Mediji o malih delničarjih

Mali delničarji za drugačne rešitve predloga zakona o izbrisih v bankah

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. april 2019 

Ljubljana, 11. aprila (STA) - Na sprejetje vladnega predloga zakona o izbrisih v bankah sta se danes odzvali stanovski združenji malih delničarjev. VZMD podpira predlog, ki ga je le dan za vlado potrdil državni svet, MDS pa odločevalce poziva, naj združijo najboljše možne rešitve iz obeh.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so pozdravili vladno rešitev, da mora Banka Slovenije dokazovati, da je pravilno izračunala velikost bančne luknje. "Želeli pa bi, da bi v zakonu bilo jasno določeno, da mora biti izračun narejen ob predpostavki delujočega podjetja in skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Na vladni predlog imajo precej pripomb. Želijo, da se cenitev naredi znova in vanje vnese dejanske podatke zadnjih petih let. Skrbi jih, kako in na čigav račun bo potekalo obveščanje razlaščencev, da morajo, če želijo imeti možnost za morebitno dosojeno odškodnino, vložiti tožbo. Predlagajo, naj virtualno podatkovno sobo vzpostavi ministrstvo za javno upravo ali pa Telekom Slovenije oz. Pošta Slovenije.

Znova so predlagali, naj država namesto stroškov, ki jih je ministrstvo samo za delo sodišč ovrednotilo na okoli 6,45 milijona evrov, oblikuje poravnalno shemo. Pri tem naj se v zakon nedvoumno zapiše, da se bo moral vsak, ki ni razkrit v javno dostopnih bazah KDD ali lastništvo ni razvidno v javni bazi podjetij ali nastopa za fiduciarnim računom na sodišču, razkriti, sicer poravnava ne bo možna.

ECB: BS ne sme plačati odškodnin za bančne izbrise

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  bančni izbrisi, obveznice, delničarji Datum: Sobota, 06. april 2019 Stran: 18

Sanacija bank Evropska centralna banka je v stališču podprla Banko Slovenije Ljubljana

Zahteva, da mora Banka Slovenije plačati morebitno odškodnino za bančne razlastitve ob zadnji sanaciji bank, ni v skladu s pravili o prepovedi monetarnega financiranja, v svojem mnenju o predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev ugotavlja Evropska centralna banka (ECB). 

Koalicija namreč prav te dni usklajuje omenjeni predlog zakona, ki med drugim predvideva, da bodo lahko nekdanji delničarji in imetniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih bank odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi morebitno odškodnino. Banka Slovenije temu plačilu nasprotuje, ker da bi šlo za monetarno financiranje, po pričakovanju pa je njihovo stališče v mnenju o predlogu zakona podprla tudi ECB. 

Plačilo je naloga države

Ta med drugim navaja, da bi bili razlaščenci do nadomestila upravičeni le, če bi se izkazalo, da so bili na slabšem, kot če bi šla banka v stečaj. Pri tem ECB izpostavlja, da bi bilo takšno financiranje naloga države in ne Banke Slovenije. ECB še opozarja, da tokratna različica zakona v nasprotju s prejšnjo naši centralni banki ne omogoča, da bi lahko v sodnem postopku državi dokazala, da ni odgovorna za odškodnine, povezane z izrednimi ukrepi.

Nadalje ECB, ki jo vodi Mario Draghi, opozarja na finančno neodvisnost BS, kar pomeni, da članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, kjer bi imele nezadostne rezerve in kapital. Ker ima BS po zadnjih podatkih 909 milijonov evrov rezerv, izbrisov pa je bilo za 960 milijonov evrov, bi, tako ECB, »v najslabšem primeru to pomenilo, da bi BS ostala brez večine pomembne vsote njenih rezerv, kar bi negativno vplivalo na njene finančne vire in finančno neodvisnost«.

Zaupnost podatkov 

ECB pomislek izraža tudi glede razkrivanja podatkov o stresnih testih in pregledu premoženja posameznih bank, ki da so zaupne narave. »Razkritje stresnih testov brez zaupnih informacij bi moralo biti omejeno le na delničarje in kreditodajalce, ki so jih izredni ukrepi Banke Slovenije neposredno prizadeli,« so zapisali. Hkrati so poudarili, da je ocena zdravja naših bank potekala pod okriljem ECB in pravil evropske regulative. V ECB menijo, da presoja ustreznosti ocen o takratnem stanju v bankah skupaj z metodologijo ne sodi v pristojnost nacionalnih sodišč, ampak lahko to presoja le Sodišče EU. 

Postopek na ESČP 

NLB nasprotovala izbrisu podrejenih obveznic, spodbijala ga ni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. april 2019 Stran: 10

Vodstvo največje banke je opozarjalo na ekonomske in pravne negativne posledice.

Ljubljana - Medtem ko bančni razlaščenci čakajo na zakon, ki jim bo omogočil vložitev odškodninskih tožb, na dan prihajajo nove podrobnosti o zadnji sanaciji bank. 

V uredništvu Dela namreč razpolagamo s podatki, da je NLB jeseni leta 2013 izražala pomisleke in bojazni glede izbrisa podrejenih finančnih instrumentov, a se pozneje na tak ukrep kljub temu ni pritožila.

Banka Slovenije je v letih 2013 in 2014 z odločbami o izrednih ukrepih razlastila okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih bank, ki so skupaj ostali brez 960 milijonov evrov naložb. Podlaga za izbris teh delnic in obveznic je bil je bil spremenjen zakon o bančništvu , ki ga je takratni parlament sprejel jeseni leta 2013.

V uredništvu razpolagamo z dokumenti, iz katerih je razvidno , da je uprava NLB, ki jo je vodil Janko Medja , v njej pa je sedel tudi sedanji šef banke Blaž Brodnjak, v tistem času, natančneje oktobra leta 2013 , tako evropsko komisijo kot ministrstvo za finance in Banko Slovenije opozarjala na negativne posledice morebitnih bail-in ukrepov za instrumente podrejenega dolga.

Opozorila o tveganjih

Po dosegljivih podatkih je vodstvo NLB opozarjalo na negativne posledice teh ukrepov na ugled in likvidnost banke , ki bi po njihovi oceni lahko celo presegle »korist tega ukrepa «. Poudarilo je pravna in ekonomska tveganja, za analizo katerih evropska komisija menda ni pokazala razumevanja. Banka je pristojne institucije zato pozivala k rešitvi, ki bi preprečila masoven odliv depozitov, hkrati pa priznala, da bi se z izbrisi spremenili pogoji podrejenih finančnih instrumentov.

Spomnimo, da so ti večinoma predvidevali , da do neizplačila pride le v primeru stečaja. Do tega ni prišlo, je pa centralna banka na podlagi opravljenih pregledov bilanc bank trdila , da bi banke šle v stečaj, če jih ne bi reševala država.

V NLB je bilo tako izbrisanih za 250 milijonov evrov podrejenih obveznic. A kljub predhodnim zadržkom do teh izbrisov NLB nato ni vložila tožbe zoper odločbo Banke Slovenije , čeprav ji je zakon o bančništvu to omogočal.

Janko Medja odgovarja, da tega ne more komentirati, ker da mora še vedno spoštovati zaupnost informacij, in tudi na NLB odgovarjajo, da tega ne komentirajo. Prav tako nam niso razkrili, koliko tožb so proti njim zaradi izbrisov in neizpodbijanja ukrepov centralne banke vložili razlaščenci.

Tožila le Factor banka

Edina, ki je vložila tožbo proti izrednim ukrepom Banke Slovenije iz leta 2013 , je bila Factor banka oziroma njena nekdanja uprava, ki sta jo sestavljala Ciril Dragonja in Dušan Valenčič. Ta banka je šla nato v nadzorovano likvidacijo, njeno premoženje pa je bilo preneseno na slabo banko, ki pa tožbe ni nadaljevala, zato je upravno sodišče tožbo zavrglo.

A vrhovno sodišče je lani poleti zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj je menilo, da imajo osebe , ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov.

Upravno sodišče je februarja letos tožbo spet zavrnilo, a se je tožnik pa naših informacijah menda ponovno pritožil na vrhovno sodišče.

Ustavno sodišče je že jeseni 2016 presodilo, da same odločbe o izrednih ukrepih niso bile neustavne, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti ustreznega pravnega varstva. 

Zakonodajalec bi jim to moral omogočiti v šestih mesecih, vendar s sprejetjem zakonskih podlag za to zamuja že dve leti.

Odškodnina na plečih BS

Ministrstvo za Finance pod vodstvom Andreja Bertonclja je pripravilo nov zakon o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki je bil do začetka marca v javni razpravi. Na ministrstvu pravijo , da so skrbno proučili prejete pripombe iz javne obravnave in da je predlog zakona v fazi zadnjih medresorskih usklajevanj. »Zelo si prizadevamo, da bi bila možna obravnava predloga zakona še na junijski seji državnega zbora, « dodajajo.

So upravi največjega založnika šteti dnevi?

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Tomaž Modic Teme:  Mladinska knjiga, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. april 2019 Ura: 04.00

Neuradno: začele so se priprave za selitev Mladinske knjige pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kaj to pomeni za sanacijo največje domače založniške hiše?

Tri leta po tem, ko je Mladinska knjiga prešla v last Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, je največja slovenska založba spet na začetku. Čeprav je uradno že dve leti v sanaciji, se že desetletje giblje v rdečih številkah. Ustvarja vedno manj prihodkov, lani pa je imela na ravni skupine 640.000 evrov izgube.

Zdaj bo breme njenega reševanja očitno prevzela država. Po naših informacijah se namreč na DUTB že pripravljajo na prenos dobrih 51 odstotkov delnic Mladinske knjige na Slovenski državni holding (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Gre za manever, ki ga je DUTB do zdaj izpeljal dvakrat:

  1. Leta 2016 je vlada Mira Cerarja DUTB odredila prenos terjatev do Save na SDH, s čimer je želela združiti hotelske zmogljivosti pod eno (državno) streho in preprečiti njihovo (raz)prodajo po delih.
  2. Dve leti pozneje pa je Cerarjeva vlada pod okrilje SDH prenesla tudi Koto, družbo za predelavo klavničnih odpadkov. S tem je želela Cerarjeva vlada zagotoviti, da bo v Sloveniji ostal obrat za ustrezno odstranjevanje poginulih živali.

Načrt, ki je v zraku že tri leta

O možnem prenosu Mladinske knjige na SDH se v političnih in kulturnih krogih govori že vsaj tri leta. Že konec 2016 so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Slovenski center Pen in Slovenska matica na številne vladne in državne institucije naslovili poziv, naj MK Založba preide v last SDH. Le tako bi se lahko najbolje uresničeval tako imenovani nacionalni interes na področju knjige, so opozorili pisatelji, pesniki in prevajalci.

Foto: STAŠe januarja so z ministrstva za gospodarstvo za Siol.net pojasnili, da "na tem področju ne potekajo nobene aktivnosti". Tudi na DUTB so želeli najprej izboljšati poslovanje Mladinske knjige do leta 2022. A več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da so načrte spremenili. Po zadnjih načrtih bi lahko Mladinska knjiga pod okrilje SDH prešla še pred poletjem.

Te možnosti na DUTB ne zanikajo. Pojasnili so, da je v skladu z zakonom možen tudi prenos njihove naložbe v Mladinski knjigi na SDH. Tudi v poročilu o poslovanju DUTB v zadnjem trimesečju lanskega leta, ki so ga poslali ministrstvu za finance, je mogoče prebrati, da bo pri Mladinski knjigi "morda izvedena podobna transakcija, kot je bila na primeru Koto".

V slabi banki nihče ne bo jokal za Mladinsko knjigo

Za to naj bi obstajala najmanj dva razloga. Prvi je povezan z dejstvom, da številni, predvsem v kulturniških krogih, v največji slovenski založbi vidijo podjetje posebnega pomena.

Po njihovem bi namreč le nadzorovani prenos Mladinske knjige pod okrilje države preprečil črni scenarij: razkosanje, prodajo ali celo stečaj, ki bi zaprl ključni založniški kanal za prodajo domačih knjig. Že več let namreč krožijo špekulacije, da nekatere vlagatelje, ki si ogledujejo Mladinsko knjigo, zanimajo predvsem nepremičnine na nekaterih najelitnejših lokacijah.

Slovesnost ob odkritju spomenika Borisu Pahorju leta 2017. Na fotografiji od leve proti desni: Peter Tomšič, Boris Pahor, Borut Pahor, ljubljanski podžupan Dejan Crnek in tedanji minister za kulturo Anton Peršak. Foto: MediaspeedDrugi razlog je, da v DUTB v resnici nikoli niso "posvojili" naložbe, ki so jo pred tremi leti kupili na dražbi od nekdanjega lastnika Zvon Ena Holdinga v stečaju. S sanacijo Mladinske knjige se niso pretirano ukvarjali. Čeprav je DUTB v začetku lanskega leta zamenjal nadzornike družbe, je dolgoletnega predsednika uprave Petra Tomšiča in člana uprave Marka Ručigaja, presenetljivo, pustil na položaju. Trenutno nadzorni svet Mladinske knjige vodi Matej Pirc, začasni glavni izvršni direktor DUTB.

Na DUTB priznavajo, da MK Založbi "v preteklih letih ni uspelo stabilizirati poslovanja in doseči pozitivnih rezultatov". "Glede na to, da se je plan prestrukturiranja sprejel in predstavil vsem zaposlenim šele pred kratkim, pričakujemo, da bo učinek prestrukturiranja najbolj viden v drugi polovici letošnjega leta, ki je tudi iz vidika sezone ključna za Skupino Mladinska knjiga, ter v vseh naslednjih letih," pojasnjujejo na DUTB. Program sanacije pripravlja svetovalna družba Deloitte.

Kaj pa odgovornost uprave?

A sogovorniki blizu DUTB in Mladinske knjige s prstom kažejo tudi na njeno upravo, ki naj bi v zadnjih mesecih na veliko lobirala za prehod pod okrilje SDH. Medtem ko je družba s prodajo logistične dejavnosti, ki jo je leta 2015 za 13 milijonov evrov prodala Pošti Slovenije, v finančnem smislu za zdaj še nad vodo, naj bi bila glavna težava poslovna sanacija.

Skupina Mladinska knjiga Založba je leta 2017 vknjižila dobrih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo tri odstotke manj kot v 2016 in pet odstotkov pod načrtom. Leto je končala s 378 tisoč evri čiste izgube. Še pred slabim desetletjem so prihodki znašali skoraj sto milijonov evrov.

Res je, da družba deluje v panogi, ki se zaradi tehnoloških sprememb in spremembe življenjskih navad krči. Finančna in gospodarska kriza sta velik udarec za domače založništvo, ki se podobno kot drugod v tujini bori za obstanek. A viri opozarjajo, da v Mladinski knjigi tudi po več letih še vedno nimajo jasnega načrta za prihodnost. "Vse se dela prepočasi. Lahko bi oddajali nepremičnino ali lastne prostore, a tega ne počnejo. Tudi program ostaja enak, kot je bil. S prenosom na SDH si želijo spet kupiti čas," pojasnjuje eden od sogovornikov.

Za 25 milijonov evrov nepremičnin

Mladinska knjiga ima sicer 60 knjigarn, ki so v središču Ljubljane in vseh večjih mestih po Sloveniji. Po zadnjih podatkih ima skupina v lasti nepremičnine, ki jih vrednoti na več kot 25 milijonov evrov. Ni izključeno, da je njihova tržna vrednost še višja.

Na DUTB so zato želeli nepremičnine oddeliti na posebno podjetje, ki bi ga odkupil DUTB, Mladinska knjiga pa bi od njega najemala nepremičnine, a do tega nikoli ni prišlo. Prevladal je namreč strah, da bi družba namesto obresti bankam plačevala višje najemnine. To bi dodatno obremenilo osnovno dejavnost, ki je v težavah, posledično pa bi bila družba manj zanimiva za morebitne kupce.

"Družba od pomladi aktivno in v sodelovanju s priznano mednarodno svetovalno družbo pripravlja celovito prenovo strategije in poslovnega modela s ciljem ohraniti temeljne dejavnosti založništva, knjigotrštva in komplementarne trgovine v obsegu in obliki, ki ju zahteva sodobni trg," so za Siol.net že konec lanskega leta povedali v Mladinski knjigi.

Nič več Agrokor, zdaj je Fortenova: kaj se spreminja za Mercator?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 2. april 2019 Stran: 5

Uradno je zaživela družba Fortenova grupa, ki je »naslednica« Agrokorja, med drugim največjega lastnika trgovske verige Mercator. Fortenova je posledica poravnave, dogovorjene z Agrokor jevimi upniki, ki so se sprijaznili, da dela svojih terjatev nikoli ne bodo dobili nazaj. Najboljše premoženje Agrokorja je oziroma še bo preneseno na Fortenovo, stari Agrokor pa bo šel v stečaj.

Kaj je že v lasti Fortenove...

Z včerajšnjim dnem je bilo na Fortenovo prenesenih 77 od 159 družb Agrokorjeve skupine, gre za družbe, na katere je učinkoval tako imenovali lex Agrokor. Od teh je 45 »zrcalnih« podjetij, gre za insolventna podjetja, ki jim bodo v imenu dodali besedo »plus« (med temi Konzum plus, Jamnica plus, Zvijezda plus, Ledo plus...). Na starem Agrokorjuje ostalo manjvredno oziroma insolventno premoženje in - kot že rečeno - ta bo šel v stečaj.

Fortenova je med drugim že lastnica trgovskih družb Konzum, Vepro in Tiska, živilskih družb Ledo, Jamnica, Pik in Zvijezda ter kmetijskih družb Belje, Agrolaguna, Solana Pag ..., če omenimo le najbolj znane. Fortenova ima sedež v Zagrebu, njen edini delničar pa je na Nizozemskem ustanovljena družba Aisle Dutch HoldCo B.V., katere edina dejavnost je lastništvo Fortenove. Delničarji družbe Aisle so upniki Agrokorja, ki so do deležev prišli prek upniškega dogovora. Gre tako za finančne upnike kot dobavitelje in lastnike obveznic Agrokorja. Lastniška sestava holdinga Aisle je v tabeli. ...

in zakaj Mercator še ni. Kdaj bo?

Stari Agrokor še vedno ostaja 69,57-odstotni lastnik Mercatorja. Zakaj? Zato, ker na Mercator lex Agrokor ni učinkoval in bo ta med premoženjem, ki se bo na Fortenovo šele prenašalo. Pred tem mora novi lastnik še pridobiti soglasje Mercatorjevih upnic (tako imenovano dovoljenje za change of control), nato bo potreboval tudi soglasje varuha konkurence (ki bi sicer moralo biti zgolj formalnost, saj se s tem na trgu ne spreminja nič), Fortenova pa bo morala po nekaterih interpretacijah objaviti tudi prevzemno ponudbo za Mercator. Kdaj se bo začel postopek prenosa Agrokorjevega deleža Mercatorja na Fortenovo? »Ne moremo povedati nič konkretnega, upamo, da čim prej. Trenutno smo vse moči osredotočili na prenos premoženja, ki že poteka, nato pa se posvetimo nadaljnjim postopkom,« pravijo v Fortenovi. Je pa slutiti, da v Sloveniji ni več nasprotovanja v zvezi s prenosom. Vsaj tako je bilo razumeti šefa slovenskega upniškega odbora Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin v oddaji Odmevi 1. marca letos.

Po oceni naših virov bi lahko Mercator »novega« večinskega lastnika dobil do jeseni oziroma do konca tega leta. Do takrat se za delničarje Mercatorja, njegove dobavitelje in zaposlene gotovo ne bo spremenilo nič. Če bo Fortenova objavila prevzemno ponudbo (po kakšni ceni, po neuradnih informacijah še ni določeno), bodo lahko mali delničarji, ki so ostali zaklenjeni v kapitalu družbe, te prodali.

Dodajmo, da lahko Sberbank po upniškem sporazumu 18,54-odstotni delež Mercatorja zamenja za dodatni 1,6-odstotni delež v Fortenovi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od danes »stalni upravni odbor«

Perutnina Ptuj: Ukrajinci segli globoko v žep

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 28. marec 2019 Stran: 6

Preostalih pet tisoč delničarjev Perutnine Ptuj bo za vsako delnico prejelo 17,82 evra, lahko pa še več Ukrajinski MHP-je prek svoje ciprske dražbe Hemiak Investments včeraj v Večera objavil prevzemno ponudbo za Perutnino Ptuj. Prevzemnik že ima 90,69 odstotka vseh delnic, Perutnina pa tudi 1,84 odstotka lastnih delnic, katerih ukrajinskemu prevzemniku ni treba odkupiti. Tako se prevzemna ponudba dejansko nanaša na preostalih 815.164 delnic, od katerih ima državni Kad 586 tisoč delnic, preostalih okrog 5.000 malih delničarjev pa skupaj 229.164 delnic ali v povprečju nekaj več kot 45 delnic vsak. Prevzemnik za vsako posamezno delnico Perutnine ponuja 17,82 evra, prevzemna ponudba pa poteče 22. maja letos.

Ob tem je malim delničarjem, ki imajo zgolj nekaj delnic Perutnine, smiselno počakati na kasnejšo iztisnitev iz lastništva, ki jo omogoča zakon in se bo skoraj gotovo zgodila, saj se tako izognejo določenim stroškom, ki nastanejo ob prodaji delnic v prevzemnem postopku.

Z objavo prevzemne ponudbe je bilo razkrito, da je MHP SIJ-u - ta je posredno v pretežni lasti ruske družine Zubicki - za 90,69 odstotka delnic Perutnine plačal 176,3 milijona evrov. Potem ko bodo aprila dokončno znani lanskoletni poslovni rezultati ptujske prehrambne družbe, pa se bo kupnina in s tem tudi prevzemna cena še nekoliko zvišala, obljubljajo v vrstah ukrajinskega prevzemnika, s čimer se bo končna vrednost prevzema Perutnine dvignila nad 200 milijonov evrov.

Kostićevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: A. P.Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 29. marca 2019 Stran: 10

GORENJSKA BANKA Kostičevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Delničarji Gorenjske banke, v kateri ima 98 odstotkov AIK Banka Miodraga Kostiča, bodo 29. aprila na skupščini odločali o izključitvi malih delničarjev. Mali delničarji bodo v zameno za prenos delnic na AIK Banko dobili 298 evrov odpravnine.

Prav tako bo skupščina odločala o imenovanju dveh nadzornikov - Franca Selaka in Petra Graška ki bosta zamenjala dosedanja nadzornika Mateja Podlipnika in Aleša Aberška.

Čakajoč na pravno državo - Odvetnici Tamara Kek in Barbara Žemva iz Sobotne priloge Dela z dne 23 03 2019

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Tamara Kek in Barbara Žemva  Teme:  sanacija bank Datum: Petek, 23. marca 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ

Za solastnico družbe Štore Steel prevzemna ponudba

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. marec 2019 Spletna objava: 09.53

Družba Storkom ter Marjan Mačkošek in Tomaž Subotič so objavili prevzemno ponudbo za družbo pooblaščenko Železar Štore, ki je ena od večjih lastnic železarne Štore Steel. V njej imajo skupaj 59,8-odstotni delež, za preostale pa ponujajo 4,82 evra na delnico. Veljavnost ponudbe je od 20. marca do 13. maja.

Ponudniki delujejo usklajeno na podlagi sporazuma o skupnem nastopu pri prevzemu. Družba Storkom Štole v ciljni družbi sedaj obvladuje 28,5 odstotka, Mačkošek 11,2 odstotka in Subotič 20,1 odstotka. Po koncu prevzemne ponudbe bo prvi prevzel 20 odstotkov pridobljenih delnic, drugi 15 odstotkov in tretji 65 odstotkov pridobljenih delnic, izhaja iz današnje javne objave v Financah.

V njej prevzemniki ne določajo praga uspešnosti, tako da se bo ta štela za uspešno ne glede na odstotek pridobljenih delnic.

Subotič in Mačkošek sta v petčlanskem nadzornem svetu družbe pooblaščenke, njen direktor pa je Anton Franulič, ki je tudi eden večjih lastnikov družbe Storkom.

Družba pooblaščenka Železar Štore krepi lastništvo v železarni Štore Steel od sredine lanskega leta. Ta je sedaj njena približno 20-odstotna lastnica. Največja lastnica je s skoraj 30 odstotki družba Unior, med večjimi sta še Dinos in Kovintrade, sledijo manjši lastniki, med njimi Mačkošek, ki je to družbo vodil 18 let, nato pa v začetku leta 2017 odstopil na lastno željo.

Prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela

Medij: Gorenjski glas  Avtorji: Simon Šubic Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 19. marec 2019 Stran: 1

AlK banka je lastništvo v Gorenjski banki povečala na 90,11 odstotka.

Kranj - Srbska banka AIK v lasti poslovneža Miodraga Kostiča je v petek sporočila, da je prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela, saj je lastništvo povečala s 77,68 na 90,11 odstotka. Njeno ponudbo, v kateri je za delnico obljubila 298 evrov, je med 14. februarjem in 13. marcem sprejelo 292 akceptantov, ki so bili imetniki 12,43 odstotka delnic Gorenjske banke, je AIK banka objavila v petkovi izdaji Dela.

Največji delež v Gorenjski banki je AIK pridobil od družbe Sava, ki je morala svoj 37,6-odstotni delež prodati zaradi zahteve Banke Slovenije. Deleže je srbska banka med drugim kupila še od Abanke, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Družbe za upravljanje terjatev bank, Iskre, Domela, Komunale Tržič, Gee, Intese Sanpaolo in nekaterih občin.

AIK je Gorenjsko banko poskušal prevzeti že lani, ko je tudi objavil prevzemno ponudbo, a potem ni pravočasno pridobil dovoljenja za prevzem s strani Banke Slovenije. Ta je ustrezno dovoljenje naposled izdala 29. oktobra lani, že pred tem pa je AIK pridobil dovoljenje srbske centralne banke, prevzem pa sta mu odobrila tudi srbski in slovenski varuh konkurence.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.