, ali pa prav zato, imela rekordne rezultate.

Na današnji skupščini so delničarji Krke potrdili predlagane sklepe uprave, med drugim višino dividende, ki letos znaša rekordnih pet evrov bruto na delnico. To je 17,6 odstotka več kot lani in jo bodo delničarjem izplačali 22. julija. Za izplačilo dividend bo tako Krka namenila skupaj 156 milijonov evrov. Skoraj 91 milijonov evrov gre za druge rezerve iz dobička, prav toliko se prenese v naslednje leto.

»Nadaljujemo politiko izplačevanja najmanj 50 odstotkov dobička in tako bo tudi v prihodnje,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Delničarji so med drugim podelili razrešnice upravi in nadzornikom ter sprejeli manjše, »kozmetične« spremembe statuta.

Skupina Krka, ki trenutno zaposluje več kot 11.600 ljudi, je lani ustvarila 1,53 milijarde evrov prodaje in nekaj manj kot 289 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Po Colaričevih besedah je na lansko prodajo vplivala predvsem velika prodaja v prvem četrtletju, ki je bila specifična zaradi zelo povečanega povpraševanja po Krkinih izdelkih med prvim valom pandemije covida-19. Rekordna je bila tudi proizvodnja, proizvedli in zapakirali so 16,5 milijarde tablet. Registrirali so 16 novih zdravil na recept, tudi prvega na Kitajskem. Za naložbe so namenili 76,6 milijona evrov.

Dobiček ob polletju za desetino večji kot lani

Tokrat je Colarič delničarjem poleg lanskih predstavil tudi polletne letošnje rezultate. Krka je ob polletju v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci povečala prodajo za odstotek in je znašala dobrih 806 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal dobrih 177 milijonov, kar je za enajst odstotkov več kot v lanskem polletju. Gre za rekordne polletne rezultate v vsej Krkini zgodovini, je poudaril Colarič.

Krkini načrti za konec leta ostajajo nespremenjeni oziroma taki, kot jih je Colarič napovedal že ob razkritju rezultatov za lansko leto. Prodaja naj bi tako dosegla 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa okoli 265 milijonov evrov. »Morda bi kdo kar podvojil rezultate iz prvega polletja. Toda zavedati se moramo, da je v svetu še vedno zapletena situacija zaradi covida-19. Glede na to, da 95 odstotkov izdelkov izvozimo, smo odvisni predvsem od razmer na zunanjih trgih. Tudi ko covida ne bo več, je vprašanje, koliko časa bo trajalo, da se bo spet vzpostavilo normalno stanje, ki pa nikoli več ne bo takšno, kot je bilo, ampak bo nekaj povsem novega, na vseh področjih,« dodaja prvi mož Krke.

V Elektru Celje letos skromnejše dividende

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.

Novi nadzorniki prihajajo v pospravljeno Luko

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Sreda , 30. junij 2021 Stran: 10

Franci Matoz Ukvarjal bi se z zemljišči potniškim terminalom pa tudi z Vinakoprom Drugega julija bodo nadzor Luke Koper kot predstavniki kapitala prevzeli odvetnik Franci Matoz, pravnica Nevenka Črešnar Pergar, ekonomist z ministrstva za infrastrukturo Božidar Codnjavec, revizor Andrej Koprivec in ponovno (tretji mandat) kapitan Rado Antolovič iz Dubaja. Tako so sklenili delničarji na skupščini delničarjev, ki so odločili tudi, da bo Luka za dividende namenila skoraj 16 milijonov evrov in bo 27. avgusta za vsako delnico izplačala 1,14 evra.

 

»Seveda si želim postati predsednik nadzornega sveta, toda odločitev bo na seji v novem mandatu odvisna od glasovanja vseh nadzornikov čez 14 dni, ko bomo imenovali tudi komisije nadzornega sveta,« je za Delo odgovoril Franci Matoz, najbolj znan kot odvetnik Janeza Janše v sodnih procesih. Matoz, ki je tudi namestnik predsednika NS v SŽ, je zanikal, da nadzorniki prihajajo z namenom zamenjave članov uprave: »Kolikor vem, je bila uprava na današnji skupščini deležna pohval. O tem, kakšna bo njena usoda, odloča vseh devet nadzornikov, sam še nimam stališča. Verjetno se moramo podrobneje seznaniti z njenim delom in se potem pogovoriti. Pomembni so samo rezultati. Uprava dela zadovoljivo, moje mnenje pa je, da bi bila lahko pri določenih vprašanjih bolj agilna. Edini relevanten podatek so poslovni rezultati in vrednost delnice.« Franci Matoz je dejal, da bi luška uprava morala biti bolj aktivna pri pridobivanju novih zemljišč na področju prostorskega načrta za pristanišče, morala bi poskrbeti za nove površine logističnih platform v bližini Luke, bolj bi morali misliti na dograditev potniškega terminala v Kopru, na nakup vsaj koprskega dela Intereurope in rešiti vprašanje lastništva Adriaflna (lastnika Vinakopra).

 

Vztrajati s tožbami proti Časarjevi upravi in nadzornikom

 

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico

Medij: Delo  Avtorji: STA (G.R.)  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Sobota , 19. junij 2021 Stran: 17

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico Skupščina Delničarji so zapolnil vrzeli v nadzornem svetu družbe Delničarji Telekoma Slovenije bodo za lani prejeli 4,50 evra bruto dividende na delnico, je včeraj sklenila skupščina družbe. Delničarji so s tem podprli nasprotni predlog SDH, vodstvo družbe je sicer predlagalo izplačilo štirih evrov bruto na delnico. Skupščina je izvolila tudi dva nova člana nadzornega sveta, Karlo Pinter in Jurija Toplaka.

 

Delničarji so sklenili, da se bo od bilančnega dobička za leto 2020 v višini slabih 35 milijonov evrov za izplačilo dividend namenilo 29,3 milijona evrov, preostanek pa se bo prenesel v prihodnje leto. Lani je dividenda znašala 3,50 evra bruto na delnico. V SDH, ki ima v Telekomu 4,25-odstotni lastniški delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države, so višjo dividendo utemeljili z navedbo, da je finančno stanje družbe stabilno, izplačilo dividend pa omogoča nemoteno poslovanje in razvoj družbe. Nasprotni predlog v zvezi z dividendo je podalo tudi društvo Mali delničarji Slovenije, ki je predlagalo pet evrov bruto dividende.

 

Kadrovske zadeve

Skupščina Telekoma je odločala tudi o dveh članih oziroma članicah nadzornega sveta. Sedemindvajsetega aprila je namreč mandat potekel nadzornicama Barbari Kurner Čad in Barbari Gorjup. Tudi v tem primeru so delničarji prikimali nasprotnemu predlogu SDH, da se za nadzornico imenuje Karlo Pinter, sicer generalno direktorico direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je medtem predlagal, da skupščina še en mandat podeli nadzornici Kurner Čadovi. V skladu s predlogom nadzornega sveta, ki so ga delničarji potrdili, pa bo novi nadzornik Telekoma tudi Jurij Toplak. Ne nazadnje je skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da se upravo pooblasti za pridobivanje lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala, so delničarji v skladu z nasprotnim predlogom SDH sklenili, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme preseči pet odstotkov osnovnega kapitala. Prav tako se po predlogu SDH veljavnost pooblastila skrajša s 36 na 12 mesecev.

 

Kako posluje Telekom

Predsednik uprave družbe Cvetko Sršen je glede poslovanja poudaril, da je skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Spomnil je na vplive pandemije covida-19, o lanskem letu je dejal, da je bilo »leto izrednih okoliščin«. Med drugim je opozoril na komercialno lansiranje omrežja 5G, širjenje optičnega omrežja, na katero je priključenih več kot 400.000 gospodinjstev, ter nemoteno zagotavljanje telekomunikacijskih storitev in kibernetske varnosti v obdobju izjemno povečanih obremenitev omrežja.

Dotaknil se je tudi postopka prodaje družbe TS Media, ki se je maja končal brez izbire kupca. Kot je pojasnil, informacij o tem, koliko ponudb in v kakšni višini je Telekom Slovenije za to družbo dobil, ne more razkriti, saj so poslovna skrivnost. »TS Media ima tržni potencial in naredili bomo vse, da ga uresničimo,« je poudaril Sršen.

Mali delničarji skupščini Telekoma Slovenije predlagajo višjo dividendo

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 20. maja 2021

Ljubljana, 20. maja (STA) - Društvo Mali delničarji Slovenije želi, da se delničarjem Telekoma Slovenije za leto 2020 izplačajo višje dividende, kot jih predlaga vodstvo podjetja. Po predlogu društva bi dividenda znašala pet evrov bruto na delnico, kar je evro več od predloga uprave in nadzornega sveta.

Uprava in nadzorni svet Telekoma Slovenija skupščini predlagata, da se od 34,98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 26,02 milijona evrov oz. štiri evre bruto na delnico. To bi bilo 50 centov več kot lani, ko je dividenda znašala 3,50 evra.

V Društvu Mali delničarji Slovenije pa so vložili nasprotni predlog, v skladu s katerim bi se za izplačilo dividend namenilo 32,53 milijona evrov oz. pet evrov bruto na delnico. Prav tako želijo, da se rok za izplačilo dividend skrajša za 21 dni, na 13. julij, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije.

Kot so v društvu zapisali v utemeljitvi, likvidnost družbe takšno izplačilo to dopušča, "kar dokazuje tudi več ustavitev prodaj podjetij v letošnjem in lanskem letu". Pred kratkim je namreč Telekom ustavil prodajo družbe TS Media, novembra lani pa prodajo podjetja Ipko na Kosovem.

Medtem je oktobra lani Telekom za pet milijonov evrov prodal Planet TV in odpisal dolgove in dana posojila, delničarji pa so s plačilom izgubljene arbitraže v Švici in preteklimi vlaganji v to podjetje od njegove ustanovitve do prodaje izgubili med 70 in 80 milijonov evrov, so še izpostavili.

Skupščina Telekoma Slovenije bo 18. junija v Ljubljani. Delničarji se bodo na njej tudi seznanili s potekom mandata članicama nadzornega sveta družbe Barbari Kürner Čad in Barbari Gorjup. Obema predstavnicama kapitala se je štiriletni mandat iztekel 27. aprila. Medtem ko je Kürner Čadova predlagana za nov štiriletni mandat, ki začne teči z dnem skupščine, pa je namesto Gorjupove za člana nadzornega sveta predlagan Jurij Toplak.

Skupščina bo odločala tudi o podelitvi razrešnice članom uprave in članom nadzornega sveta za delo v lanskem poslovnem letu ter o pooblastilu upravi družbe, ki jo vodi Cvetko Sršen, za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic.

Ping pong v Luki Koper?

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.