Mediji o malih delničarjih

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, obvezničarji  Datum: Petek, 12. junij 2020

Ljubljana, 12. junija (STA) - Državno odvetništvo RS, ki zastopa Slovenijo v tožbi Evropske komisije zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB, poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.

Državno odvetništvo ne razpolaga s pismom premierja Janeza Janše predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem premier zgolj preverja, ali obstajajo možnosti za sporazumno rešitev spora in če, pod kakšnimi pogoji. Ustna obravnava v tožbi komisije proti Sloveniji je sicer na Sodišču EU razpisana za 22. junij. "Čeprav je časa do ustne obravnave razmeroma malo, je sporazumna rešitev zadeve še možna," so danes za STA pojasnili v državnem odvetništvu.

Če bi prišlo do sporazumne rešitve zadeve in bi Evropska komisija tožbo umaknila do 22. junija, ustnega dela postopka ne bi bilo, zadeva pa bi bila izbrisana s seznama zadev. "Če bo ustna obravnava izvedena, je pričakovati, da bo Republika Slovenija še naprej zastopala stališča, ki jih je argumentirano predstavila v pisnem delu postopka," so navedli.

Tudi na Sodišču EU so danes za STA pojasnili, da je tožbo mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. Izpostavili so, da 148. člen poslovnika določa, da v primeru, da tožeča stran o želji po prekinitvi postopka sodišče obvesti pisno ali na obravnavi, predsednik naloži izbris primera iz vpisnika in odloči o stroških.

Podrobne statistike o pogostnosti takšnih primerov na sodišču nimajo, navajajo pa informacijo iz lanskega letnega poročila, da je bilo pri neposrednih tožbah lani devet takšnih primerov, vključno s tremi primeri tožb Evropske komisije proti Sloveniji na področju energije in prostega pretoka delavcev.

Samega pisma premierja Janše na sodišču ne komentirajo. Izpostavljajo, da je bilo domnevno pismo naslovljeno na komisijo, ne na sodišče. Ker je v tem primeru tožnica komisija, je samo komisija upravičena do tega, da konča postopek, so še poudarili.

Kot omenjeno, je obravnava tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013, predvidena za 22. junij.

V zadevi gre sicer za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora. Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.

Na ministrstvu za pravosodje so danes spomnili, da se je vlada 20. junija lani opredelila do očitkov, ki izhajajo iz tožbe Evropske komisije. "Slovenija je prejela dodatna štiri vprašanja, na katera bo na sami obravnavi tudi odgovorila. Republiko Slovenijo bo na podlagi pooblastila vlade pred sodiščem zastopala Katja Rejec Longar, ki primer izjemno dobro pozna in jo je priporočilo tudi državno odvetništvo," so navedli na ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo poudarja, da gre za zahteven primer, katerega odločitev bo precedenčna tudi za druge države članice. "EU je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava, zato verjamemo, da bo odločitev Sodišča EU, ob upoštevanju predloženih stališč in argumentov, pravična," so še navedli na ministrstvu, kjer sicer z dopisom premierja Janše uradno niso seznanjeni.

Informacijo o preverjanju možnosti za umik tožbe Evropske komisije so medtem izkoristili v Društvu MDS. Predsednik društva Rajko Stanković je danes na premiera Janšo naslovil pisni predlog za sklenitev izvedsodne poravnave ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank. Dopis je v vednost posredoval tudi ministroma za finance in za pravosodje Andreju Širclju in Lilijani Kozlovič.

"Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do 'izračuna' o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil," je zapisal Stanković.

Parcialna poravnava, je nadaljeval Stanković, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po zakonu za zagotovitev pravnega varstva za imetnike kvalificiranih obveznosti bank in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. "Vendar nas ne razumite napak - v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča," meni.

Medij: Večer (Gospodarske novice) Avtorji: Damjan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 06. junij 2020 Stran: 6

V nasprotju s prvotnimi pričakovanji tudi letos delničarjem Telekoma dividende. Mali delničarji nezadovoljni s tekočim poslovanjem družbe

Rdeča nit včerajšnje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bila, da je bilo med zdajšnjimi lastniki podjetja, tudi iz družb Perspektiva Darija in Vesne Južna, ki imata še slaba dva odstotka Telekomovih delnic, čutiti precejšnje nezadovoljstvo nad Telekomovim poslovanjem. "Na Ljubljanski borzi je Telekom Slovenije vreden le še 300 milijonov evrov, letos pa bo za investicije namenil okrog 210 milijonov na 168 milijonov evrov lanske podlage. Ob tem je celotna skupina lani imela le en milijon evrov čistega dobička. Vsi ti silni milijoni evrov, namenjeni za investicije, pač ne dajejo ustreznih poslovnih rezultatov," je takoj po včerajšnji skupščini dejala Vesna Južna, ki je ob nasprotnem predlogu SDH niti 3,5 evra bruto dividende (skupno je šlo zanje 22,8 milijona evrov) ni pretirano zadovoljilo. In res, gre za najnižjo Telekomovo dividendo po letu 2011. Daleč največ dividend, 16,5 milijona evrov bruto, bodo sicer prejeli Republika Slovenija ter državna Kad in SDH, ki so 72,38-odstotni Telekomovi lastniki.

Desetine izgubljenih milijonov v Planet TV in Ipku

Tudi nizka vrednost Telekomove delnice na borzi je vznemirjala delničarje. Še posebno Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS). Tomaž Seljak, predsednik Telekomove uprave, delnice na borzi ni hotel komentirati, je pa dejal, da se je v zadnjem obdobju po najhujših posledicah epidemije koronavirusa vrednost že nekoliko popravila. "Dobro smo prestali obdobje epidemije, tudi večjo obremenjenost našega omrežja, ob tem, da se je v bistveno večji meri prek telekomunikacijskih omrežij delalo in učilo od doma. Le kakšne tri odstotke bo to vplivalo na našo uspešnost poslovanja," je bil optimističen Seljak, a je obenem dodal, da bo nujno nadaljnje vlaganje v mobilno omrežje pete generacije.

V Telekomu so v postopkih prodaj Planet TV in kosovskega Ipka, a jih vodstvo (ne Seljak in ne predsednica nadzornikov Barbara Kurner Čad po skupščini tudi nista hotela dati izjave) delničarjem na skupščini ni moglo konkretneje pojasniti. Z obema naložbama pa so imeli do sedaj v Telekomu velikanske izgube, kar je delničarje dodatno (raz)jezilo. Nekdanjim grškim solastnikom Planet TV so recimo ob koncu lanskega leta po odločitvi mednarodnega arbitražnega sodišča z vsemi stroški vred za njihovo 34-odstotno lastništvo plačali skoraj 23 milijonov evrov, že predtem pa je Planet TV v letih 2013 do 2019 kumulativno pridelal za okrog 60 milijonov evrov izgub.

Kosovski Ipko naj bi bil že ob nakupu menda preplačan za 48 milijonov evrov, Rajka Stankovića iz Društva MDS pa je motilo, ker je direktor Ipka Robert Erzin vse do letos prejemal 275 tisoč evrov letnih prejemkov, do pred kratkim pa bi mu pripadlo dvanajst plač morebitne odpravnine (zdaj šest) in kar dve leti plačila t. i. konkurenčne klavzule, da se ne bi zaposlil v Telekomu konkurenčnem podjetju.

No, včeraj so delničarji naposled potrdili sodno poravnavo z nekdanjo Telekomovo upravo, ki jo je do leta 2010 vodil Bojan Dremelj, in v ta namen bo Telekom Slovenije od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena odškodninska odgovornost nekdanjih članov uprave, tudi prejel 2,8 milijona evrov. Kar je sicer natanko desetina za letos načrtovanega čistega dobička, je povedal odvetnik Uroš Ilič, ki je za Telekom očitno uspešno zaključil to sodno zgodbo. Dremljevi upravi so sicer očitali oškodovanje Telekoma Slovenije pri (pre)dragih nakupih kosovskega Ipka in že predtem tudi spletnega brskalnika Najdi. si, sedaj pa bodo vsi sodni postopki umaknjeni in zaključeni.

Nadziral jih bo nekdanji zdravstveni minister

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 27. maj 2020 Vir: Finace live

Državna slaba banka DUTB je na seji skupščine Istrabenza dosegla imenovanje vseh treh nadzornikov - to so postali Klemen Babnik, Andrej Koprivc in Gregor Dolenc. V mesecu ali dveh naj bi bila sicer končana upniška prisilna poravnava, po tej bo stoodstotni lastnik Istrabenza, v katerem je lani spodletel predlog likvidacije, postala DUTB. Istrabenzu je od premoženja ostal le polovični delež v družbi Adriafin (lastniku Vina Koper), večinski delež v beograjskem Zastava Istrabenz Leasingu in nekaj manjših nepremičnin. Največji del premoženja, Istrabenz Turizem, je DUTB že zaplenila lani.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 15. april 2020 Stran: 6

Pri prevzemni ponudbi za delnice Minerva bo sodišče ugotavljalo, ali se 12-mesečni rok za določitev cene za nazaj ugotavlja od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, ali od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena.

Prevzemna ponudba za nakup delnic družbe Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, je uspela. Prevzemni prag ni bil določen, ponudbo pa je sprejelo osem delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 6,38 odstotka delnic Minerva. S tem so povezane osebe, med katerimi so člani organov upravljanja in nadzora družbe, lastništvo v Minervu, ki si z izkušnjami pri rušenju objektov in izkopov z razstrelivi obeta zajeten zalogaj poslov pri gradnji drugega tira, povečale na 86,5 odstotka.

Potem ko je konec lanskega leta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi usklajenega delovanja družbi pooblaščenki Pomin in več pravnim in fizičnim osebam odvzela glasovalne pravice v Minervu, so bile te prisiljene objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Čeprav je ATVP po izteku ponudbe sklenila, da je bila ta uspešna, obstajajo precejšnje možnosti, da bi bila takšna odločitev lahko razveljavljena.

Zoper odločbo, s katero je ATVP januarja letos dovolila prevzem Minerva po ceni tri evre za delnico, so državno odvetništvo in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) skupaj s še dvema malima delničarjema Minerva vložili tožbo na upravno sodišče. Po pojasnilih državnega odvetništva so poleg tožbe vložili še začasno zadržanje odredbe zaradi odprave omenjene odločbe ATVP. »V zadevi smo ugotovili obstoj določene pravne praznine v zakonu v škodo javnega interesa, ki se kaže v pomanjkljivosti veljavne zakonodaje. Izpodbijana odločba ATVP je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v zakonu neustrezna,« so pojasnili na državnem odvetništvu. Na dodatno vprašanje, v katerem delu prevzemne zakonodaje so zaznali pravno praznino, niso odgovorili, ker »gre za odprt sodni postopek«.

Odvzete glasovalne pravice

Po pojasnilih predsednika Društva MDS Rajka Stankoviča zakon o prevzemih določa, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe. »Gre za pravno vprašanje, ali se 12-mesečni rok za nazaj ugotavlja od objave prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih ali od objave prevzemne ponudbe, ki s časovnega vidika krši zakon o prevzemih, kar pa je mesece ali leta prepozno,« je dejal Stankovič. Ob tem je poudaril, da je jasno, da nihče ne more uživati koristi od kršitve zakona, zato je treba 12-mesečni rok ugotavljati od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, in ne od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena. In ravno v tem naj bi bila pravna praznina, ki je državno odvetništvo spodbudila k tožbi proti ATVP, je dejal Stankovič.

Po njegovem prepričanju bi morala znašati prevzemna cena za delnico Minerva 9,91 evra. Po tej ceni je bil namreč 21. decembra 2018 sklenjen posel z delnicami med povezanimi osebami, »kar pomeni, da so kontrolni delež v Minervu še povečale«, je opozoril Stankovič. Ker člani organov upravljanja in nadzora družbe ter druge povezane osebe niso podali prevzemne ponudbe manjšinskim delničarjem za odkup delnic Minerva po ceni 9,91 evra, s katero bi jim bila zagotovljena enakopravna obravnava, so mali delničarji zahtevali, da ATVP povezanim osebam odvzame glasovalne pravice, kar se je tudi zgodilo.

Toda po mnenju Stankoviča je ATVP zakonski rok za izdajo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic domnevno nezakonitim prevzemnikom prekoračila za štiri mesece: »ATVP je nato 20. decembra 2019 vendarle pritrdila opozorilom manjšinskih delničarjev, da nezakoniti prevzemniki v Minervu kontrolo uresničujejo v nasprotju z zakonom o prevzemih, zaradi česar ne smejo uresničevati glasovalnih pravic.« Tri dni kasneje, v ponedeljek, 23. decembra, naključno ali ne leto in dva dni po spornem poslu (9,91 evra za delnico), je Proeks skupaj s povezanimi osebami objavil prevzemno namero za nakup vseh delnic družbe, ki jih še ni imel v lasti. Mesec kasneje je sledila prevzemna ponudba v višini tri evre za delnico. Vsi posli v letu pred objavo prevzemne namere so bili namreč sklenjeni za največ tri evre za delnico. Toda po prepričanju Stankoviča je omenjena ponudba, upoštevaje vse okoliščine, 70 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo prevzemniki dejansko morali ponuditi.

Nekajmesečna zamuda?

Po pojasnilih ATVP mnenje revizorja, da cena ni primerna, ni razlog, da ATVP ne bi izdala dovoljenja za prevzem. Začetka upravnega spora, ki sta ga sprožila državno odvetništvo in MDS, na ATVP niso komentirali, ker postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo. Razlog za odločitev o objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic po ceni tri evre za delnico pa bodo »predstavili v upravnem sporu«.