Mediji o malih delničarjih

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Torek, 3. november 2020 Stran/vir: TUKAJ

Sodišče je presekalo zagato, v kateri se je po odstopu treh nadzornikov znašel Telekom Slovenije, in imenovalo nove nadzornike. To so Boštjan Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar. Družba je hkrati ustavila prodajo kosovskega Ipka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je konec oktobra na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenovalo tri nadomestne nadzornike Telekoma Slovenije. Sodba je včeraj postala pravnomočna. V nadzornem svetu Telekoma tako po novem sedijo Boštjan Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, funkcija pa je prenehala Alešu Šabedru, Barbari Cerovšek Zupančič in Bernardi Babič, ki so pred dvema tednoma podali odstopne izjave.

Hkrati je Telekom ustavil postopek prodaje stoodstotnega deleža v svoji kosovski družbi Ipko Telecommunications, kot smo napovedali v Dnevniku. »Ipko ostaja del Skupine Telekom Slovenije,« so sporočili iz Telekoma. Prispele ponudbe zanj naj bi se gibale okrog 15 milijonov evrov; po ocenah vodstva družbe naj bi bile prenizke.

Začasni nadzorniki

Kmalu pa bo nadzorni svet znova prevetren, saj so novi nadzorniki, ki jih je imenovalo sodišče, zgolj začasni. Njihova funkcija traja do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini Telekoma Slovenije in največ eno leto od izdaje sklepa, so iz Telekoma sporočili prek Ljubljanske borze. Sodišče je bilo pravzaprav edino, ki je v času epidemije lahko presekalo zagato, v kateri se je znašel nadzorni svet po odstopu treh članov.

Skupščina bi namreč morala čim prej imenovati nove nadzornike, toda epidemija trenutno preprečuje izvedbo skupščine, hkrati pa pravila o elektronski skupščini niso dorečena. Odstopljeni člani so tako do imenovanja novih obtičali v nadzornem svetu družbe. Ker pa so odstopili zaradi »trenutnih (slabih, op. a.) razmer« in »nesoglasij« v nadzornem svetu, kot je v svoji odstopni izjavi zapisal Šabeder, se nadzorni svet ni mogel zediniti o aktualnih zadevah, zato so te stale.

Poleg uvodoma omenjenih so člani devetčlanskega nadzornega sveta Telekoma kot predstavniki kapitala še Barbara Gorjup, Barbara Kürner Čad in Igor Rozman, kot predstavniki zaposlenih pa Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Jana Žižek Kuhar.

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: Laura Štraser Teme: Luka Koper,  mali delničarji Datum: petek, 23. februar 2020 Vir: klikni TUKAJ

Sodišče: Dejanski “gazda” je vedno bila Luka Koper

Po večletnih opozorilih, da je poslovni model t.i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču nezakonit, je temu zdaj pritrdilo še delovno sodišče, ki je presodilo, da so bili "zunanji" delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper.

Poslovni model IPS, s katerim so v Luki Koper racionalizirali delovni proces in stroške dela, bo Luko Koper po sodbi sodišča drago stal.

V sodbi enega od nekdanjih delavcev, ki je v Luki delal prek tako imenovanih “luških gazd” oziroma podjetij IPS, je tako koprsko delovno sodišče jasno presodilo, da je bil njegov dejanski delodajalec vseskozi Luka Koper. Obenem bodo v Luki Koper morali delavcu priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja in tudi povrniti razliko v plači, ki bi jo prejemal v Luki Koper, od plače, ki jo je prejemal pri svojem "gazdi.". Sodba še ni pravnomočna.

Kot je pojasnil pravni zastopnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, se je za tožbe odločilo še več nekdanjih zaposlenih pri IPS-ih, ki so po lanskem preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve. Sočasno z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju s podjetji IPS, imenovanih tudi “luške gazde”, je namreč Luka v skladu s tristebrno rešitvijo, ki jo je pripravila uprava Dimitrija Zadela, postopno začela tudi neposredn zaposlovati omenjene delavce. Kljub pozivom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in nekaterih drugih državnih organov ter delavskih organizacij, da naj imajo pri zaposlitvah prednost delavci, ki v koprskem pristanišču neprekinjeno delajo že leta, se je Luka Koper na koncu odločila drugače. Zaposlila je le določene izmed njih, vrsti teh delavcev pa so bile pogodbe odpovedane in so bili primorani na zavod za zaposlovanje – med njimi je v veliko primerih šlo za starejše delavce, delovne invalide in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

“Sodbe delovnega sodišča pomenijo odpravo posegov v ustavne, delavske in socialne pravice tožnikov in to, da so državni organi ravnali pravilno, ko so zahtevali ukinitev nezakonitega poslovnega modela IPS-ov v Luki,” je poudaril Blatnik in dodal, da je koprsko sodišče dalo jasno zahtevo po spoštovanju delovnopravne zakonodaje pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Ta se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ko gre dejansko za dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, in ne storitev, pri čemer podjetje, ki napotuje delavce (kar so bila v primeru Luke Koper IPS-podjetja), nima dovoljenja za opravljanje agencijske dejavnosti. Kot je znano, so IPS-podjetja delavce v pristanišče napotovala na delo s pogodbo o poslovnem sodelovanju.

Sodišče pa je tožnikom ugodilo tudi v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. “Ker so tožniki dejansko osebno in neprekinjeno, pod navodili, nadzorom, z delovnimi sredstvi in z vključitvijo v delovni proces Luke Koper izvajali delo, je sodišče po izvedenih dokaznih postopkih ugotovilo tudi, da so dejansko izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja tožnikov, zato jim je priznalo delovno razmerje,” še eno pomembno odločitev sodišča razjasni sogovornik. Na podlagi ugotovitve delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo z luškimi delavci, kar pomeni, da so tožniki upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še do drugih pravic.

Bodo v Luki Koper priznali pravice vsem, ki so delali zanje?

Po odločitvi sodišča je zdaj na potezi Luka Koper – vprašanje je, ali bo sodbe spoštovala in čim prej rešila nezavidljiv položaj omenjenih delavcev. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, sodbe za zdaj še proučujejo. Glede morebitnih pritožb pa se bodo odločili v roku, ki ga imajo na razpolago. Kar zadeva ocene višine sredstev, ki jih bodo morali v primeru pravnomočnih sodb nameniti za poplačila razlik v plačah in prispevkih, v Luki Koper informacij ne dajejo. Pojasnili so zgolj to, da ima družba za obveznosti iz naslova pravnih obvez vsako leto rezervirana sredstva, o čemer poroča tudi v letnih poročilih. “Ker bi razkrivanje v zvezi s tožbami lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami, dodatnih pojasnil ne moremo posredovati,” so še sporočili.

K temu, da naj vendarle spoštujejo sodbo koprskega delovnega sodišča in odpravijo poseg v človekovo dostojanstvo teh delavcev, pa so Luko Koper pozvali tudi v delavskih organizacijah.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Aljaž Potočnik Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 8. oktober 2020 Vir: tukaj

Po naših neuradnih podatkih se interes za prodajo kosovskega operaterja Ipko pri Telekomu Slovenije ohlaja, čeprav število uporabnikov strmo pada, z njim pa tudi prihodki.

Telekom Slovenije je sredi lanskega leta začel postopek prodaje 100-odstotnega deleža kosovskega operaterja Ipko. Gre za zadnjo veliko investicijo tega slovenskega operaterja v tujini. Po naših podatkih je Telekom zavezujoče ponudbe za nakup prejel 28. septembra letos, višina pa nam ni znana. Kosovski mediji so sicer že julija omenjali ponudbe v višini okoli 152 oziroma 155 milijonov evrov.

Kljub prejetju zavezujočih ponudb in lanski odločitvi za prodajo pa se po naših podatkih slovenskemu operaterju s prodajo kosovskega podjetja ne mudi. Neuradno smo celo izvedeli, da bi se znal interes za slovo od Ipka ohlajati. O tem smo povprašali Telekom Slovenije, dobili pa skop odgovor, da je postopek prodaje v teku, »zato ne postopka ne drugih podrobnosti v zvezi s tem ne moremo komentirati. V tovrstnih postopkih deležnike obveščamo skladno s pravili, ki veljajo za družbe v prvi borzni kotaciji.« Če bi se glede prodaje premislili, bi bilo razloge za takšno potezo težko razumeti.

Slabi rezultati podjetja

Ipko namreč že vrsto let izgublja delež na kosovskem trgu. Leta 2017 je imelo podjetje 47-odstotni delež med ponudniki fiksnih storitev širokopasovnega spleta in 35,1-odstotni delež uporabnikov mobilnih storitev. Leto kasneje je delež fiksnih storitev padel na 44,4 odstotka, v mobilnem delu pa se povečal na 39,2 odstotka. Lani je tržni delež fiksnih storitev padel že na 31,4 odstotka, delež mobilnih uporabnikov pa je zrasel na 43,8 odstotka. Od konca lanskega leta pa je bil padec silovit tudi na področju mobilnih storitev. Podjetje je v prvih šestih mesecih tega leta izgubilo 15.000 uporabnikov širokopasovnih storitev in kar 118.000 uporabnikov mobilnih storitev, to je 14,4 odstotka vseh Ipkovih mobilnih uporabnikov konec leta 2019. Tudi če temu dodamo 23.000 novih uporabnikov telefonskih storitev prek interneta, je padec strm.

Močno so v zadnjem letu in pol padli tudi prihodki podjetja. Ti so leta 2018 znašali še dobrih 71 milijonov evrov in so bili boljši kot leto prej, lani pa so upadli na 60 milijonov evrov. V prvi polovici tega so poslovni prihodki Ipka v primerjavi z istim obdobjem lani upadli za dodatnih 11 odstotkov.

Poravnava v višini 2,8 milijona evrov

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: četrtek, 24. september 2020 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Na izid je vplivalo predvsem prevrednotenje nepremičnin

Skupina Mercator je ob polletju glede na lanskega povečala prihodke od prodaje za 4,4 odstotka, na 1,06 milijarde evrov. Kljub koronakrizi so se prihodki iz prodaje na drobno povečali za 7,4 odstotka, na domačem trgu pa so se prihodki iz osnovne dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 8,2 odstotka, skupni prihodki od prodaje pa za 4,8 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je družba objavila na Seonetu.

Kot pojasnjujejo v Mercatorju, o tem smo v Financah že pisali, so se v času koronavirusa močno spremenile nakupne navade. "Pokazala se je velika potreba po učinkovitem delovanju spletne trgovine, saj se je velik del nakupov preselil iz fizičnih objektov v spletni svet. Po pojavu koronavirusa so se nakupovalne navade na spletni trgovini močno spremenile, saj je iz pretežno neživilskih nakupov prešlo na živilske nakupe. Na vrhuncu epidemije smo tako zabeležili tudi desetkrat večje povpraševanje kot pred pojavom omenjenega virusa. Po umiritvi razmer še vedno beležimo približno 30-odstotno rast prodaje na spletu, pri tem pa je nakupovalna košarica, pri manjšem številu nakupov, večja. S tem povezano so narastli tudi prihodki od prodaje na spletu za kar 105,8 odstotka. Epidemija je tako v kratkem času povečala zanimanje za spletno trgovino, katera predstavlja prednost Mercatorja, saj ta pokriva dostavo na kar 98 odstotkov naslovov v Sloveniji. V obdobju 1-6 2020 je bilo v Sloveniji, Srbiji in Črni gori skupno 48 odjemnih lokacij spletne trgovine, od tega 15 v Sloveniji, 24 v Srbiji in 9 v Črni gori. V času koronavirusa se je v Sloveniji odprlo 5 novih lokacij, in sicer na Ptuju, Brežicah, Rudniku, Velenju in Kamniku," pišejo v poročilu.

Zakaj je kljub boljši prodaji Mercator posloval z izgubo

Kljub temu pa je pod črto skupina poslovala z izgubo - čiste izgube je bilo za dobrih 69 milijonov evrov, izgube iz poslovanja pa za 40,2 milijona evrov. Na to je vplivalo prevrednotenje nepremičnin, ki je vplivalo na povečanje kapitala na eni strani, a negativno na poslovni izid, in drugih osnovnih sredstev, pojasnjujejo v družbi. Slabitev na lastniških nepremičninah je bilo za 69,028 milijona evrov, brez navedenih vplivov bi skupina ob polletju imela 86 tisoč evrov čistega dobička, je razvidno iz pojasnil. znaša primerljivi čisti poslovni izid poslovnega obdobja 86 tisoč EUR. Vrednost nepremičnin Mercator ocenjuje na milijardo evrov.

Zakaj so spet ocenili vrednost nepremičnin

"V skladu z MSRP Skupina Mercator redno, vsaj vsake tri do pet let, ponovno oceni pošteno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev po modelu prevrednotenja. Cenitev je bila nazadnje izvedena ob koncu leta 2017. 1. aprila 2020 je prišlo do pomembnih sprememb v premijah za državno tveganje (ang. country risk premium), kar je pomembno vplivalo na kapitalizacijske stopnje, ki jih je Skupina Mercator uporabila v zadnjih vrednotenjih iz strani zunanjega neodvisnega certificiranega ocenjevalca. Zato je Skupina Mercator konec junija 2020 analizirala ali obstajajo pomembni pokazatelji, ki bi lahko sprožili prevrednotenje poštene vrednosti sredstev. Pri ocenjevanju, ali obstajajo znaki za prevrednotenje poštene vrednosti, je vodstvo pregledalo zunanje vire informacij, kot so dogajanja na trgu (vključno s stopnjo donosa in spremembami na nepremičninskem trgu), kot to zahteva MSRP 13, ter povečano negotovost zaradi epidemije COVID-19.

Na dan 30. 6. 2020 je bilo tako izvedeno ponovno vrednotenje nepremičnin, kjer je bilo ugotovljeno, da se poštena vrednost osnovnih sredstev iz leta 2017 bistveno razlikuje. Prevrednotenje je bilo opravljeno v skladu z zahtevami MRS 16, pri čemer je vrednotenje 833 nepremičnin po vseh trgih poslovanja Skupine Mercator zahtevna naloga, Skupina Mercator pa je v smislu lastništva netipičen trgovec, saj trgovci običajno niso lastniki nepremičnin.

Na dan 30. 6. 2020 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil neodvisni pooblaščeni cenilec nepremičnin, družba KF Finance, d. o. o. Končno poročilo je bilo preverjeno iz strani revizijske družbe PriceWaterhouseCoopers, d. o. o., ki je potrdil ugotovitve iz prvega poročila.

Izračuni prevrednotenja nepremičnin so pokazali neto slabitev nepremičnin v višini 45,7 mio EUR, kar predstavlja 4,6% celotne vrednosti zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin. Po prevrednotenju vrednost zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin znaša 1 mrd EUR. Prevrednotenje nepremičnin je vplivalo na povečanje kapitala (rezerve za pošteno vrednost) iz naslova krepitev vrednosti nepremičnin v višini 23,3 mio EUR, medtem ko je neto slabitev vrednosti nepremičnin v višini 68,8 mio EUR negativno vplivala na poslovni izid poslovanja Skupine Mercator."

Opazen je dvig produktivnosti na zaposlenega