Mediji o malih delničarjih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisi v slovenskih bankah Datum: Torek , 14. september 2021 Vir: TUKAJ

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

 »Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.

Prek 100.000 oškodovancev

Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni

V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo.

Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.