Mediji o malih delničarjih

Omejitve pri izplačilih dividend grozijo tudi letos

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič, Nejc Gole tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 11. februar 2021 Stran: 9

Zadržanost pri izplačilu dividend

Finančna industrija Odbor za finančno stabilnost pričakuje veliko zadržanost finančnih družb pri izplačilih dividend

Finančni regulatorji so tik pred izdajo novih pravil in priporočil glede izplačil dividend v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah. Novi ukrepi bodo temeljili na priporočilu odbora za finančno stabilnost, ki je zaradi velike negotovosti, povezane z okrevanjem po pandemiji, izrazil pričakovanje, da bodo finančne družbe pri odločitvah o izplačilu dividend zelo zadržane.

Med najbolj prizadetimi zaradi omejitev pri izplačilih dividend je država, pomembna lastnica v NLB, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in prek Kada v Modri zavarovalnici. Država in Slovenski državni holding (SDH) sta lani skupaj prejela za 86 milijonov evrov dividend oziroma 60 odstotkov vseh načrtovanih. Nižje izplačilo je posledica tudi omejitev regulatorjev glede izplačil dividend. Letos v SDH načrtujejo 88 milijonov evrov prilivov iz dividend. Če za zavarovalnice in banke ne bodo veljale omejitve glede delitve dobička, bi bilo izplačilo lahko 48 milijonov evrov višje oziroma skupaj 131,5 milijona evrov.

Na Agenciji za zavarovalni nadzor zaradi podaljšanja negotovosti v zvezi s pandemijo razmišljajo o podaljšanju priporočila (po) zavarovalnicam in pokojninskim družbam za zadržanje dobičkov iz poslovanja, pravi director agencije Gorazd Čibej. Pred izdajo novih ukrepov glede izplačila dividend sta tudi Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Regulatorji pričakujejo zadržanost pri izplačilih dividend tudi letos.

Odbor za finančno stabilnost (OFS) - tega sestavljajo predstavniki regulatorjev bank, zavarovalnic in trga vrednostnih papirjev ter ministrstva za finance - je konec prejšnjega meseca zaradi velike negotovosti, povezane z okrevanjem, in morebitnih motenj v finančnem sistemu zaradi posledic epidemije izrazil pričakovanje, da bodo finančne družbe, torej banke, zavarovalnice in druge, pri odločitvah glede izplačila dividend zelo zadržane. OFS je finančnim regulatorjem izdal priporočilo, naj izdajo zavezujoč instrument, priporočilo ali mnenje glede izplačila dividend za leta 2019, 2020 in 2021. To priporočilo velja do 30. septembra.

Banka Slovenije tik pred izdajo nove odločitve

V Banki Slovenije bi lahko danes ali v prihodnjih dneh izdali novo odločitev glede izplačila dividend. Trenutno velja prepoved izplačila dobička iz aprila lani. Evropska centralna banka je nato konec lanskega leta odpravila prepoved izplačila dividend, še vedno pa banke poziva, naj se do septembra temu odpovedo, postavila pa je tudi nekatere pogoje za banke, ki se bodo vendarle odločile za izplačilo dobička.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nedavno na omizju Ljubljanske borze dejal, da verjame, da bo banka letos spet začela izplačevati dividende in da bodo lastnike delnic konec leta pozitivno presenetili. Kot ga je bilo razumeti, računa, da omejitve regulatorja ne bi veljale za celotno bančno industrijo, ampak za posamične banke glede na kazalnike. Bančni system je sicer lani do novembra ustvaril 471 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je petino manj kot predlani, brez enkratnega vpliva združitve Nove KBM in Abanke pa bi bil dobiček manjši za več kot polovico.

Na AZN razmišljajo o podaljšanju ukrepa Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je marca lani pozvala vse (po) zavarovalnice in pokojninske družbe, da zaradi širjenja epidemije in nepredvidljivosti na finančnih trgih dividend iz bilančnega dobička do 1. oktobra 2020 ne izplačajo. Avgusta je AZN vse te finančne ustanove še pozvala, naj tudi po tem datumu zadržijo in ne prevzemajo nepreklicnih zavez za izplačilo dividend, dokler ne bodo izdana mnenja revizorjev k letnim poročilom. Dopustili pa so možnost izplačila dividend, če bi zavarovalnica to utemeljila regulatorju in izvedla stresne teste. Sava Re je tako za november lani sklicala skupščino, na kateri bi delničarji odločali o izplačilu dividend za leto 2019. Vendar je uprava zavarovalnice skupščino preklicala zaradi nekaterih zavarovalnih poslov na Irskem in v Združenem kraljestvu, ki bi lahko poslabšali poslovanje. Sava Re se bo do izplačila dividend opredelila ob objavi revidiranih izkazov za lani.

»Po podatkih, s katerimi razpolagamo, nobena slovenska (pozavarovalnica oziroma pokojninska družba lani ni izplačala dividend, ki bi bile vezane na njihovo poslovanje v letu 2019,« pravi Čibej.

Po njegovih besedah razmišljajo o podaljšanju priporočila za zadržanje dobičkov iz poslovanja. S tem bi AZN upošteval priporočila tako Evropskega odbora za sistemska tveganja kot nacionalnega OFS. Po sogovornikovih besedah so sicer zavarovalnice lani - glede na podatke iz devetmesečja – poslovale razmeroma dobro, jim pa tudi letos grozi več tveganj, ki bi lahko vplivala na poslovanje panoge.

ATVP pripravlja novo mnenje

Tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pripravlja novo mnenje glede izplačil dividend. Za družbe za upravljanje, upravljavce alternativnih investicijskih skladov, borznoposredniške družbe, Ljubljansko borzo in KDD trenutno velja mnenje iz aprila lani, v katerem jim ATVP svetuje posebno previdnost pri izplačilih dobičkov, tako da bodo tudi v primeru dolgotrajnejših posledic epidemije razpolagale z ustrezno višino kapitala in zagotavljale ustrezno raven likvidnosti.

Med prizadetimi tudi državni proračun

Pravila glede izplačila dividend zanimajo tudi lastnike finančnih družb. Velika delničarka je država, pomembna lastnica v NLB, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in prek Kada v Modri zavarovalnici. Država in Slovenski državni holding (SDH) sta lani skupaj prejela za 86 milijonov evrov dividend oziroma 60 odstotkov vseh načrtovanih. Nižje izplačilo je posledica slabšega poslovanja nekaterih družb zaradi epidemije in omejitev regulatorjev glede izplačil dividend. Letos v SDH načrtujejo 88 milijonov evrov prilivov iz dividend. Če za zavarovalnice in banke ne bodo veljale omejitve glede delitve dobička, bi bilo izplačilo lahko 48 milijonov evrov višje oziroma skupaj 131,5 milijona evrov.

Janša grozi SMC tudi pri agencijah

Medij: Dnevnik AvtorAnja Hreščak, Meta Roglič  tema: AZN,ATVP, BS Datum: Petek, 13. februar 2021 Stran: 1 in 3

Banki Slovenije vrnili v preiskavah zaseženo dokumentacijo

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Četrtek, 11. februar 2021

Ljubljana, 11. februarja (STA) - Potem ko je Sodišče EU decembra lani odločilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU, je Banka Slovenije v sredo prejela arhivsko listinsko in elektronsko dokumentacijo, ki jo je NPU zasegel v hišni preiskavi leta 2016, je danes sporočila centralna banka.

"V Banki Slovenije preverjamo, ali je bila dokumentacija vrnjena v celoti," so še sporočili.

Sodišče EU je ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, vloženi aprila 2019. Komisija je Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, je Slovenija kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z EU.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je preiskavo izvedel zaradi suma zlorabe položaja v okviru sanacije bank konec leta 2013. Slovenska stran je ob razglasitvi sodbe poudarjala predvsem to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB. Zato sodba po mnenju pravosodnega ministrstva ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek glede sanacije bank. Kazenska zadeva je namreč usmerjena le v takratne nacionalne pristojnosti Banke Slovenije.

MDS: Poteza ustavnega sodišča glede bančnih izbrisov nepotreben zastoj v postopku

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Ponedeljek, 01. februar 2021

Poteza ustavnega sodišča, ki se je v presoji ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, je po mnenju Društva MDS "absolutno nepotreben zastoj v postopku".

Ustavno sodišče naj zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom skladen 26. člen slovenske ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

"Stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po sedmih letih na začetku poti, je v nasprotju s tem členom ustave," so zapisali v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS).

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti po njihovem postavljeno, bi se glasilo, ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene.

Ustavno sodišče se je s sklepom s 14. januarja, kar so sporočili v petek, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Med drugim ga sprašuje glede izplačila odškodnin iz sredstev Banke Slovenije ter javne objave podatkov, ki so bili podlaga za izredne ukrepe. Do odločitve Sodišče EU je postopek prekinilo, Sodišču EU pa predlagalo, da odloči po hitrem postopku.

Telekom Slovenije s štirimi novimi nadzorniki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 21. januarja 2021 Vir objave: TUKAJ

 

Skupščina Telekoma Slovenije je za člane nadzornega sveta imenovala Iztoka Černošo, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka ter iz nadzornega sveta odpoklicala Igorja Rozmana.

Skupščina, na kateri je bilo prisotnega 77,41 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je Rozmana, ki je bil imenovan avgusta 2019, s potrebno tričetrtinsko večino odpoklicala z današnjim dnem.

Černoša, Igličar, Kerin in Cerjak, ki so dobili med 94- in 95-odstotno podporo prisotnih delnic, bodo štiriletni mandat začeli 22. januarja letos. V prvotnem sklicu je bil za nadzornika predlagan Boštjan Koler, ki pa je odstopil od kandidature, zato je Slovenski državni holding (SDH) v nasprotnem predlogu predlagal Černošo, sicer direktorja v družbi 2TDK. Kot je razvidno iz gradiva za skupščino, je bil glavni razlog odstopa omenjenih treh članov ta, da je med člani nadzornega sveta prišlo do sporov in nezaupanja, ki jih ni bilo mogoče razrešiti med samimi člani nadzornega sveta.

Spori in nezaupanje pa se očitno ne navezujejo zgolj na tri člane, ki so odstopili. Zaradi tega je posledično prišlo do situacije, ko nadzorni svet zaradi notranjih nesoglasij ne more več izvajati primernega nadzora nad poslovanjem družbe, so zapisali. Skupščina je prav tako s potrebno tričetrtinsko večino sprejela spremembe statuta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

 

Država lahko dokonča prevzem Term Olimia

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar  Teme: Terme Olimia, mali delničarji Datum: Četrtek, 14. januar 2020 Stran: 4

Varuh konkurence po šestnajstih mesecih presodil o koncentraciji državnega lastništva v Termah Olimia Država lahko dokonča prevzem Term Olimia Agencija za varstvo konkurence je dovolila državi, da pridobi do 100-odstotni kapitalski delež v Termah Olimia. To pomeni, da bo Slovenski državni holding lahko dokončal prevzem te družbe, v kateri ima država s svojimi družbami že zdaj večinski delež. Agencija je presojala nakup delnic, ki jih je v termah imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo povečala na 77 odstotkov. S tem bo presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. 

Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija 2019 podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je bil doslej 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji, malo manj kot 6-odstotni delež družba Bioto, ki je v lasti vodilnih menedžerjev v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki so lastniki več kot odstotka delnic, še družba Larix invest v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec.

Po odločbi prevzemna ponudba 

Z nakupom deleža mariborske banke so državne družbe postale lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem je država presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bi moralo biti končno tudi uradno znano, koliko je bil vreden posel med SDH in Novo KBM. 

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala malo več kot štiri milijone evrov oziroma približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena za delnico v prevzemni ponudbi. To pomeni, da bi država za dokončni prevzem Term Olimia morala plačati še približno štiri milijone evrov.

Med najbolj uspešnimi

S prevzemom Term Olimia bo država oziroma ministrstvo za gospodarstvo nekoliko bliže cilju, da pod okriljem novega turističnega holdinga združi več podjetij, ki so v 100-odstotni ali večinski državni lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v holdingu še Thermana Laško in zreški Unitur ter Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Adria Ankaran in Hit. V skupini teh družb sodijo Terme Olimia med najbolj uspešne, saj so v zadnjih letih z obsežnimi naložbami temeljito posodobile in razširile svojo ponudbo ter dosegle zelo dobre poslovne rezultate. Predlani je družba imela rekordnih 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanske številke so občutno nižje, saj je bilo zdravilišče zaprto skoraj sedem mesecev. Po ocenah naj bi bili lanski prihodki za približno 30 odstotkov nižji od predlanskih.

 

Januarja o novih nadzornikih

Medij: Delo  Avtorji: N.G.  Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 19. december 2020 Stran: 18

Skupščina Telekoma Januarja o novih nadzornikih Delničarji Telekoma Slovenije bodo na skupščini 21. januarja odločali o razrešitvi nadzornika Igorja Rozmana ter imenovanju štirih novih nadzornikov Boštjana Kolerja, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka. Zahtevo za sklic skupščine je podal Slovenski državni holding (SDH). 

 

Z imenovanjem novih nadzornikov bodo delničarji popolnili nadzorni svet. Spomnimo, ko so iz njega odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič, je okrožno sodišče imenovalo nadomestne nadzornike Kolerja, Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja. Boštjan Koler, sicer član uprave SDH, tako ostaja v nadzornem svetu. Aleksander Igličarje predavatelj na katedri za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Marko Kerin je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice. Radovan Cerjak je odvetnik.

 

Zbor delničarjev bo odločal tudi o spremembi statuta družbe, po katerem bi uvedli mandatarski sistem oblikovanja uprave Telekoma Slovenije. Ta predvideva, da nadzorni svet na predlog predsednika uprave imenuje preostale člane uprave. 

Mali delničarji za javno objavo podatkov o bančni sanaciji

Medij: Dnevnik Avtorji:  Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, javne finance  Datum: Torek, 15. december 2020 Vir: TUKAJ

Revizijsko poročilo, v katerem je računsko sodišče ugotovilo, da bančna sanacija ni temeljila na ustreznih podlagah, je večinoma zakrito in nedostopno javnosti. Mali delničarji so prepričani, da je razkritje podatkov nujno, saj bi razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic imeli le na ta način možnost za vsaj približno enakovreden boj na sodišču.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

 

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

 

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.

Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

 

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.

Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

 

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

Banka Slovenije neuspešna pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. decembra 2020 Stran: 5

Računsko sodišče je včeraj objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije ter ugotovilo, da je bila ta pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank v obdobju med letoma 2008 in 2013 delno uspešna, pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa neuspešna. Večina besedila poročila je zakrita.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je za STA pojasnil, da jim Banka Slovenije ni zagotovila dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 v celoti ustrezni.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče zanesljivo uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja, so med drugim ugotovili revizorji.

Banka Slovenije je nato izrekla dokapitalizacijo bank v višini 3,6 milijarde evrov. "Ta pa je bila po našem mnenju izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah. Vse to je vodilo k visoki dokapitalizaciji, ki je predstavljala državno pomoč, kar je v praksi pomenilo, da se je država zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku.

Težava je, da si do prodaje država ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, ker se negativni scenariji niso uresničili,” je sklenil Vesel.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so pozdravili ugotovitve računskega sodišča. Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in državnemu zboru. Znova so pozvali k poravnavi ali ustanovitvi poravnalne sheme. "V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država," so predlagali.

Banka Slovenije neuspešno utemeljila ukrepe ob sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. december 2020 Stran: 10

Poročilo računskega sodišča Centralna banka pod drobnogledom - Revizorji dvomov niso mogli ne potrditi ne ovreči

Pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije (BS) delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij BS med letoma 2008 in 2014.

Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Maja Grgič »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« piše v poročilu.

Njegova vsebina je večinoma zakrita, ker da gre za poslovno skrivnost. Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila zapet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.

 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Računsko sodišče je izreklo kar nekaj pripomb glede pregledov kakovosti sredstev bank (AOR), ki sta jih izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. Državni revizorji opozarjajo, da BS pri izvedbi AOR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, unovčitvene vrednosti zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem. Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AOR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa - zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so se. Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah.

»Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AOR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank. Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AOR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je pomenilo odstop od predvidene metodologije.

Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato višja ali ne.

 

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ni ustrezno utemeljenih razlogov za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AOR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi kot tudi ne negativnega kapitala bank.

Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank primerno.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi nizke vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti razlogov za odstopanja.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so zadovoljni, da tudi računsko sodišče izraža podobne dvome o uspešnosti izrečenih ukrepov BS, kot so jih doslej imeli sami. Ogorčeni pa so, da je velik del poročila zakrit: »Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je BS utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.« Menijo, da so ugotovitve revizorjev dodaten vzrok za poravnavo z razlaščenimi vlagatelji.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.