Mediji o malih delničarjih

Je ATVP v Minervu zamrznila premalo glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Več...

Istrabenz: Po spodleteli likvidaciji verjetna upniška prisilna poravnava

Medij: Dnevnik (Posel) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019

  

Po zavrnitvi predloga za začetek likvidacijskega postopka Istrabenza je slišati, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot edina finančna upnica družbe predlagala upniško prisilno poravnavo. Razkrivamo, kaj je v ozadju prevzemne namere za nakup vseh delnic.

Na današnji skupščini Istrabenza delničarji niso s potrebno večino podprli začetka likvidacijskega postopka koprskega holdinga. Takšen scenarij je uprava družbe Istrabenz podala, ker je potem, ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala vsa posojila, postala insolventna. Kako se bodo poslej odvijali dogodki, je težko napovedovati. Med možnostmi, ki se omenjajo, so začetek stečaja, podaljšanje ročnosti posojil, upniška prisilna poravnava, v kateri bi bili obstoječi lastniki razlastninjeni, namesto njih pa bi stoodstotna lastnica Istrabenza kot edina finančna upnica postala DUTB, in sklic še ene skupščine, na kateri bi se ponovno odločalo o likvidaciji. Po neuradnih podatkih naj bi se v DUTB odločili za začetek upniške prisilne poravnave.

Skupščine so se udeležili delničarji, ki imajo skupaj v lasti 78,5 odstotka kapitala, likvidacijo pa sta podprli okoli dve tretjini prisotnih glasov. Da bi se lahko začela likvidacija, bi jo moralo podpreti vsaj 75 odstotkov na skupščini prisotnih glasov. Kateri delničarji so nasprotovali likvidaciji, danes uradno še ni bilo znano, saj zapisnik skupščine še ni bil objavljen. Po dostopnih informacijah pa ji je med drugimi nasprotovala družba BSL, v kateri je direktor Andrej Toš mlajši, sin odvetnika Andreja Toša. Le nekaj dni pred skupščino je BSL 8,24 odstotka Istrabenzovih delnic odkupil od Gorenjske banke, ki jo pred nekaj meseci prevzela srbska AIK banka v lasti Miodraga Kostića, katerega odvetnik je Andrej Toš.

Zaseg delnic ni bil izpodbojen posel

BSL se je sicer pred meseci potegoval za nakup polovičnega lastniškega deleža družbe Adriafin (druga polovica je v lasti Luke Koper), ki ima v lasti 78 odstotkov delnic družbe Vinakoper, ta pa upravlja približno 600 hektarjev zemljišč. Tik pred zaključkom je bil prodajni postopek Adriafina ustavljen. Kot so utemeljili v DUTB, zaradi prenizkih ponudb. Andrej Toš mlajši je pred dnevi pojasnil, da se je BSL za nakup Istrabenzovih delnic odločil, ker so bili prepričani, da so oddali najboljšo ponudbo, ki je ustrezala vsem cenitvam, o tem, zakaj ni bila sprejeta, pa niso prejeli zadovoljivih pojasnil. Zato so se odločili, da bodo pojasnila terjali kot lastnik Istrabenza.

Med možnimi razlogi, da nekateri delničarji niso podprli likvidacijskega postopka, se omenja možnost, da bi želeli, da Istrabenz konča v stečaju. To bi pomenilo, da bi ključno besedo v koprski družbi prevzel stečajni upravitelj. Očitno nekateri v tem primeru računajo, da bi bilo možno v stečajnem postopku izpodbiti zaseg delnic Istrabenza turizma s strani DUTB pred nekaj meseci. Ta je imela svoje terjatve do Istrabenza zavarovane tudi z delnicami Istrabenza turizma, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Toda kot je povedal izkušeni stečajni upravitelj Marko Zaman, ki predseduje Zbornici upraviteljev Slovenije, v morebitnem stečajnem postopku zasega delnic ne bi bilo možno izpodbiti, saj ni šlo za dejanje dolžnika, ampak upnika. »V podobnih primerih so možne odškodninske tožbe proti upniku, če bi bili oškodovani drugi upniki,« je dodal Zaman. Razen DUTB pa Istrabenz po dostopnih podatkih nima drugih upnikov.

Za svojstven zaplet je tik pred skupščino poskrbela družba Intus Invest, 12,95-odstotna lastnica Istrabenza. Ta je danes objavila prevzemno namero za nakup vseh Istrabenzovih delnic. V Intusu Investu ima polovični lastniški delež Peter Krivc, polovičnega pa Axor holding. Slednji ima delnice izdane na prinosnika, med največjimi lastniki pa naj bi bila nekdanji generalni direktor družbe ACH Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik. Intus Invest ima med drugim v lasti 61,2-odstotni delež v Termah Topolšica, Axor holding pa tričetrtinski lastniški delež družbe Union hoteli.

Prevzem zaradi davčnega ščita

Zakaj so se konkretno odločili za objavo prevzemne namere, Krivc ni želel razkriti, pojasnil pa je, da želijo maksimizirati vrednost lastniškega deleža v Istrabenzu. V zakonskem roku (najkasneje v 30 dneh) bo sledila prevzemna ponudba, pri čemer bo cena primerna glede na stanje družbe, je napovedal. Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi bila lahko srž prevzemne ponudbe visoka davčna izguba Istrabenza, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 274 milijona evrov. Če poenostavimo, ta izguba bi Intusu Investu s povezanimi osebami lahko omogočala davčni ščit oziroma polovično plačilo davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček, torej namesto 19 odstotkov le 9,5 odstotka.

Kot so danes sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije MDS, ima skoraj deset odstotkov Istrabenzovih delnic v lasti 9.035 malih delničarjev. Nazadnje so delnice, po vsega skupaj 2,5 centa za delnico, lahko prodali aprila 2016. Če bi ponudba Intusa Investa znašala en evro za delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 evra. Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi moral Intus za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti, zagotoviti 4,5 milijona evrov, so dodali v MDS.

Več...

Istrabenz: Boj države, Kostiča in Rigelnika za prevzem hotelov na obali

Medij: Svet24 (ostalo) Avtorji: neznan Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019 Stran: 4

Dva dni pred 71. obletnico ustanovitve Istrabenza je bila v Portorožu sklicana skupščina nekoč enega izmed nosilcev slovenskega gospodarstva, na kateri so lastniki odločali o likvidaciji holdinga.

Država je prek Družbe za uveljavljanje terjatev bank (DUTB), ki ji Istrabenz kot edini upnici dolguje 73,9 milijona evrov, želela podjetje spraviti v likvidacijo, a ta na skupščini ni prejela zadostne podpore lastnikov.

Predlog, s katerim bi najprej preostalo premoženje prenesli na DUTB, nato pa bi sledila likvidacija, bi moralo podpreti 75 odstotkov delničarjev, vednar je takšen scenarij podprlo le 67 odstotkov delničarjev, prisotnih na skupščini.

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

Med vrednejšim premoženjem Istrabenza je sicer ostal le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper, delnice družbe KB1909 in blagovne znamke. Celoten preostanek premoženja Istrabenza je sicer ovrednoten na dobrega 9,1 milijona evrov, a predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič opozarja, da je premoženje družbe »neprimerno večje«. 

KOSTIČU BOLJ USTREZA STEČAJ 

Boj okoli še zadnjega ostanka Istrabenza se vrti okoli Adriafina, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Slednje je pred časom želel kupiti srbski poslovnež Miodrag Kostič, vendar je prodajo v začetku leta preprečila vlada. Na podlagi vladne strategije trajnostne rasti slovenskega turizma, v kateri je predvideno prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, se je namreč na zahtevo vlade prodaja ustavila. Za nakup Istrabenzovega deleža Adriafinu se je potegovalo tudi podjetje 8SL in ponudilo najvišjo ceno, več kot štiri milijone evrov, a naj Kostič uradno pri tem ne bi sodeloval.

Andrej Toš, direktor družbe BSL, ki je v lastništvo Istrabenza prišla minuli teden z nakupom 8,24 odstotka delnic od Gorenjske banke, je bil po včerajšnji skupščini zadovoljen z izidom. »Zdaj je možen transparenten postopek, v katerem imamo tudi mi možnost sodelovati,« je dejal po zaključku skupščine. Toš je sicer sin odvetnika Andreja Toša, ki je med drugim zastopnik la stnika Gorenjske banke Miodraga Kostiča.

Hoteli se zdaj, po neuspelem poskusu likvidacije, lahko znajdejo celo na dražbi. Kot poroča spletni portal Siol, lahko v primeru stečaja upravitelj izpodbija nekatere posle za nazaj, med njimi tudi prenos hotelov na DUTB. 

NAPOVEDAN PREVZEM 

V pestro dogajanje in boj za hotele se je nekaj ur pred včerajšnjo skupščino vključil še dolgoletni prvi mož propadle družbe ACH Herman Rigelnik. Družba Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je objavila prevzemno namero za odkup preostalih delnic. Gre za družbo, ki je v lasti Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje Rigelnik.

Za objavo ponudbe za prevzem ima podjetje Intus Invest zdaj na voljo od deset do trideset dni. Od namere sicer lahko tudi odstopi, a bi v tem primeru sledita kazen. Podjetje leto dni ne bi smelo objaviti ponudbe za prevzem Istrabenza, razen če za odstop od namere pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Več...

Istrabenz - Kako bo država zavarovala šest hotelov?

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 26. oktober 2019 Za ogled članka pritisni: TUKAJ

Istrabenz, nekoč eden najpomembnejših domačih finančnih holdingov, ne gre v likvidacijo. Kdo ga je preprečil in kaj objavljena prevzemna namera pomeni za državne načrte s turizmom?

Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani pod imenom slaba banka, na današnji skupščini Istrabenza ni uspelo prepričati ostalih delničarjev in izglasovati sklepa o začetku likvidacije holdinga.

Za to bi namreč potrebovali najmanj glasove treh četrtin prisotnih delničarjev, ki pa jih niso imeli. Po naših informacijah so proti likvidaciji glasovali delničarji, ki so imeli v rokah okoli tretjino delnic.

Država zdaj preigrava različne možnosti. Ena od njih je izpeljava postopka upniške prisilne poravnave, na podlagi katerega bi razlastili dosedanje delničarje, DUTB kot največja upnica Istrabenza pa bi v naslednji fazi prevzela njegovo lastništvo. 

Burno dogajanje pred skupščino

Da se bo na skupščini zapletlo, je bilo mogoče slutiti že pred dnevi. Za dodaten preobrat pa je danes zjutraj poskrbel eden od večjih lastnikov Istrabenza, podjetje Intus Invest, ki je objavil namero za prevzem koprskega holdinga.

Pozneje se je namreč uresničila naša napoved, da bodo posamezni delničarji likvidaciji nasprotovali, ker bi presodili, da se jim bolj izplača delnice prodati potencialnemu prevzemniku.

Na dogajanje so se že odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković. Opozarjajo, da ima Istrabenz še vedno 9.305 malih delničarjev, ki imajo v lasti nekaj manj kot deset odstotkov vseh delnic. Pričakujejo, da bo Intus Invest zanje ponudil bistveno več od borzne cene, ki trenutno znaša 2,5 centa.

Če bo prevzemna ponudba znašala en evro na delnico, bi ti mali delničarji v povprečju dobili dobrih 53 evrov. "Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič," so poudarili.

Že prejšnji teden smo poročali, da utegne DUTB pri svojih načrtih naleteti na oviro. Za potrditev sklepov o prenosu celotnega Istrabenzovega premoženja na slabo banko in njegovi likvidaciji namreč potrebuje glasove treh četrtin delničarjev. Za zdaj ni jasno, ali jih ima. V zadnjih dneh se je namreč okrepil tabor nasprotnikov likvidacije.

Več...

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

Medij: Večer Avtorji: Rozmari Petek Tema: ZGD-1 Datum: Petek 22.11.2019 Stran: 6

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

So (politični) apetiti tudi po stolčku v Cinkarni ali bi lastniki iz celjske molzne krave radi iztisnili še več?

Ne le v Petrolu, Istrabenzu, tudi v nekaterih drugih večjih podjetjih, ki so večinsko posredno v državni lasti, se šušlja o zamenjavi vodstev ali vsaj težnjah po menjavi. Eno takšnih podjetij je Cinkarna Celje, ki zadnja leta niza rekordne dobičke, kar je za industrijo v zreli fazi neobičajno. So celo edini v svoji panogi, ki zadnjih 15 let delajo brez izgube. Letos so delničarjem razdelili večji del od lanskega, skoraj 30 milijonov evrov visokega dobička; izplačali so jim panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 22,84 milijona evrov ali 28,27 evra na delnico. Tudi letošnji rezultati so trenutno visoko nad načrtovanimi. V prvih devetih mesecih so ustvarili 134,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, in 7 odstotkov več od načrtovane prodaje, v zadnjem rednem poročilu opisuje predsednik uprave Tomaž Benčina. V primerjavi z enakim obdobjem lani so prodali za 19 odstotkov več titanovega dioksida. A ker kitajski proizvajalci titanovega dioksida zaradi protekcionističnih ukrepov ameriške administracije ne morejo več prodajati na ameriškem trgu, so pritisnili na evropski trg, kar je posledično prineslo nižanje cen titanovega dioksida; te so v povprečju nižje za 1,3 odstotka. In to je eden od poglavitnih razlogov, da kljub visoki prodaji dobiček ni na ravni lanskoletnega. V prvih devetih mesecih so dosegli 15,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 27,9 milijona evrov.

Premalo dobička?

A vendar. Uprava je padec dobička napovedala. Še več. Planirala ga je zgolj v višini 11 milijonov evrov (za obdobje prvih devetih mesecev 8,3 milijona evrov), kar pomeni, da je že sedaj plane presegla. Prijetna novica nekaterim očitno menda ni dovolj, je slišati. Ker da "ni dovolj dobička", naj bi nekateri delničarji že tlakovali pot za zamenjavo prvega moža, ki mu sicer mandat poteče prihodnje leto. Tudi med zaposlenimi je slišati takšne informacije. Pravzaprav se zadnje leto že celo ponavljajo, opisujejo. 'To že ptiči čivkajo leto in pol. Samo, ne vemo, zakaj bi ga želeli zamenjati, razen če je zadaj kakšna prodaja. Rezultati so namreč dobri," dodaja naš vir. Indic, da so morda nekateri "lačni" večjih donosov na račun Cinkarne Celje, nekateri vidijo tudi v tem, da je Cinkarna Celje avgusta začela odkupovati lastne delnice. To namreč delniške družbe odkupujejo od obstoječih lastnikov, običajno po tržni ceni, in jim tako "vračajo" denar, posredno pa s tem tudi dvigujejo ceno delnic. Večinska lastnica Cinkarne Celje je preko Modre zavarovalnice, SDH in DUTB država, ki obvladuje okoli 46 odstotka delnic. Drugi razlog za odkup lastnih delnic pa je preprosto lahko tudi ta, da ima podjetje preveč prostega denarnega toka, kar Cinkarna Celje, ki se že leta ni zakreditirala, ima. To pa je pravzaprav zaradi bančnih obresti na depozite "nepotreben strošek". Tildi Benčina v svojem zadnjem poročilu opisuje, da so konec septembra depoziti znašali 27,7 milijona evrov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani. Še spomladi pa je v intervjuju za Večer dejal, da presežni denarni tok vlagajo v izboljšanje kakovosti titanovega pigmenta. Le z višjo kvaliteto lahko z višjimi stroški proizvodnje preživijo, je dejal. V ta namen so letos investirali skoraj 8 milijonov evrov.

Raje v žep kot za novo naložbo

Še eno dejstvo podkrepljuje tezo, da lastniki Cinkarne Celje v njej dejansko vidijo zgolj molzno kravo. Uprava Cinkarne je pred dvema letoma načrtovala, da bi proizvodnjo titanovega dioksida vzpostavila v Srbiji, saj v Celju možnosti za širitev ni, pa še deloma bi s tem razbremenila okoljsko že tako preveč obremenjeno mesto. A lastniki so zaradi dejstva, da bi na račun novogradnje v Srbiji nekaj let ostali brez dividend, potegnili ročno zavoro in projekt je obtičal v predalu. "Tu gre za investicijo, ki bi bistveno spremenila delovanje podjetja v naslednjih letih, in trenutno takšnega konsenza lastnikov ni. Zadeva je tako na neki način pospravljena v predal.

Več...

Pošta delničarjem Intereurope ponudila izplačilo

Medij: Delo Avtorji: Janez Tomažič Tema: ZGD-1 Datum: Torek, 19.11.2019 Stran: 9

Pošta delničarjem Intereurope ponudila izplačilo 

Pošta Slovenije z namero za prevzem delnic Intereurope Ljubljana - Pošta Slovenije, ki je od prejšnjega tedna 72,13-odstotna lastnica Intereurope, je danes objavila namero za nakup še preostalega deleža koprske logistične družbe.

Prevzemno ponudbo bo Pošta objavila najpozneje v 30 dneh. Bankam je Pošta za vsako delnico plačala 1,45 evra, toliko bo po neuradnih podatkih ponudila preostalim delničarjem.

Pošta Slovenije je s konzorcijem prodajalcev, ki so ga sestavljale SID banka, NLB, Nova KBM,Gorenjska  banka, SKB banka  in Banka Intesa Sanpaolo, maja letos sklenila pogodbo o prodaji in nakupu delnic Intereurope.

Transakcija se je končala minulo sredo, Pošta pa je pridobila 9.168.425 navadnih delnic in 10.657.965 prednostnih delnic po enotni ceni 1,45 evra na delnico, za kar je odštela 28,75 milijona evrov.

Prevzem in najbrž iztisnitev delničarjev

 Intereuropa je sicer izdajateljica 27.488.803 delnic, od tega je 16.830.838 navadnih delnic in 10.657.965 prednostnih delnic (te niso uvrščene na organizirai trg). Pošta je tako zdaj lastnica vseh Intereuropinih prednostnih delnic, za vseh preostalih 1.489.540 navadnih delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pa je že prejšnji teden napovedala objavo prevzemne ponudbe. Kot izhaja iz namere za prevzem, objavljene v časniku Delo, delnice Intereurope dajejo imetnikom delnic glasovalno pravico; imetniki navadnih delnic nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic, imetniki prednostnih delnic pa imajo prednostno pravico pri udeležbi na dobiček družbe v znesku 0,01 evra na delnico, ki se izplača poleg udeležbe na dobičku, ki pripada imetnikom navadnih delnic. Delničarjem Intereurope, ki so imetniki prednostnih delnic, prednostni znesek ni bil izplačan od leta 2013 dalje, zato imajo imetniki prednostnih delnic skladno z zakonom o gospodarskih družbah od leta 2015 na skupščini delničarjev glasovalno pravico. Pošta Slovenije je o prevzemni nameri že obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev, varuha konkurence, poslovodstvo Intereurope in predstavnike delavcev koprske družbe, najpozneje v 30 dneh in ne prej kot v 10 dneh pa bo objavila ponudbo za prevzem. Pošta bo preostalim delničarjem ponudila enako ceno, to je 1,45 evra.

Delnica na borzi sicer kotira z diskontom, pri 1,42 evra za delnico. Če bo Pošta uspešna in bo pridobila več kot 90 odstotkov vseh delnic, se lahko odloči za iztis preostalih delničarjev in umik iz borze. Prevzem Intereurope je sicer največja naložba Pošte Slovenije doslej. Prevzemu bo, kot je prejšnji teden pojasnil generalni direktor Pošte Boris Novak, sledila načrtovana integracija Intereurope v poslovno skupino Pošte Slovenije, s čimer bodo postali eno od največjih logističnih podjetij v Sloveniji.

Intereurona. ki jo po nedavni razrešitvi dolgoletnega predsednika uprave Ernesta Gortana začasno vodi član uprave Marko Cegnar, pa želi prek novega lastnika kot samostojna pravna oseba okrepiti možnost nadaljnjega razvoja in rasti.

Pošta gre v logistiko in regijo

Z nakupom večinskega deleža Intereurope Pošta vstopa v nove segmente logističnih storitev na trgih, kjer doslej ni bila prisotna, s tem na omenieno državno nodjetje prerašča v mednarodno podjetje. Poštna skupina z integracijo Intereurope že prihodnje leto načrtuje skoraj 450 milijonov evrov prihodkov, prav tako bo z njo spremenila razmerja v strukturi svojih storitev. Pošta je sicer lani dve tretjini prihodkov ustvarila iz naslova pisemskih storitev, ki so v upadu, prihodnje leto pa bo nekaj več kot polovica vseh prihodkov iz naslova logističnih in paketnih storitev.

Skupina Pošta Sloveniie poleg matične družbe s sedežem v Mariboru vključuje še pet odvisnih družb v Sloveniji, medtem ko je Intereuropa uveljavljen ponudnik logističnih storitev v regiji in izvaja kopenski, pomorski, zračni promet, skladiščenje, distribucijo ter carinske storitve.

Več...

Certa Holding - Visoka izguba ni omajala naložbenih načrtov

Medij: Primorske novice (Aktualno)  Avtorji: Saša Dragoš Tema: ZGD-1 Datum: Sob, 09. nov.. 2019 Stran: 2

Cerkno Certa Holding v spremembo imena in v zadnjo ponudbo za odkup delnic

Visoka izguba ni omajala naložbenih načrtov

Certa Holding v ponedeljek organizira drugo letošnjo skupščino. Na njej naj bi se poslovila od sedanjega imena in novi sedež dobila pri večinski lastnici Postojnski jami (PJ). Čeprav je družba zaradi slabitve vrednosti Certe in njenega Hotela Cerkno minulo leto zaključila z visoko izgubo, je direktor PJ Marjan Batagelj povsem umirjeni

Cerkljanski že predstavil naložbe v turizem.

Certa Holding (CH) in tovarna elektrotermičnih aparatov Eta, ki sta z delničarsko vojno in zaostritvijo delovnih razmer Cerkljansko vrgla s tečajev, dve leti pozneje strežeta s pogumnimi razvojnimi načrti. Potem ko je večina delničarjev v Eti “zaslužene” delnice holdinga leta 2017 prodala Postojnski jami. in je ta potem kupila še podrejeno Certo s TIK Kobarid, Hotelom Cerkno in četrtino Ete, je že lanska skupščina potekala povsem umirjeno.

Več...

SDH od Petrola terja pojasnila, ATVP v nadzor

Medij:

Delo (Gospodarstvo)

Avtorji:

Maja Grgič

Teme:

Mali delničarji

Datum:

Tor, 29. okt.. 2019

Stran:

9

 

Menjava vodstva SDH pričakuje razkritje razlogov. Očitki o neenakomerni obveščenosti delničarjev

Ljubljana - Čeprav bliskovita menjava v vodstvu Petrola še vedno odmeva in državni lastniki zahtevajo pojasnila o razlogih za odstop, nadzorni svet družbe teh včeraj ni razkril. Je pa zavrnil sume o neenakomerni obveščenosti delničarjev, zaradi česar pa je nadzorni postopek že sprožila ATVP. »Nadzornemu svetu Petrola bomo poslali poziv, naj pojasni razloge za dogodke iz prejšnjega tedna v upravi družbe, seveda pa ga bomo zaprosili, da te pošlje tudi članom uprave, ki so sporazumno končali mandat v prejšnjem tednu,« je povedal predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Gabrijel Škof. Dodal je, da se tako kot od vseh nadzornih organov tudi od nadzornega sveta Petrola pričakuje, da deluje v interesu družbe, ki jo nadzoruje. Pojasnila do srede Kot je razumeti, vodstvo SDH pričakuje, da bodo nadzorniki Petrola razloge za odpoklic pojasnili vsem delničarjem družbe, sami pa pojasnila pričakujejo do 30. oktobra. Ko bo holding ta pojasnila dobil, jih bo posredoval tudi vladi. Ta je namreč v petek SDH pozvala, da ji kot upravljavec državnih naložb najkasneje do 4. novembra posreduje informacijo v zvezi z zamenjavo vodstva Petrola, s poudarkom na razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

Državni lastniki imajo v Petrolu tretjinski delež.

V četrtek zvečer se je nadzorni svet Petrola, ki ga vodi Nada Drobne Popovič, sporazumno razšel z dosedanjo upravo družbe pod taktirko Tomaža Berločnika. Uradni razlogi za to naj bi bila razhajanja glede strategije in prihodnje zadolžitve družbe, natančnejših pojasnil nadzorniki niso podali. Vodenje družbe je začasno prevzela Drobne Popovičeva, nadzorniki pa so za članico uprave imenovali še Danijelo Ribarič Selakovič, zdajšnjo direktorico za strateško obvladovanje stroškov v Petrolu. 

ATVP v nadzorni postopek

V Društvu Malih delničarjev Slovenije (Društvo MDS) javni poziv SDH pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da mora biti komuniciranje enakomerno in sočasno z vsemi delničarji. V preteklih dneh so se namreč pojavili očitki, daje nadzorni svet Petrola še pred četrtkovim predčasnim prenehanjem mandata članov uprave Tomaža Berločnika, Igorja Stebernaka in Roka Vodnika o tem mimo drugih delničarjev obvestil le SDH. 

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma neenakopravne obveščenosti delničarjev Petrola začela nadzorni postopek.

Kot pojasnjujejo na agenciji, niso prejeli nobene prijave, ampak so to sprožili sami kot pristojni za nadzor nad javnimi družbami. Petrol je namreč javna družba in mora skrbeti, da so delničarji o vseh pomembnih informacijah obveščeni enakomerno. Nadzorniki Petrola so včeraj zavrnil sume o neenakomerni obveščenosti delničarjev in zatrdili, da SDH od nadzornikov ni predčasno prejel nobenih dodatnih informacij o tem, razen že javno objavljenih. Poudarili so, da so nadzorniki odločitev o predčasnem prenehanju mandata uprave sprejeli predčasno. 

MDS še ne zbira pooblastil

V Društvu MDS pojasnjujejo, da niso začeli zbirati pooblastil za izredno skupščino, kot se je omenjalo. » V Društvu MDS  bomo počakali, da se stvari razčistijo s soočenjem argumentov tako nadzornikov Petrola kot morebitnih nasprotnih argumentov nekdanje uprave, a pri tem ne želimo 'morebitnega pranja umazanega perila', ampak zgolj soočenje argumentov in protiargumentov v skladu s korporativno prakso ter seveda tako, da se dobremu imenu in ugledu družbe Petrol ne škoduje. Šele po proučitvi vseh prejetih informacij se bomo po posvetu z drugimi delničarji odločili, kako naprej,« so sporočili. Nadzorni svet Petrola zanika neenakomerno obveščenost delničarjev.

 

Več...

Po zamenjavi uprave vlada zahteva pojasnila

Medij:

Večer (V žarišču)

Avtorji:

Srečko Klapš

Teme:

Mali delničarji , Rajko Stanković

Datum:

Sob, 26. okt.. 2019

Stran:

2

 

KADROVANJE V PETROLU Po zamenjavi uprave vlada zahteva pojasnila Potem ko je odstopila celotna tričlanska uprava Petrola, vlada od SDH do 4. novembra pričakuje informacije o razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave Srečko Klapš Na četrtkov večerni odstop celotne uprave Petrola se je včeraj pozno popoldne odzvala vlada Marjana Šarca in na dopisni seji Slovenski državni holding (SDH) pozvala k posredovanju informacije o zamenjavi članov uprave Petrola. SDH-ju je naložila, da najkasneje do 4. novembra posreduje informacije, s poudarkom na razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave. Slovenija ima v Petrolu 10,1-odstotni lastniški delež, skupaj z deležem SDH in Kapitalske družbe pa je delež države v Petrolu 31,6-odstoten.

Ob tem spomnimo na četrtkov tvit predsednika vlade: "To, da stranka LMŠ želi zamenjati vodstvo družbe Petrol, je ena večjih dezinformacij v zadnjem času. Očitno to postaja stalna praksa." Kot je znano, je uprava Petrola Tomaža Berločnika s članoma Rokom Vodnikom in Igorjem Stebrnakom ta četrtek ves dan ' visela v zraku". Predsednica nadzornikov Nada Drobne Popovič, ki od včeraj začasno vodi upravo Petrola in je pred tem zanikala, da bi bila točka o zamenjavi uprave na dnevnem redu seje, je malo pred 22. uro sporočila, da uprava odstopa zaradi razhajanja v strategiji.

Že med večerno sejo nadzornikov je v upravno stavbo Petrola prišel odvetnik Stojan Zdolšek in na vprašanje, kaj ga je prineslo, dejal, da "se gredo fantje igro prestolov in pri tem potrebujejo odvetnika".

Sejo nadzornikov je na kratko zapustil in se nanjo ponovno vrnil tudi podpredsednik Petrolovih nadzornikov Sašo Berger, ki ga Finance omenjajo kot morebitnega Berločnikovega naslednika. Berločnik je po seji zagotovil, da ni nobenih ozadij, "kar pa se tiče političnih, pa bo treba vprašati drugo osebo".

Za njim je prišla še Drobne Popovičeva in zanikala, da bi se o zamenjavi uprave Petrola pogovarjala s pohtiko in "da so se se zadeve v Petrolu zaostrovale od nedelje naprej". Neuradno naj bi nadzorniki, če Berločnikova uprava ne bi odstopila sama, le-to krivdno razrešili. Berločniku naj bi bili očitali predimenzionirano investicijsko politiko, za 240 do 270 milijonov evrov preplačil nakupov podjetij, sumljive projekte na Hrvaškem, domnevno povezane z nakupi Croduxa, in predrago selitev v novo upravno stavbo.

Več...

Vlada od SDH terja pojasnilo o zamenjavi Berločnika

Medij:

Dnevnik (Poslovni Dnevnik)

Avtorji:

Sebastjan Morozov

Teme:

Mali delničarji

Datum:

Sob, 26. okt.. 2019

Stran:

5

 

Potem ko so se nadzorniki Petrola pod vodstvom Nade Drobne Popovič v četrtek s Tomažem Berločnikom in dvema članoma uprave dogovorili o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, je včeraj o tem na dopisni seji razpravljala vlada, ki od vodstva SDH zahteva informacijo o razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

 

Na četrtkovi seji nadzornega sveta Petrola so bili sporazumno razrešeni predsednik uprave Tomaž Berločnik ter člana uprave Igor Stebernak in Rok Vodnik. Za začasno predsednico uprave je bila imenovana Nada Drobne Popovič. Do lani spomladi je bila članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), nato pa se je kot finančna direktorica zaposlila v jeseniški družbi Sij Acroni, ki je del skupine Sij – Slovenska industrija jekla, v 75-odstotni lasti Rusov. Poleg Drobne-Popovičeve bosta do imenovanja novih članov s polnim mandatom začasno upravo sestavljali še direktorica za strateško obvladovanje stroškov Danijela Ribarič Selakovič in Ika Krevzel Panić, ki je bila že doslej kot delavska direktorica članica Petrolove uprave.

 

Po razrešitvi je Berločnik povedal, da je sporazumen odhod s čela Petrola posledica razhajanj med člani nadzornega sveta glede strategije družbe.

 

Ena od predvidenih naložb naj bi bila nakup družbe Avantcar, ene od vodilnih igralk na področju e-mobilnosti. Avantcar, ki je lani ustvaril 17,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička, je v lasti Gašperja Žvana in Mateja Čera.

 

Pred mesecem postal menedžer leta

 

Potem ko so v četrtek v medijih zakrožile neuradne informacije o zamenjavi Berločnika, je Drobne-Popovičeva pojasnila, da se bo nadaljevala prejšnja seja nadzornega sveta in da točke o zamenjavi uprave sicer ni na dnevnem redu; prek spletnih strani Ljubljanske borze je to sporočila tudi Petrolova uprava. K temu je dodala, da poslovanje skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno ambiciozno strategijo in letnim načrtom. Pri načrtovani rasti poslovanja preverjajo različne stresne scenarije in s tem zagotavljajo, da je skupina Petrol pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti in morebitno krizo v prihodnosti, je še dejala.

 

Pred približno mesecem dni je Združenje Manager Berločnika izbralo za menedžerja leta. Svojo odločitev je med drugim utemeljilo s tem, da je Skupina Petrol, ki zaposluje okoli 5000 delavcev, lani dosegla 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za petino več kot leta 2017 in skoraj dvakrat več kot leta 2010 (vodenje Petrola je Berločnik prevzel v začetku leta 2011). V prvem polletju letošnjega leta je Petrol ustvaril 2,73 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa se je povečal za štiri odstotke in je znašal okoli 41 milijonov evrov.

 

Po poročanju Financ se neuradno omenja, da bi novi član Petrolove uprave lahko postal Sašo Berger, član Petrolovega nadzornega sveta, sicer pa predsednik uprave družbe S&T Slovenija. Berger je tudi polovični lastnik podjetja Center za gradbene študije (CGŠ), ta pa je uradno 7,93-odstotni lastnik družbe IMP, ki naj bi sodelovala s Petrolom. Po neuradnih podatkih naj bi CGŠ dejansko obvladoval višji lastniški delež IMP, kot je razvidno iz sodnega registra. Tega podatka in podatka, da naj bi IMP sodeloval s Petrolom, Berger včeraj do zaključka redakcije ni komentiral, prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali se z Drobne-Popovičevo družita zasebno. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli niti od Drobne-Popovičeve.

 

Združenje Manager in mali delničarji nasprotovali menjavi

 

V Združenju Manager so v četrtek pojasnili, da z ogorčenostjo, predvsem pa z zaskrbljenostjo spremljajo medijske napovedi o morebitni menjavi uprave s Tomažem Berločnikom na čelu, ki je dosegla rekordne poslovne rezultate v zgodovini Petrola in v devetih letih zagotovila 1500 novih delovnih mest. »Z morebitnim rušenjem uspešnega vodstva bi tisti, ki ga želijo odstaviti, oziroma vladajoča politika posredno sporočili, da jim je malo mar za družbeno blaginjo in dobrobit največjega slovenskega podjetja, s tem pa za več kot 5000 ljudi, oziroma da so jim pomembni le lastni parcialni in politični interesi,« so poudarili v Združenju Manager. Dodali so, da zato ostro nasprotujejo morebitni menjavi vodstva iz političnih razlogov, s tem pa tudi političnim igricam, ki prepogosto delajo škodo gospodarstvu in družbi.

 

Toda apel Združenja Manager ni zalegel, prav tako ne apel društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

 

Preden je bil Berločnik razrešen, so v Društvu MDS povedali, da pričakujejo, da bodo morebitna nesoglasja, ki so nastala med nadzorniki in upravo, zgladili v konstruktivnem dialogu in iz tega morebitnega »spora ali nesporazuma« vsi skupaj izšli kot zmagovalci, kar se bo verjetno v bodoče odrazilo v še boljših rezultatih družbe ter posledično višji vrednosti naložbe za vse delničarje. Nadzorni svet in upravo Petrola so pozvali, naj stopita vsak korak nazaj in morebitne spore ali nesporazume rešita na korporativno običajen način in mimo medijev.

 

Nadzorniki so neodvisni

 

Več...

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.