Mediji o malih delničarjih

AIK objavila prevzemno ponudbo za Gorenjsko banko

Medij: STA Avtorji: STA Teme: Gorenjska banka, mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2019 Ura: 08.40

Ljubljana, 13. februarja (STA) - Srbska AIK banka je danes objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalih 22,3 odstotka delnic Gorenjske banke, ki jih še nima v lasti. Za delnico ponuja 298 evrov, prevzemna ponudba pa velja do vključno 13. marca. Prevzemnik pri tem ni določil praga uspešnosti ponudbe.

AIK banka ima v lasti že 301.327 delnic Gorenjske banke oz. 77,7 odstotka vseh izdanih delnic, prevzemna ponudba, objavljena v današnjem časniku Delo, pa se nanaša na preostalih 86.611 delnic, ki jih še nimajo v lasti.

Za 22,3-odstotni delež bodo ceni 298 evrov na delnico odšteli 25,81 milijona evrov.

Kot je navedeno v prevzemni ponudbi, so imeli na dan izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem v lasti 134.217 delnic ciljne družbe, po izdaji dovoljenja pa so pridobili še 167.110 delnic Gorenjske banke.

Srbska banka v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića je namero za prevzem Gorenjske banke prvič objavila sredi predlanskega decembra, a postopkov ni izpeljala do konca, ker ni imela dovoljenja za prevzem s strani slovenske centralne banke. Vmes ga je dobila, a po zakonu o prevzemih eno leto ni smela objaviti nove prevzemne namere in ponudbe.

AIK je z družbo Sava dogovorjena za nakup 37,6 odstotka delnic te banke. Kupnino za ta delež v višini 298 evrov na delnico oz. skupaj 43 milijonov evrov je srbska banka do junija deponirala na fiduciarnem računu pri KDD. Srbski banki so dovoljenje za povečanje deleža nad 50 odstotkov Gorenjske banke poleg Banke Slovenije izdali tudi srbska centralna banka ter slovenski in srbski varuh konkurence.

Prvi mož Uniorja Darko Hrastnik za STA: Unior bo rasel tudi v naslednjih letih

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 09.45

Zreški Unior, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, je v preteklem letu beležil rekordno prodajo, rast in nadaljnjo razdolžitev pa načrtujejo tudi v naslednjih letih. Kot je za STA povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik, za letos pa je napovedal verjetni začetek prodajnega postopka Uniturja.

O lanskih poslovnih rezultatih za zdaj natančno še ni mogel govoriti, je pa bilo z vidika prodaje leto 2018 za njih znova rekordno in je preseglo predlanski dotlej najvišji dosežek, ki je na ravni družbe znašal nekaj več kot 165 milijonov evrov prihodkov. V prvih enajstih mesecih lani so sicer ustvarili nekaj manj kot 160 milijona evrov prodaje, kar je bilo dobre tri odstotke nad načrti in nad rezultatom leta prej. "Glede na rast prodaje bi lahko pričakovali, da bomo izboljšali poslovne rezultate, ki so bili že v letu 2017 rekordni, vendar je lani prišlo do negativnih vplivov zaradi rastočih cen jekla na vhodu, ki so rasle hitreje kot na prodajnem delu.

Ob tem so, podobno kot v drugih podjetjih, nekoliko hitreje rasli stroški dela, na končni izkupiček pa bosta imela vpliv tudi prodaja Krvavca, ki je bil leta 2017 še del skupine, lani pa ne, pa tudi nekaj manj naročil v našem sicer najmanjšem programu strojne opreme," je dejal Hrastnik. Sicer pa nameravajo v zreški družbi rasti tudi v naslednjih letih, saj načrtujejo rast med tremi in petimi odstotki letno, kar je po Hrastnikovih besedah nekakšen zmerni optimizem, saj ne pričakujejo takšne splošne gospodarske rasti, kot so ji bili priča lani, prav tako pa ne neke velike recesije. Kot druga slovenska podjetja se tudi Unior zadnje leto srečuje z izzivom, kako pridobiti primerno delovno silo. Prizadevajo si sicer predvsem za zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in slovenskih iskalcev zaposlitve, a za določene profile so potrebe lahko zadostili samo z uvozom kadrov z območja nekdanje države, večinoma iz Bosne in Hercegovine, od koder imajo trenutno že več kot 30 sodelavcev. V zadnjih nekaj mesecih je pretok delovne sile manj opazen, pri tem pa Hrastnik verjame, da so njihovi zaposleni zadovoljni, saj se v podjetju ves čas trudijo za izboljšanje pogojev za delo. Ob tem se zaveda, da delajo v precej težki proizvodnji, a so pogoji dela po njegovem danes v primerjavi z dvema desetletjema nazaj precej boljši, postopoma pa se je v primerjavi s povprečjem panoge izboljšala tudi raven povprečnih plač. V Uniorju je trenutno nekaj več kot 1800 ljudi, v celotni skupini pa 3700.

Znotraj skupine so tudi lani izpeljali nekaj pomembnih investicij, med katerimi je izpostavil obnovo hotela na Rogli, vredno nekaj več kot tri milijone evrov. V proizvodnji zadnja tri leta, ko niso več omejeni zaradi zavez do bank, predvsem nadomeščajo stare stroje in hkrati širijo zmogljivosti za proizvodnjo v skupni višini približno 12 milijonov evrov letno.

Srednjeročni načrt podjetja predvideva povečanje prodaje do leta 2022 za skoraj petino, kar Hrastnik utemeljuje tudi s tem , da so danes s svojim največjim programom odkovkov za dele, ki jih proizvajajo številka ena v Evropi. To še posebej velja za dele krmilnih mehanizmov, na področju ojnic pa sodijo med tri največje v Evropi. Po zaslugi zaupanja kupcev prejemajo nova naročila in podpisujejo pogodbe za pet do sedem let naprej.

V Severni Makedoniji Triglav še v pokojninska zavarovanja

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 10.00

Najjužnejši trg skupine lani dosegel drugo največjo rast v skupini

Zavarovalnica Triglav v Severni Makedoniji ustanavlja še pokojninsko zavarovalnico s katero bo na tem trgu upravljala z obveznimi in prostovoljnimi pokojninskimi zavarovanji.

Največja slovenska zavarovalniška skupina je sicer v Severni Makedoniji že največja zavarovalnica s 15,7 odstotnim tržnim deležem. Prisotna je z dvema družbama ki ponujata življenjska oziroma premoženjska zavarovanja. Življenjska zavarovanja v Severni Makedoniji ponuja od leta 2017, premoženjska pa že od leta 2007.

Zavarovalnica Triglav je, poleg Severne Makedonije, največja še v Črni gori, kjer ima 38,2 odstotni tržni delež in seveda v Sloveniji, kjer ima 35,6 odstotni delež zavarovanj. Prisotna je še v Hrvaški , Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

Začenja se finalni boj za Istrabenzove hotele Turistični holding

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Šest let po bančni sanaciji

Medij: TV Slovenija 1 Oddaja: TV Dnevnik SLO 1 Avtorji: Vesna Zadravec Teme: bačna sanacija Datum: Nedelja, 10. februar 2019 Ura: 19.00

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

VESNA ZADRAVEC: Dve leti po tem, ko bi država že morala popraviti sporni zakon o bančništvu, da bi zagotovil pravno varstvo razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic ob bančni sanaciji leta 2013, je slovenska vlada šele pri osnutku novega zakona. Kot je znano je pred šestimi leti ob bančni sanaciji več kot sto tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic izgubilo 963 milijonov evrov. Zdajšnji zakon pa jim ne omogoča ustreznega pravnega varstva.

Poglejmo na kratko novosti zakona.

  • Razlaščenci bodo pravico lahko iskali na mariborskem Okrožnem sodišču.
  • Banka Slovenije bo morala zagotoviti dostop do podatkov, ki so pomembni za sodni spor.
  • Če se združi več kot 30 razlaščencev se sodna taksa odmeri v zneski do 500 evrov.
  • Mogoča je tudi oprostitev sodne takse.
  • Tožbo mora razlaščenec vložiti najpozneje 15 mesecev od uveljavitve zakona.
  • Tožena stranka je Banka Slovenije, zato bo, če bo tako odločilo sodišče odškodnino morala poravnati prav centralna banka.

Z nami je zdaj Miha Kunič, odvetnik številnih razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic. Dober večer.

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Dober večer.

VESNA ZADRAVEC: Torej predlog zakona zdaj omogoča pravno varstvo, pravico boste lahko iskali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Boste zdaj lažje prišli do odškodnine?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Pravzaprav ocenjujem, da niti ne. Mislim, da bi mogel zakon izhajati iz predpostavke, da je potrebno v upravnem sporu vložiti posebno tožbo, v kateri bi mogla Banka Slovenije tako ali tako predložiti vse listine, celoten spis. Ne nazadnje je tudi zaradi tega uveden postopek med Evropskim sodiščem za človekove pravice in zakon  ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v sodne dvorane. Kar pomeni, da ne olajšuje dela odvetnikom.

VESNA ZADRAVEC: Na Okrožnem sodišču, če vas pravilno razumem, bodo torej postopki daljši?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Absolutno. Zaradi vseh procesnih zapletov do katerih bo prišlo v prihodnosti.

VESNA ZADRAVEC: Tožili boste Banko Slovenije, lahko Banko Slovenije, vaše zdajšnje tožbe pa so uperjene tudi proti poslovnim bankam. Boste odstopili od teh tožb?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Vsem strankam bom predlagal, da od tega ne odstopijo, zakaj? Ker banke tožimo na drugi pravni podlagi. Da bi to mnenje spremenil bi moralo proti do nečesa konkretnega, neke konkretne ponudbe zakaj bi od teh tožb odstopili, saj ocenjujemo, da imamo prav.

VESNA ZADRAVEC: Kaj torej predlagate, kakšna rešitev bi bila bolj primerna? Je to poravnava?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Ocenjujem, da bi mogla Republika Slovenija izdelati nova mnenja o kapitalski ustreznosti bank na podlagi mednarodnih računovodskih standardov z izhodiščem delujoče banke. In to bi bilo vodilo za ponudbo, neko poravnavo. To bi mogla Republika Slovenija naredit predno bi sploh sprejela zakon.

Kostić in država v boju za Savo

Medij: Gorenjski glas (Aktualno) Avtorji: Simona Šubic Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 2

Kostič in država v boju za Savo Za prevzem Save, lastnice Save Turizem, naj bi se potegovala tako srbski poslovnež Miodrag Kostič (AlK banka) kot država preko Slovenskega državnega holdinga.

Kranj - Medtem ko je srbski poslovnež Miodrag Kostič oziroma njegova AIK banka vse bližje prevzemu Gorenjske banke (kmalu bo objavljena prevzemna ponudba), pa naj bi mu država po navedbah časnika Delo skušala preprečiti, da prevzame nadzor še v treh pomembnih hotelskih družbah -Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Hoteli Bernardin. Država naj bi namreč razmišljala o lastniškem prevzemu omenjenih družb, ki naj bi tvorile državni turistični holding.

Kostič se tako po neuradnih informacijah poteguje tudi za nakup skoraj 43-odstotnega deleža v Savi (lastnici Save Turizem), zdaj v lasti sklada York, a enake apetite naj bi zdaj imela tudi država, ki pa bi morala v ta namen najverjetneje dokapitalizirati Slovenski državni holding, je pred časom poročal Delo.

Ker je prihodnost Save pomembna tudi za Gorenjsko, saj ima ta preko Save Turizem v lasti pomembne hotelske kapacitete na Bledu (Sava Hoteli Bled), smo se na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obrnili z vprašanji glede morebitnega prevzema Save in glede državne strategije na področju turizma. »Menimo, da mora biti upravljanje državnega premoženja v rokah najboljših, najbolj odgovornih in strokovnih ljudi, z njim pa je treba ravnati premišljeno in strateško. V skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-21 moramo najprej koncentrirati upravljanje vseh državnih hotelov na SDH, nato pa doseči, da bodo ta podjetja dosegala ustrezne rezultate. Šele v zadnji fazi pride na vrsto premišljena privatizacija. Vsa dejanja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo gredo v smeri začrtane strategije,« so odgovorili.

HIDRIA - Seljak in Lapajne odstopila od prevzemne namere

Medij: Svet24 Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 16

Hidria - Seljak in Lapajne odstopila od prevzemne namere »Dosegla sva bistveni cilj projekta.«

Manjšinska delničarja Hidrie Iztok Seljak in Dušan Lapajne sta odstopila od prevzemne namere, dane prek družb Inovatis in Ladis, za odkup delnic družbe H&R, ki je lastnica idrijske Hidrie. Kot sta pojasnila, sta že v času namere pridobila dodaten lastniški delež v tej družbi, s čimer sta dosegla bistveni cilj projekta.

Vpogled v delniško knjigo kaže, da sta v zadnjem tednu od malih delničarjev kupila 1,75 odstotka delnic H&R. Zanje sta jim po njihovih informacijah plačala nekaj več kot pol milijona evrov. Ali sta presegla 25-odstotni delež, ostaja neznanka, saj Seljak tega ni želel razkriti.

ATVP odbila napad na državne lastnike v Petrolu

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.

Nov predlog zakona za bančne razlaščence

Medij: TV SLOVENIJA 1 Oddaja: TV DNEVNIK ob 19.00 Avtorji: Florjan Zupan Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. februar 2019 Ura: 19.08 Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic bodo morda le dočakali pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. Ministrstvo za finance je, potem ko s predlogom prejšnje vlade ni bil zadovoljen nihče, pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev. .Ta torej omogoča odškodninske tožbe, določa tudi, da bo morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije in da bo sodišče ob pomoči izvedencev ugotavljalo ali je centralna banka ustrezno ocenila bančno luknjo.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Šlo bo za pravdni postopek, ki bo potekal le pred okrožnim sodiščem v Mariboru, zahtevki se bodo združevali, gre pa za šest ločenih postopkov. Ena sodna odločba za eno banko bo veljala za vse tožbe.

METOD DRAGONJA (državni sekretar na ministrstvu za finance): Tako, da bo v bistvu na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki pa se bodo potem v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe pa nekoliko raziskovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Rok za vložitev tožb bo eno leto, mali delničarji se zavzemajo za poravnalno shemo, motijo jih tudi sodne takse, razlaščenci jih namreč ne bi plačevali, če bi se jih združilo vsaj 30 in njihov zahteven ne bi presegel 5000 evrov.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne moremo pristati na dejstvo, da bi se takse plačevale po gospodarskem sporu.

Družba Ljubljanica za Namo ponuja 21,9 milijona evrov

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  NAMA Datum: Petek, 1. februar 2019  

Družba Ljubljanica je danes objavila ponudbo za prevzem trgovskega podjetja Nama.

Družba v lasti Trigala, ki je skupno podjetje Zavarovalnice Triglav in nemške družbe za upravljanje naložb KGAL, nima v lasti še nobene delnice veleblagovnice, za vsako pa je pripravljena odšteti 23 evrov. Vrednost prevzema je 21,9 milijona evrov.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.