Mediji o malih delničarjih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18

Sanacija bank Evropska centralna banka je v stališču podprla Banko Slovenije Ljubljana

Zahteva, da mora Banka Slovenije plačati morebitno odškodnino za bančne razlastitve ob zadnji sanaciji bank, ni v skladu s pravili o prepovedi monetarnega financiranja, v svojem mnenju o predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev ugotavlja Evropska centralna banka (ECB). 

Koalicija namreč prav te dni usklajuje omenjeni predlog zakona, ki med drugim predvideva, da bodo lahko nekdanji delničarji in imetniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih bank odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi morebitno odškodnino. Banka Slovenije temu plačilu nasprotuje, ker da bi šlo za monetarno financiranje, po pričakovanju pa je njihovo stališče v mnenju o predlogu zakona podprla tudi ECB. 

Plačilo je naloga države

Ta med drugim navaja, da bi bili razlaščenci do nadomestila upravičeni le, če bi se izkazalo, da so bili na slabšem, kot če bi šla banka v stečaj. Pri tem ECB izpostavlja, da bi bilo takšno financiranje naloga države in ne Banke Slovenije. ECB še opozarja, da tokratna različica zakona v nasprotju s prejšnjo naši centralni banki ne omogoča, da bi lahko v sodnem postopku državi dokazala, da ni odgovorna za odškodnine, povezane z izrednimi ukrepi.

Nadalje ECB, ki jo vodi Mario Draghi, opozarja na finančno neodvisnost BS, kar pomeni, da članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, kjer bi imele nezadostne rezerve in kapital. Ker ima BS po zadnjih podatkih 909 milijonov evrov rezerv, izbrisov pa je bilo za 960 milijonov evrov, bi, tako ECB, »v najslabšem primeru to pomenilo, da bi BS ostala brez večine pomembne vsote njenih rezerv, kar bi negativno vplivalo na njene finančne vire in finančno neodvisnost«.

Zaupnost podatkov 

ECB pomislek izraža tudi glede razkrivanja podatkov o stresnih testih in pregledu premoženja posameznih bank, ki da so zaupne narave. »Razkritje stresnih testov brez zaupnih informacij bi moralo biti omejeno le na delničarje in kreditodajalce, ki so jih izredni ukrepi Banke Slovenije neposredno prizadeli,« so zapisali. Hkrati so poudarili, da je ocena zdravja naših bank potekala pod okriljem ECB in pravil evropske regulative. V ECB menijo, da presoja ustreznosti ocen o takratnem stanju v bankah skupaj z metodologijo ne sodi v pristojnost nacionalnih sodišč, ampak lahko to presoja le Sodišče EU. 

Postopek na ESČP 

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Tomaž Modic Teme:  Mladinska knjiga, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. april 2019 Ura: 04.00

Neuradno: začele so se priprave za selitev Mladinske knjige pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kaj to pomeni za sanacijo največje domače založniške hiše?

Tri leta po tem, ko je Mladinska knjiga prešla v last Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, je največja slovenska založba spet na začetku. Čeprav je uradno že dve leti v sanaciji, se že desetletje giblje v rdečih številkah. Ustvarja vedno manj prihodkov, lani pa je imela na ravni skupine 640.000 evrov izgube.

Zdaj bo breme njenega reševanja očitno prevzela država. Po naših informacijah se namreč na DUTB že pripravljajo na prenos dobrih 51 odstotkov delnic Mladinske knjige na Slovenski državni holding (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Gre za manever, ki ga je DUTB do zdaj izpeljal dvakrat:

1. Leta 2016 je vlada Mira Cerarja DUTB odredila prenos terjatev do Save na SDH, s čimer je želela združiti hotelske zmogljivosti pod eno (državno) streho in preprečiti njihovo (raz)prodajo po delih.
2. Dve leti pozneje pa je Cerarjeva vlada pod okrilje SDH prenesla tudi Koto, družbo za predelavo klavničnih odpadkov. S tem je želela Cerarjeva vlada zagotoviti, da bo v Sloveniji ostal obrat za ustrezno odstranjevanje poginulih živali.

Načrt, ki je v zraku že tri leta

O možnem prenosu Mladinske knjige na SDH se v političnih in kulturnih krogih govori že vsaj tri leta. Že konec 2016 so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Slovenski center Pen in Slovenska matica na številne vladne in državne institucije naslovili poziv, naj MK Založba preide v last SDH. Le tako bi se lahko najbolje uresničeval tako imenovani nacionalni interes na področju knjige, so opozorili pisatelji, pesniki in prevajalci.

Foto: STAŠe januarja so z ministrstva za gospodarstvo za Siol.net pojasnili, da "na tem področju ne potekajo nobene aktivnosti". Tudi na DUTB so želeli najprej izboljšati poslovanje Mladinske knjige do leta 2022. A več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da so načrte spremenili. Po zadnjih načrtih bi lahko Mladinska knjiga pod okrilje SDH prešla še pred poletjem.

Te možnosti na DUTB ne zanikajo. Pojasnili so, da je v skladu z zakonom možen tudi prenos njihove naložbe v Mladinski knjigi na SDH. Tudi v poročilu o poslovanju DUTB v zadnjem trimesečju lanskega leta, ki so ga poslali ministrstvu za finance, je mogoče prebrati, da bo pri Mladinski knjigi "morda izvedena podobna transakcija, kot je bila na primeru Koto".

V slabi banki nihče ne bo jokal za Mladinsko knjigo

Za to naj bi obstajala najmanj dva razloga. Prvi je povezan z dejstvom, da številni, predvsem v kulturniških krogih, v največji slovenski založbi vidijo podjetje posebnega pomena.

Po njihovem bi namreč le nadzorovani prenos Mladinske knjige pod okrilje države preprečil črni scenarij: razkosanje, prodajo ali celo stečaj, ki bi zaprl ključni založniški kanal za prodajo domačih knjig. Že več let namreč krožijo špekulacije, da nekatere vlagatelje, ki si ogledujejo Mladinsko knjigo, zanimajo predvsem nepremičnine na nekaterih najelitnejših lokacijah.

Slovesnost ob odkritju spomenika Borisu Pahorju leta 2017. Na fotografiji od leve proti desni: Peter Tomšič, Boris Pahor, Borut Pahor, ljubljanski podžupan Dejan Crnek in tedanji minister za kulturo Anton Peršak. Foto: MediaspeedDrugi razlog je, da v DUTB v resnici nikoli niso "posvojili" naložbe, ki so jo pred tremi leti kupili na dražbi od nekdanjega lastnika Zvon Ena Holdinga v stečaju. S sanacijo Mladinske knjige se niso pretirano ukvarjali. Čeprav je DUTB v začetku lanskega leta zamenjal nadzornike družbe, je dolgoletnega predsednika uprave Petra Tomšiča in člana uprave Marka Ručigaja, presenetljivo, pustil na položaju. Trenutno nadzorni svet Mladinske knjige vodi Matej Pirc, začasni glavni izvršni direktor DUTB.

Na DUTB priznavajo, da MK Založbi "v preteklih letih ni uspelo stabilizirati poslovanja in doseči pozitivnih rezultatov". "Glede na to, da se je plan prestrukturiranja sprejel in predstavil vsem zaposlenim šele pred kratkim, pričakujemo, da bo učinek prestrukturiranja najbolj viden v drugi polovici letošnjega leta, ki je tudi iz vidika sezone ključna za Skupino Mladinska knjiga, ter v vseh naslednjih letih," pojasnjujejo na DUTB. Program sanacije pripravlja svetovalna družba Deloitte.

Kaj pa odgovornost uprave?

A sogovorniki blizu DUTB in Mladinske knjige s prstom kažejo tudi na njeno upravo, ki naj bi v zadnjih mesecih na veliko lobirala za prehod pod okrilje SDH. Medtem ko je družba s prodajo logistične dejavnosti, ki jo je leta 2015 za 13 milijonov evrov prodala Pošti Slovenije, v finančnem smislu za zdaj še nad vodo, naj bi bila glavna težava poslovna sanacija.

Skupina Mladinska knjiga Založba je leta 2017 vknjižila dobrih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo tri odstotke manj kot v 2016 in pet odstotkov pod načrtom. Leto je končala s 378 tisoč evri čiste izgube. Še pred slabim desetletjem so prihodki znašali skoraj sto milijonov evrov.

Res je, da družba deluje v panogi, ki se zaradi tehnoloških sprememb in spremembe življenjskih navad krči. Finančna in gospodarska kriza sta velik udarec za domače založništvo, ki se podobno kot drugod v tujini bori za obstanek. A viri opozarjajo, da v Mladinski knjigi tudi po več letih še vedno nimajo jasnega načrta za prihodnost. "Vse se dela prepočasi. Lahko bi oddajali nepremičnino ali lastne prostore, a tega ne počnejo. Tudi program ostaja enak, kot je bil. S prenosom na SDH si želijo spet kupiti čas," pojasnjuje eden od sogovornikov.

Za 25 milijonov evrov nepremičnin

Mladinska knjiga ima sicer 60 knjigarn, ki so v središču Ljubljane in vseh večjih mestih po Sloveniji. Po zadnjih podatkih ima skupina v lasti nepremičnine, ki jih vrednoti na več kot 25 milijonov evrov. Ni izključeno, da je njihova tržna vrednost še višja.

Na DUTB so zato želeli nepremičnine oddeliti na posebno podjetje, ki bi ga odkupil DUTB, Mladinska knjiga pa bi od njega najemala nepremičnine, a do tega nikoli ni prišlo. Prevladal je namreč strah, da bi družba namesto obresti bankam plačevala višje najemnine. To bi dodatno obremenilo osnovno dejavnost, ki je v težavah, posledično pa bi bila družba manj zanimiva za morebitne kupce.

"Družba od pomladi aktivno in v sodelovanju s priznano mednarodno svetovalno družbo pripravlja celovito prenovo strategije in poslovnega modela s ciljem ohraniti temeljne dejavnosti založništva, knjigotrštva in komplementarne trgovine v obsegu in obliki, ki ju zahteva sodobni trg," so za Siol.net že konec lanskega leta povedali v Mladinski knjigi.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 28. marec 2019 Stran: 6

Preostalih pet tisoč delničarjev Perutnine Ptuj bo za vsako delnico prejelo 17,82 evra, lahko pa še več Ukrajinski MHP-je prek svoje ciprske dražbe Hemiak Investments včeraj v Večera objavil prevzemno ponudbo za Perutnino Ptuj. Prevzemnik že ima 90,69 odstotka vseh delnic, Perutnina pa tudi 1,84 odstotka lastnih delnic, katerih ukrajinskemu prevzemniku ni treba odkupiti. Tako se prevzemna ponudba dejansko nanaša na preostalih 815.164 delnic, od katerih ima državni Kad 586 tisoč delnic, preostalih okrog 5.000 malih delničarjev pa skupaj 229.164 delnic ali v povprečju nekaj več kot 45 delnic vsak. Prevzemnik za vsako posamezno delnico Perutnine ponuja 17,82 evra, prevzemna ponudba pa poteče 22. maja letos.

Ob tem je malim delničarjem, ki imajo zgolj nekaj delnic Perutnine, smiselno počakati na kasnejšo iztisnitev iz lastništva, ki jo omogoča zakon in se bo skoraj gotovo zgodila, saj se tako izognejo določenim stroškom, ki nastanejo ob prodaji delnic v prevzemnem postopku.

Z objavo prevzemne ponudbe je bilo razkrito, da je MHP SIJ-u - ta je posredno v pretežni lasti ruske družine Zubicki - za 90,69 odstotka delnic Perutnine plačal 176,3 milijona evrov. Potem ko bodo aprila dokončno znani lanskoletni poslovni rezultati ptujske prehrambne družbe, pa se bo kupnina in s tem tudi prevzemna cena še nekoliko zvišala, obljubljajo v vrstah ukrajinskega prevzemnika, s čimer se bo končna vrednost prevzema Perutnine dvignila nad 200 milijonov evrov.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Tamara Kek in Barbara Žemva  Teme:  sanacija bank Datum: Petek, 23. marca 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ