Mediji o malih delničarjih

V Mariboru še brez vloženih tožb. Sanacija bank: Roki še ne tečejo. Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 18. marec 2025 Stran: 1 in 9

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo.

To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode.

Več...

Kdo bo Hanu in vladi svetoval glede regulacije cen

Medij: N1 Forbes SLO  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Petrol, regulacija cen, mali delničarji Datum: Torek, 18. marec 2025 VIR: TUKAJ

Gospodarski minister Matjaž Han je imenoval svet za cene, ki bo ministrstvu in vladi podajal mnenja glede ukrepov kontrole cen.

Gospodarski minister Matjaž Han je imenoval svet za cene, ki je strokovno posvetovalno telo ministra, njegov namen pa je usklajevanje stališč glede predpisovanja ukrepov kontrole cen pred obravnavo na vladi.

Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov, avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev.

Pogoji, v katerih lahko vlada poseže, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je v zadnjih letih šokov in draginje postala priljubljeno orodje politike. Tako vlada Janeza Janše kot tudi vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote.

Ko so v začetku leta 2023 tri zavarovalnice napovedale podražitev dopolnilnega zavarovanja, je sedanja vlada po skoraj 20 letih prvič spremenila uredbo, ki določa seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo ukrepi kontrole cen, in nanj dodala storitve dopolnilnega zavarovanja. To ji je omogočilo, da je regulirala tudi cene dopolnilnega zavarovanja, ki ga je kasneje pretvorila v obvezni prispevek.

Južna: Cene določajo “po občutku”

Regulacija pa je bila v tem času tudi tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi. Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so trgovci, ki jih je ukrep silil v prodajo pod ceno, na ministrstvo za gospodarstvo začeli pošiljati zahtevke in močno lobirali za povračilo škode. Sprožili so tudi ustavno presojo zakona o kontroli cen, a vse brez uspeha. Petrol je maja 2023 vložil tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov, a sodišče v dveh letih o primeru še ni odločilo.

Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10-odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 kritiziral vladno omejevanje cen. Med drugim je opozoril tudi, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki “deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg”, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar “po občutku”.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog “ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen”.

Nekateri viri blizu delničarjem Petrola so menili, da je vlada z nižanjem marž pošiljala sporočilo Južni, ki je imel zadnja leta močno vlogo v nadzornem svetu in da ni bilo resnih analitičnih podlag za določanje cen.

Mnenje, ki bo seglo do vlade

Zdaj postavljeni svet za cene bo obravnaval vse predloge za ukrepe kontrole cen ter druga stališča in analize o cenah, ki jih minister pošlje vladi, so nam pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Svoja stališča sprejme z večino glasov.

Posvetovalno telo vodi Matjaž Han, kot minister, pristojen za cene, člani pa so še Urška Korošec, Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva), Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in Marko Ninčević, Trgovinsko zbornico Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana pa sta profesorja Marko Hočevar z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Darja Borđič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.

“To nas navdaja z optimizmom, da posegi v marže ne bodo več odraz ‘trenutnega navdiha nekoga’, ampak bodo strokovno utemeljene in ne v škodo družb, ki zapadejo pod regulacijo,” je vzpostavitev sveta za cene v sporočilu po petkovi Petrolovi skupščini pozdravilo Društvo MDS, ki zastopa male delničarje. Petrol in delničarji si že dolgo prizadevajo za dvig marž, in sicer bi jih približali povprečju v državah EU, ki znaša približno 20 centov na liter goriva, kar je približno dvakratnik slovenskih marž. Trenutna uredba velja do junija.

V svetu tudi član uprave Petrola

Poleg zaposlenih na ministrstvih, v cehovskih združenjih in na fakultetah sta v svetu, ki sicer nima odločevalske, ampak posvetovalno vlogo, še Ninčević in Pogačnik. Prvi je član uprave Petrola (tja je prišel iz Lisce Darija Južne), drugi pa direktor odvetniške pisarne Čeferin, ki pa med drugim že leta vodi skupščine Petrola (tudi zadnjo, ki je potekala prejšnji petek).

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je bil Pogačnik predlagan s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ninčević pa je bil skupni kandidat GZS in Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da so vsi člani sveta strokovnjaki, minister Han pa je v primeru obeh omenjenih upošteval predloge reprezentativnih zbornic.

Več...

Pozor, rok za tožbe bančnih razlaščencev se ne izteka

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Informacije, da se jutri imetnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank izteče rok za vložitev tožbe, ne držijo, sporočajo iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Enajst let po razlastitvi delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je zaradi reševanja bank več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, imajo oškodovanci možnosti podati odškodninske tožbe.

Tožnik lahko v skladu z lani sprejetim zakonom o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s tožbo zoper Banko Slovenije uveljavlja odškodninsko varstvo. Kot smo pisali, bo temeljna presoja, ali bi razlaščenec v primeru stečaja banke dobil več.

Spor med zastopnikoma malih delničarjev

Kot pravijo v društvu Mali delničarji Slovenije, pa v zadnjih dneh dobivajo “številne klice” razlaščenih imetnikov delnic in obveznic, ker naj bi se pojavila interpretacija, da je zadnji rok za vložitev tožbe 15. marec, torej jutri.

Zakon določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, ki je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Od tu torej interpretacije, da se rok za vlaganje tožb izteka.

A v društvu menijo, da to ne bi bilo smiselno, saj bo pomembna podlaga za odločitev o morebitni tožbi predhodno mnenje posebnega odbora, skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Ti bodo presojali, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor, kot smo nedavno poročali, še ni imenovan, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev (Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji) glede reprezentativnosti. Mariborsko okrožno sodišče trenutno odloča o pritožbi Društva MDS na odločbo o reprezentativnosti VZMD. 

Sodišče bo pozvalo h vložitvi tožb

Na mariborskem okrožnem sodišču so za društvo potrdili, da “rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja”.

V društvu torej imetnike izbrisanih vrednostnih papirjev obveščajo, da rok za vložitev tožbe ne teče od 6. septembra lani, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, pa bi rok za vložitev tožbe znova tekel.

Na sodišču so še pojasnili, da bodo po objavi predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi objavili tudi poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča.

Več...

Rekordni dobiček Petrola, a zaostanek pri naložbah

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Na današnji skupščini Petrola se obeta menjava nadzornega sveta. Kdo so izbranci SDH Žige Debeljaka in vladajočih?

Petrol je v lanskem letu ustvaril 6,1 milijarde prihodkov, pri čemer je količinska prodaja tako naftnih derivatov kot zemeljskega plina in električne energije ostala na visokih ravneh.

Kosmati poslovni izid je znašal 730,4 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot v 2023. EBITDA je dosegel 314,2 milijona evrov , kar je 15 odstotkov več kot v preteklem letu. Čisti poslovni izid v višini 145,9 milijonov evrov je bil za sedem odstotkov višji kot leta 2023 in najvišji v zgodovini podjetja. Tak rezultat je omogočila tudi optimizacija stroškov; podjetje je stroške poslovanja znižalo za dva odstotka.

Je pa Petrol lani močno zaostal pri naložbah. Za investicije je namenil 60,1 milijona evrov, kar je več kot pol manj od načrtov (130 milijonov evrov). “Negotovost, povezana s prenizkimi maržami, naraščajoča geostrateška in okoljska tveganja so vplivala na dinamiko investicij, predvsem na področju projektov energetske tranzicije, ki so ključni za trajnostni prehod na zelena goriva,” so navedli v podjetju. Letos načrtujejo za 150 milijonov evrov investicij. 

Prihodki naj bi letos ostali na ravni 6,1 milijarde evrov, EBITDA naj bi se povečal na 339 milijonov evrov (osem odstotkov več kot lani), čisti poslovni izid pa na 177,8 milijona evrov (lani 145,9 milijona evrov). Razmerje med neto dolgom in EBITDA naj bi bilo 1,2, kar pomeni nizko zadolženost.

Ta mesec, kot smo pisali, Petrol s ciljem nadaljnje optimizacije poslovanja zapira črpalko v Rovtah, kar je razburilo lokalno prebivalstvo.

To je predlagana nova sestava nadzornikov

Danes ob 12. uri bo potekala redna letna skupščina podjetja. Ker prihodnji mesec nadzornikom poteče štiriletni mandat, bodo delničarji danes glasovali o novi ekipi.

V devetčlanskem nadzornem svetu so trenutno poleg predsednika Janeza Žlaka še Borut Vrviščar, Aleksander Zupančič, Mladen Kaliterna, Mario Selecky, Alenka Urnaut ter predstavniki zaposlenih Alen Mihelčič, Robert Ravnikar in Marko Šavli.

Trije člani nove nadzorniške ekipe so že potrjeni; skupščina se bo namreč danes samo seznanila z informacijo, da je svet delavcev Petrola decembra za delavske predstavnike v nadzornem svetu ponovno izvolil Ravnikarja in Šavlija, medtem ko bo Mihelčiča nadomestila Lina Jerman, direktorica oddelka podpore strankam in kontaktnega centra Petrola.

Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja skupno tretjinski delež državnih delničarjev v Petrolu, danes v imenovanje predlaga tri nova imena:

  • Marko Jazbec, mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo vladajoča Svoboda (za zdaj neuspešno) močno podpira tudi pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije, tako kot finančni minister Klemen Boštjančič velja za kader Boruta Jamnika,
  • Luka Zajc, odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zdaj pa dela za evropsko nogometno zvezo (Uefa), ki jo vodi Aleksander Čeferin,
  • Tomaž Vesel, ki je bil prvi kandidat Roberta Goloba za evropskega komisarja, vendar je moral zaradi zahteve, da Slovenija na to mesto imenuje žensko, odstopiti, mesto pa je kasneje pripadlo Marti Kos; Vesel je po navedbah v sklicu skupščine zdaj direktor družbe Eurofit in prokurist Salomona v lasti Martina Odlazka, hkrati je Čeferinov prijatelj iz otroštva (med drugim mu je vplivni odvetnik pomagal do visokega revizorskega položaja pri Svetovni nogometni zvezi Fifa).

Kot je poročal Info360.si, kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola Marka Jazbeca zaradi pomislekov o konfliktu interesov ni uvrstila v ožji krog kandidatov, saj Sava Re oziroma njena hčerinska družba zavarovalnica Sava posluje s Petrolom. A pretehtala naj bi presoja SDH, da Petrol sodeluje s hčerinsko družbo, na katero Jazbec nima neposrednega vpliva, ampak samo posrednega (ker vodi njeno mamo).

Za nadzornike so poleg omenjene trojke predlagani še:

  • Goran Kralj, član uprave hrvaškega pokojninskega sklada PBZ, ki naj bi zastopal pokojninske sklade (ti imajo v lasti okoli 12 do 14 odstotkov Petrola),
  • Mario Selecky, ki bi tako še naprej zastopal slovaško-češko investicijsko družbo J&T (ta ima v lasti slabih 13 odstotkov Petrola),
  • Vesna Južna, ki bi zastopala interese družb v lasti njene družine (zakonca Južna imata dobrih 10 odstotkov Petrola).

Naslednji korak: kdo bo predsednik?

Naši sogovorniki iz krogov blizu delničarjev Petrola pričakujejo mirno skupščino, na kateri bodo predlagani nadzorniki tudi potrjeni. Na spletni strani Petrola ni navedeno, da bi delničarji poslali kakšen nasprotni predlog (to se sicer lahko zgodi na sami skupščini).

S potrditvijo predlaganih nadzornikov bi vladajoča klika dobila več moči pri upravljanju Petrola. V nadzornem svetu zdaj sedita Žlak in Zupančič, ki veljata za kader prejšnje vlade Janeza Janše. Oba je SDH že predlani poskušal zamenjati, a mu to ni uspelo. Žlak je pravočasno odpravil razlog za odpoklic (odstopil je z mesta likvidacijskega upravitelja RTH), Zupančiču pa se je na skupščini v bran postavil Dari Južna, ki ima v lasti okoli 10 odstotkov delnic, in SDH je bil preglasovan. S tem je, čeprav zastopa državne lastnike s skupno 32-odstotnim deležem, SDH izgubil upravljavsko moč v Petrolu, ki ima skupno 21.300 delničarjev.

V medijih se pogosto omenja, da ima Južna povezave z vrhom SDS, bil naj bi osebni prijatelj Andreja Vizjaka. Vir blizu Petrola meni, da bo z imenovanjem nadzornikov, ki so bolj blizu SDH in vladi, prišlo do ‘uravnoteženja’ sil v nadzornem svetu. Pričakuje, da bo tudi vlada bolj ‘milostna’ do trgovca, predvsem pri odločitvah o regulaciji marž.

Zdi se, da tako menijo tudi vlagatelji: delnica Petrola je namreč od začetka leta pridobila kar tretjino vrednosti.

Prva seja novega nadzornega sveta bo 9. aprila. Poznavalec dogajanja v Petrolu v primeru današnje potrditve predlagane sestave nadzornega sveta pričakuje, da se bosta za predsedovanje borila odvetnik Zajc in Tomaž Vesel.

Regulacija ostaja trn v peti

Je pa danes pričakovati vprašanja delničarjev v zvezi z regulacijo marž. Lastniki že dlje časa pozivajo vlado, da naj sprosti regulacijo oziroma zviša regulirano maržo. Še vedno nerešeno ostaja tudi vprašanje povračila za regulacijo iz leta 2022 – kot smo pisali, se je neuspešen poskus poravnave z državnim odvetništvom končal s Petrolovo vložitvijo tožbe .

Več...

Elektrodistibuterji agencijo pozivajo k zvišanju sredstev za investicije

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Elektrodistribucijska podjetja (EDP), mali delničarji Datum: , 13. marca 2025 

Elektrodistribucijska podjetja so konec januarja Agenciji za energijo poslala dopis, v katerem jo pozivajo k povečanju obsega finančnih sredstev za investicije v omrežje. Kot pravijo, se namreč povečujejo stroški financiranja investicij in delovanja podjetij. Agencija se do predloga, ki bi lahko pomenil zvišanje omrežnine, še ni opredelila. Elektrodistribucijska podjetja pravijo, da se obseg potrebnih investicij v omrežje zaradi zahtev zelenega prehoda znatno povečuje, hkrati pa se zaradi dodatnega zadolževanja povečujejo stroški financiranja investicij in tudi drugi stroški delovanja podjetij. "Brez prilagoditve regulativnega okvira bo to neposredno vplivalo na delež lastnih virov za investicije, kar bo srednjeročno ogrozilo zmožnost vlaganja v nujno potrebne posodobitve in vzdrževanje omrežja," so STA interesnem združenju distribucije električne energije. povedali v Gospodarskem Glavni vir sredstev za investicije v omrežje je omrežnina, ki pa ni neposredni vir elektrodistibucijskih podjetij.

Sredstva iz naslova pobrane omrežnine namreč prejme sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja Eles, so pa najpomembnejši vir, iz katerega Eles elektrodistributerjem plačuje za najem distribucijskega omrežja in izvajanje storitev.

Ti stroški se določijo na podlagi metodologije, ki jo oblikuje Agencija za energijo. Tako bi po navedbah združenja upoštevanje njihovega predloga po spremembi regulativnega okvira "pomenilo zvišanje sredstev iz naslova omrežnine za distribucijsko omrežje oziroma zagotovitev drugih finančnih virov za financiranje investicij". Pravijo, da je uresničitev predlaganih sprememb ključnega pomena za dolgoročno stabilnost elektrodistribucijskega sistema in skladnost z nacionalnimi cilji trajnostnega razvoja. Z agencijo so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju rešitev, ki bodo omogočile dosego teh ciljev, dodajajo. Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Agencija za energijo je potrdila, da je dopis prejela v začetku februarja. "Ker je bil dopis naslovljen tudi na svet agencije, bomo vsebino obravnavali na seji sveta, na katero smo povabili tudi predsednika te sekcije," so STA in dodali, da bodo odziv predstavili, ko bodo problematiko obravnavali in o njej sprejeli stališče so povedali na agenciji

Pet elektrodistribucijskih podjetij, ki imajo v lasti distibucijsko omrežje, je v letu 2023 za naložbe v omrežje namenilo 163,8 milijona evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je bilo načrtovano v regulativnem okviru, in hkrati le 86,3 odstotka sredstev, načrtovanih v razvojnem načrtu. Od tega je bilo 86 milijonov evrov namenjenih novim naložbam, 61,6 milijona evrov za rekonstrukcije in 16,2 milijona evrov za druge poslovno potrebne naložbe, so povedali v združenju.

Po ocenah bodo naložbe v letu 2024, ki še ni poslovno zaključeno, presegale 220 milijonov evrov, navaja združenje. Medtem ko razvojni načrt za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,5 milijarde evrov investicij v distribucijsko omrežje, pa osnutek razvojnega načrta za obdobje 2025-2034 ta znesek zvišuje na skupno 4,5 milijarde evrov. Predvideno je postopno zviševanje letnega obsega investicij, in sicer z okoli 280 milijonov v letu 2025 na 563 milijonov leta 2034.

Letni znesek pobrane omrežnine za distribucijo je za leta 2023-2026 določen pri 277 milijonih evrov. Nato pa naj bi se poviševal, pri čemer naj bi bil največji skok v letu 2027, za dobrih 29 odstotkov na 358 milijonov evrov. Potem naj bi se letni znesek zviševal po okoli šest oz. sedem odstotkov letno in naj bi leta 2032 dosegel 488 milijonov evrov.

Dobički elektrodistribucij so po poročanju spletnega portala Forbes zadnja leta pod pritiskom naraščajočih stroškov. Med letoma 2019 in 2023 so se prihodki povečali za šest odstotkov, stroški pa za 31 odstotkov, je po navedbah portala pokazala analiza KF Financ, ki jo je naročilo združenje. Elektrodistributerji menijo, da agencija neustrezno obravnava določene stroške, in sicer jim ne priznava stroška regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja. V združenju pravijo, da elektrodistributerji uspešno črpajo nepovratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost za posodobitev distribucijskega omrežja za potrebe priklopa proizvodnih naprav na obnovljive vire energije z ali brez  hranilnikov, toplotnih črpalk in e-mobilnosti. Lani so iz naslova sofinanciranj v transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje pridobili 20 milijonov evrov.

V sodelovanju v konzorciju z Elesom so pri projektu GreenSwitch pridobili tudi sredstva za avtomatizacijo distribucijskega omrežja. Vlaganja so odvisna od napovedane rabe električne energije. V zadnjih letih največ vlagajo v posodobitev nizkonapetostnega omrežja, da so lahko priklopili veliko število toplotnih črpalk za ogrevanje stavb in sončnih elektrarn za gospodinjstva. Poleg tega se gradijo vedno večje sončne elektrarne, zato se vlaganja preusmerjajo na srednjenapetostno omrežje in razdelilne transformatorske postaje, so pojasnili. Lani so prejeli 3265 vlog za izdajo soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, kar je občutno manj kot v letu 2023, ko so prejeli 47.990 vlog.

Konec leta 2023 se je končalo obdobje vlaganja vlog za sončne elektrarne po metodi letnega netiranja. Elektrodistributerji so lani poleg tekočih vlog reševali tudi preostanek vlog iz leta 2023 in izdali 19.165 soglasij za priključitev teh elektrarn. Zaradi tehničnih pogojev je bilo zavrnjenih 7161 vlog, kar predstavlja 27 odstotka vseh podanih vlog. Na omrežje je bilo priklopljenih 13.689 samooskrbnih sončnih elektrarn s skupno priključno močjo 176 megavatov (MW). Po podatkih Elesa je bilo konec leta 2024 na omrežje priklopljeno skupaj 57.537 samooskrbnih sončnih elektrarn s skupno močjo 725 MW.

Več...

Delnice Vzajemne: koliko vas bo stalo, da pridete do denarja

Medij: Novice Svet24 Avtorji: Primož Slamič  Teme: Vzajemna, mali delničarji Datum: Petek, 31. januarja 2025 Vir: TUKAJ

Vzajemna že od 15. januarja nekdanjim zavarovancem na dom pošilja obvestila o tem, do kakšnega deleža so upravičeni po preoblikovanju družbe. Zadnji naj bi obvestila dobili najpozneje do 11. februarja. Nekateri bodo lahko vzeli denar, drugi te možnosti nimajo in lahko izberejo samo delnice. Kaj morajo ti narediti in predvsem, koliko jih bo to stalo?

Delnice Vzajemne so trenutno ena vročih tem.

Pri Vzajemni so že pred časom predstavili svoje izračune nekaterih primerov deležev upravičencem z dopolnilnim zavarovanjem. Tisti, ki so bili zavarovani 5 let, naj bi dobili 46 evrov deleža, tisti, ki so bili deset let zavarovanci Vzajemne, naj bi prejeli delež, vreden 84 evrov, tisti s 15-letno dobo zavarovanja pa 118 evrov. Med skupaj 831.573 upravičenci je 412.217 takih, ki so upravičeni do zneska, manjšega od 120 evrov, 419.356 pa je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri.

Veliko takih, ki ne vedo, kaj morajo narediti

Meja 120 evrov je pomembna, ker tisti pod njo lahko izbirajo, ali bodo za svoj delež vzeli denar ali pa ustrezno število delnic po načelu ena delnica = en evro. Tisti nad to mejo pa možnosti izbora nimajo. Dobrih 419.000 Slovencev ne bo izplačanih v gotovini, torej nimajo možnosti vzeti denarja, lahko samo prevzamejo delnice v protivrednosti svojega deleža. A če bodo hoteli delnice prodati, bodo potrebovali trgovalni račun. Tisto, kar je bančni račun za upravljanje z denarjem, je trgovalni račun za upravljanje z vrednostnimi papirji. Prvega ima ogromno Slovencev, drugega veliko manj in veliko je takih, ki se jim niti ne sanja, kaj sploh morajo narediti, če bi želeli unovčiti svoj delež, torej pretopiti delnice v denar.

Brez trgovalnega računa ni prodaje

Najprej vsak potrebuje račun pri Klirinško depotni družbi (KDD), ki opravlja posle hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji. Strošek tega prevzema Vzajemna, ki bo delnice izdala in vpisala pri KDD. Naslednji korak je odprtje trgovalnega računa, če doslej še niste trgovali z delnicami in tega še nimate. Na trgovalni račun se prenesejo delnice Vzajemne, da boste lahko z njimi trgovali na ljubljanski borzi, kamor bodo uvrščene. Trgovalni račun lahko odprete pri borznoposredniški hiši Ilirika ter treh bankah: NLB, OTP in BKS. Glede na veliko število potencialnih strank, je pričakovati hud boj med člani borze zanje.

Delnice boste s KDD na obstoječi ali novo odprti trgovalni račun lahko prenesli pri enem od borznih članov v dveh letih od začetka trgovanja na borzi. Če tega ne boste storili, bodo pripadle Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Z odprtjem računa pridejo stroški

Na dve banki smo naslovili prošnjo za pojasnila o tem, kaj morajo narediti uporabniki, ki želijo odpreti trgovalni račun in koliko jih bo to stalo. Tako v NLB kot OTP lahko račun odprete v eni od poslovalnic, ni nujno, da ste komitenti banke. Za odprtje potrebujete veljavni osebni dokument (EMŠO), bančno kartico (imetniški transakcijski račun) in davčno številko. Obe banki pripravljata posebne dodatne ugodnosti za tiste, ki se bodo pri njiju odločili odpreti trgovalni račun, recimo to, da jim ne bo treba plačevati nadomestila za letno vodenje trgovalnega računa in podobno. Zavedati se je namreč treba, da imate enkrat, ko odprete trgovalni račun, mesečne oziroma letne stroške, ki vključujejo nadomestila borznega posredovanja in neposredne stroške KDD-ja, tudi v primeru, da vam delnice samo "ležijo" na njem. V OTP banki so opisali primer stroškov za nekoga s trgovalnim računom, ki ima delnice v vrednosti 120 evrov, pri NLB pa so to storili za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov.

Izračun stroškov OTP banke za uporabnika z delnicami v vrednosti 120 evrov:

  • Letno vodenje trgovalnega računa 15,00 € (če je stranka komitent OTP banke in ima na transakcijskem računu sklenjenega enega od paketov, vodenje trgovalnega računa ne zaračunavajo)
  • Letno vzdrževanje stanja na trgovalnem računu 12,00 €
  • Letni KDD strošek za spremljanje korporacijskih dejanj 3,00 €
  • Odpiranje in zapiranje trgovalnega računa je brezplačno
  • Prodaja delnic: strošek borze 1,65 €, strošek KDD 0,58 €, borznoposredniška provizija OTB banke 16,00 € za oddajo naročila po telefonu ali osebno, pri oddaji naročila v spletni ali mobilni banki 0,24 € - 4,00 €

Izračun stroškov NLB za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov:

• Nadomestilo za odpiranje:

  • Nadomestilo vodenja računa: 1,55 € na mesec za stranke, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, sicer 3,10 €
  • Nadomestilo za vzdrževanje:
    - NLB brezplačno (posebna ponudba za prejemnike delnic Vzajemne)
    - neposredni strošek KDD: 0,403 € mesečno
  • Nadomestilo za spremljanje, obveščanje in izvajanje korporacijskih dejanj:
    - NLB – ni nadomestila
    - neposredni strošek KDD: 3,00 € letno, oziroma 0,25 € mesečno
  • Prenos vrednostnih papirjev isti imetnik:
    - NLB ne obračuna nadomestila
    - neposredni strošek KDD: 5,25 €
  • Nadomestilo za zapiranje:
    - NLB – ni nadomestila;
    - neposredni strošek KDD: 1,35 €
  • Skupna nadomestila ob prodaji (informativno): 8,23 € (elektronska oddaja naročila) oziroma 17,23 € (klasična oddaja naročila)
  • Ob upoštevanju določbe zakona, da Vzajemna krije nadomestilo za odpiranja računa pri KDD v višini 1,35 € in nadomestilo prenosa vrednostnih papirjev pri KDD v višini 5,25 €, ter posebne ponudbe NLB, bo nadomestilo, ki se obračuna končnemu upravičencu (za odprtje računa, prenos, takojšnjo prodajo in zaprtje računa), znašalo 11,78 € ali 22,33 €, odvisno od vrste poslovanja, za katerega se odloči upravičenec.

Ne hitite z odprtjem

Ker bodo delnice na borzo uvrščene šele naslednje leto, je nesmiselno odpirati trgovalni račun prej in plačevati za vzdrževanje stanja ter letno vodenje računa, najbolje ga je odpreti tik preden se boste odločili prodati delnice in ga nato tudi takoj zapreti, če ne nameravate več trgovati z vrednostnimi papirji. Pri obeh bankah bodo (precej) ceneje skozi prišli tisti, ki bodo naročila oddajali elektronsko in ne na klasični način. V vsakem primeru pa vidimo, da bodo tisti, ki bodo želeli prodati delnice, imeli tudi s tem povezane stroške. Uporabnikom, katerih delež ni prav visok, se zato praktično ne izplača odločiti za delnice. Med tistimi, ki izbire nimajo, pa je povsem možno, da bodo na koncu nekateri s prodajo dobili celo manj denarja, kot tisti, ki so pod mejo 120 evrov in se lahko odločijo, da jim delež nakažejo na račun. Vprašanje je namreč tudi, kako se bo po uvrstitvi na borzo gibala vrednost delnice Vzajemne. Gotovo bo takoj po začetku trgovanja z njo ogromno zahtev po prodaji, kar bo avtomatično znižalo vrednost.

419.356 je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri in lahko prevzeli delnice. Morali pa bodo imeti trgovalni račun.

Je tak način pošten?

Vzajemni smo poslali vprašanje, če ne gre pri tem, da nekateri nimajo druge možnosti, kot prevzeti delnice, za nekoliko nepošten ali celo diskriminatoren način, glede na vse postopke in stroške, ki jih imajo v primerjavi s tistimi, ki lahko prejmejo denar. "Vzajemna izvaja postopek preoblikovanja v skladu z določbami Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ). Določitev deležev posameznih upravičencev je izvedla pooblaščena družba za ocenjevanje vrednosti podjetij, KF Finance d.o.o., ki jo je izbralo Ministrstvo za finance. Izračun je bil pregledan in potrjen s strani pooblaščenega revizorja, družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o. (PwC), ki jo je prav tako določilo Ministrstvo za finance. Možnosti prevzema ali izplačila vrednosti deleža za posameznega upravičenca so jasno določene v ZSPVZZ. Zakon v 8. in 9. členu določa razliko (distinkcijo) med vrednostmi deleža, ki so nižje ali višje od 120 evrov, ter s tem povezane pravice do prevzema delnic ali izplačila deleža. Vzajemna pri izvajanju tega postopka dosledno sledi zakonskim določbam," se je glasil odgovor.

Kako se bodo tega lotili starejši?

Zanimalo nas je še, če se jim ne zdi, da je za marsikoga način, kako vse skupaj izpeljati, da pridejo do delnic oziroma z njihovo prodajo do denarja, prezahteven, sploh, če upoštevamo, da je med upravičenci zelo veliko starejše populacije. "Glede postopkov prevzema delnic oziroma izplačila sredstev Vzajemna aktivno pomaga vsem upravičencem, ki potrebujejo podporo. Upravičenci so prejeli podrobna pojasnila in navodila po pošti, dodatno pa redno posodabljamo informacije na naši spletni strani www.vzajemna.si/preoblikovanje  ter komuniciramo prek elektronske pošte. Poleg tega smo okrepili klicni center za pomoč upravičencem in aktivno obveščamo javnost tudi prek medijev, da zagotovimo dostop do informacij vsem upravičencem," pravijo pri Vzajemni in izpostavljajo, da ostajajo edina zavarovalnica, nekdanja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki po ukinitvi te vrste zavarovanja svojim zavarovancem vrača delež premije.

Več...

Burno v Uniorju: odstopila sta član uprave in nadzornica

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Četrtek, 30. januar 2025 VIR: TUKAJ

Odstopa sta po neuradnih podatkih povezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki naj bi bila "zelo visoka".

Po včerajšnji seji nadzornega sveta Uniorja, na kateri so se seznanjali s še ne končnimi rezultati lanskega poslovanja, sta odstopila član uprave Branko Bračko in članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih, Saša Koren, so nam potrdili v Uniorju. Bračko je bil že pod prejšnjim predsednikom uprave Darkom Hrastnikom v upravi odgovoren za operativo, Korenova pa je sicer zaposlena v oddelku strojegradnje, v finančnem načrtovanju in analizah. V strojegradnji poteka tudi izredna revizija poslovanja.

Odstopa sta po neuradnih podatkih povezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki bo po neuradnih podatkih "zelo visoka", ni pa še dokončna, saj se še preverjajo morebitni odpisi iz "okostnjakov v omarah". Objava letnega poročila je po finančnem koledarju predvidena šele za 25. aprila, objava nerevidiranih rezultatov ni predvidena.

"Tako sta se odločila, njuno odločitev spoštujemo," je bilo vse, kar so nam povedali v Uniorju. Bračko v Uniorju ostaja še mesec dni.

Spomnimo, da je od junija lani novi predsednik uprave Robert Vuga že poleti opozoril, da je "poslovanje bistveno slabše od pričakovanega", jeseni pa se je moralo že posloviti tudi nekaj ljudi iz menedžmenta, pripravljen je bil obris prestrukturiranja (več o tem v članku Krizno zasedanje v Uniorju zaradi izgube).

Zadnje znane številke poslovanja so za devetmesečje lani, ne vsebujejo še odpisov, je pa izguba na matični družbi že takrat znašala več kot sedem milijonov evrov, v skupini pa 399 tisoč evrov.

Več...

Igor Štemberger, Ilirika, o Vzajemni: To je pol Slovenije, to ni hec

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Aleksandar Lukić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 27. januarja 2025 VIR: TUKAJ

Vzajemna dobiček napoveduje v treh letih, stroški trgovalnega računa bi do takrat pojedli vložek

Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije: "Ekonomska upravičenost je na resni preizkušnji."

Direktor Ilirike Igor Štemberger o morebitnem prevzemniku, ki bi morda za delnico ponudil več

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju smo odgovarjali na povezavi).

Preberi še

Preoblikovanje Vzajemne: Naj vzamem delnice ali denar?

Vzajemna deli premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?

"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Po njegovem mnenju danes vsi, ki si želijo informacij, te zlahka pridobijo. Napoveduje, da bodo pri njih določili ekipe, pomagali si bodo tudi z umetno inteligenco (UI): "Poskušali se bomo v enem letu organizirati in oblikovati ekipe, da bi lahko novim delničarjem informacije predajali čim bolj jasno, preprosto in popolno. A nemogoče je vedeti, kaj vse se bo dogajalo."

Tako direktorja Ilirike kot predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankovića smo vprašali, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice.

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne

Direktor Ilirike Štemberger pravi, da danes ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na ljubljanski borzi. Lahko bi se namreč pojavil potencialni prevzemnik, kakšna druga zavarovalnica denimo, ki bi bila morda pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija) in tudi plačati neko višjo ceno: "Koliko višjo - ne vemo. Ali se bo res pojavil - ne vemo." 

In če prevzemnika ne bo? "Potem bi lahko rekli, da bi bilo glede na prvo okoliščino, primerneje vzeti denar," odgovarja.

Štemberger omeni še eno okoliščino, ki bi lahko vplivala na odločitev morebitnih delničarjev Vzajemne: prihodnje leto -tisti bolj optimistični menijo, da bi se to lahko zgodilo že konec tega leta - v Sloveniji pričakujemo individualne naložbene račune (INR). "Slovenski državljani jih bodo lahko odpirali, da bi se ob trgovanju izognili davkom, davkom na dividende, kar je izjemno pozitivna novica – bilo bi sicer fino, da bi se to zgodilo že pred desetimi leti. Pomembno pa je naslednje: ko bo delnica Vzajemne zavarovalnice začela kotirati, bodo lahko te delnice uvrstili na svoj INR in jim ne bo treba plačevati trgovalnih računov, da bi držali ali pridobili delnice Vzajemne zavarovalnice, ampak bodo imeli enoten INR, v katerem bodo lahko tudi te delnice." 

Če trgovalni račun že imajo, novih stroškov ne bodo imeli. Če bodo imeli INR, pa tudi ne bo nikakršnih stroškov vodenja trgovalnega računa za potrebe delnic Vzajemne, pravi Štemberger in dodaja, da so stroški odvisni od tega, kako se bodo delničarji organizirali.

Naj dodamo, da bodo delnice Vzajemne delničarje na KDD čakale dve leti, INR pa bodo po trenutni časovnici, uvedeni precej pred iztekom roka. Ali bodo delničarji v primeru čakanja delnic na KDD do izteka roka imeli kakšne stroške? "Če imetnik čaka do izteka roka za prevzem [delnic Vzajemne], ga to nič ne stane, saj ne izvaja nobenih dejavnosti za prevzem delnic," so nam odgovorili iz KDD. Če pa na koncu delnic ne boste prevzeli, pripadejo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  

Bi se lahko delnica Vzajemne močno pocenila?

Štemberger je govoril o morebitnem prevzemniku, ki bi lahko vrednost delnice potisnil navzgor. Kaj pa, če bo na začetku kotiranja delnice Vzajemne na ljubljanski borzi pritisk prodajalcev prevelik (denimo 400 tisoč tistih, ki so brez možnosti izbire dobili delnice), kar bi lahko vrednost delnice znižalo? Po mnenju Štembergerja je trg v Sloveniji tako zrel, da bo, če bo delnica kotirala prenizko, sam uravnaval vrednost teh delnic.

Omeni še letošnjo rast na ljubljanski borzi. Povezuje jo z informacijo o uvedbi individualnih naložbenih računov: "Vsak analitik ali tisti, ki se ukvarja z naložbami, si je lahko izračunal, kaj pomeni 20-, 30- ali 40-odstotkov slovenskih delnic v INR-računih vseh Slovencev ali večine Slovencev, ki bodo te račune odprli – in so zato kupovali še pred tem – cene verjetno tudi zaradi tega rastejo. Tako se bodo tudi pri Vzajemni, če bo pritisk prevelik, zagotovo našli kupci, tudi če ne bo prevzemnika."

 

Več...

Zakon o bančnih izbrisih spet na ustavnem sodišču

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 23. novembra 2024 Stran: 4

Pobudo so na ustavno sodišče vložili razlaščeni imetniki podrejenih obveznic NLB in Banke Celje.

 

Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporno določilo, da država v odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. Foto Črt Piksi

 

Tudi o novem zakonu o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki je bil sprejet maja letos, bo, kot kaže, odločalo ustavno sodišče. Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank Tadej Kotnik in še trinajst drugih vlagateljev je sredi oktobra dalo pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti nekaterih členov omenjenega zakona. Ta pobuda pa po naših informacijah morda ni edina, saj se menda pripravlja še najmanj ena.

 

Procesne težave pri zakonu o bančnih razlastitvah

Medtem ko del razlaščenih vlagateljev bank čaka, da bo pristojno sodišče imenovalo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi po zgornjem zakonu pripravila mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, so se nekateri členi tega zakona znašli v ustavni presoji. Ustavno sodišče je zadevo že sprejelo v obravnavo.

Prvi podpisani Tadej Kotnik ter drugih trinajst nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in zdaj že nekdanje Banke Celje so zahtevali ustavno presojo 3., 33., 41. in 48. člena zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. Predlagali so prednostno obravnavo in zadržanje 3. in 48. člena. Menijo namreč, da sta 3. in 48. člen v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom, določila 33. člena, da kršijo pravico do sodnega varstva, 41. člen pa pravico do zasebne lastnine. Kot ugotavljajo, je neskladnost spornih določb mogoče strniti v dva sklopa – vsebinsko omejevanje pravice do polne odškodnine s pripadajočimi obrestmi in procesne določbe, ki da onemogočajo pošteno sojenje.

 

Več stroškov in daljši postopki

 

Spomnimo, omenjeni zakon razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank prinaša možnost vložitve odškodninske tožbe, če bo omenjena skupina strokovnjakov ugotovila oškodovanje, pa tudi zunajsodno poravnavo. Pobudniki ustavne presoje navajajo, da sporna določba 3. člena, ki odškodninsko varstvo zaradi razlastitev omogoča le po omenjenem zakonu v povezavi z 48. členom, izključuje možnost uveljavljanja škode v enotnem postopku zoper vse osebe, ki so po mnenju oškodovanih vlagateljev povzročili škodo, ampak napotuje na razdružitev tožb. To, opozarjajo pobudniki, pomeni povečanje števila zadev, posledično pa tudi povečanje stroškov in podaljšanje časa do pravnomočne odločitve. Odprava teh določil bi po njihovem mnenju omogočila tudi soočenje nasprotnih argumentov poslovnih bank in Banke Slovenije, še posebno glede kapitalske (ne)ustreznosti bank.

 

Ustavno sporni naj bi bili štirje členi zakona.

 

Večina razlaščenih vlagateljev čaka na imenovanje skupine strokovnjakov. Povračilo morebitne škode bo plačala država. Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporen tudi 33. člen, ki določa, da država v teh odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. S tem je uzakonjena dolžnost Republike Slovenije, da si mora aktivno prizadevati za zavrnitev zahtevkov tožnika, kar povečuje neenakopraven položaj razlaščenih vlagateljev, opozarjajo pobudniki. Znano je, da novi zakon določa, da bo povračilo morebitne škode zagotovila država in ne Banka Slovenije, kot je določal že razveljavljeni zakon, država pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

 

Prenizke obresti

Pobudniki ustavne presoje so nezadovoljni tudi z določilom o načinu obrestovanja odškodnine, saj ta za del obdobja predvideva nižjo obrestno mero. Pobudniki opozarjajo, da bi bili brez tega določila deležni »precej višjih zamudnih obrestih po splošnih predpisih civilnega prava«, ki da so jim bile retroaktivno odvzete.

 

Drugi razlaščenci in njihovi zastopniki zdaj večinoma čakajo na imenovanje skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki so jih sodišču predlagali vlada, Banka Slovenije ali neprofitna reprezentativna interesna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Ta skupina naj bi nato izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bi skupina ugotovila oškodovanje, mora vlada na tej podlagi pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov nastale škode zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska zamudnih obresti. Sprejetje poravnave ne bo obvezno, ampak se bodo oškodovani vlagatelji še vedno lahko odločili za tožbo. Vlagatelji šestih saniranih bank so z izrednimi ukrepi Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

 

Več...

“Izredno slabo” poslovanje Uniorja, nadzorniki na izredni seji o prestrukturiranju

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Andreja Lončar  Teme: Unior  Datum: torek, 15. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Unior najavlja poslovno in finančno prestrukturiranje družbe, najprej naj bi izčrpali možnosti mehkega načina zmanjševanja števila zaposlenih.

Zreški Unior, ki ima 1.600 zaposlenih, poroča o slabih rezultatih poslovanja, letošnja izguba bi neuradno lahko presegla 20 milijonov evrov.

Zreški Unior je v prvem polletju, tako kot večina avtomobilskih dobaviteljev, posloval slabše kot lani. Prihodki od prodaje matične družbe so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov.

V prvem lanskem polletju so imeli čisti dobiček v višini 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Kot podjetje zdaj sporoča prek Seoneta, so se nadzorniki včeraj sestali na izredni seji in se seznanili s tekočim poslovanjem. “Zaradi izjemno slabih rezultatov tekočega poslovanja ter predvidenih stroškov nujno potrebnega poslovnega prestrukturiranja je uprava družbe nadzornemu svetu predstavila izhodišča za poslovno in finančno prestrukturiranje družbe Unior, vključno s prevetritvijo ekonomske upravičenosti posameznih dejavnosti družbe. Nadzorni svet se je seznanil s poročilom uprave in v celoti podprl predstavljena izhodišča,” je navedeno v uradni objavi.

Izguba prek 20 milijonov evrov?

Podjetje pri tem ni podrobneje pojasnilo, kateri so razlogi za “izredno slabo” tekoče poslovanje. Poleg upada naročil, ki vpliva na prihodke in poslovni izid družbe, naj bi nova uprava pod vodstvom Roberta Vuge, ki je mandat nastopil junija, izvedla več odpisov. Letošnja izguba zreškega podjetja bi se lahko tako do konca leta po navedbah več virov, ki ne želijo biti imenovani, poglobila na več kot 20 milijonov evrov.

Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja.

Tudi ukrepov, ki jih je Uniorjeva uprava včeraj predstavila nadzornikom, v objavi na Seonetu niso razkrili. Neuradno pa naj bi podjetje imelo rezerve z vidika učinkovitosti procesov in tudi potencial za avtomatizacijo. Vuga je v preteklih tednih na vprašanja o morebitnih odpuščanjih odgovarjal, da bodo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi ukrepi, predvsem upokojevanjem delavcev, ki izpolnijo pogoje za to.

Pred dnevi smo pisali, da bo Unior do konca leta ukinil proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselil v Zreče. Sedem zaposlenih naj bi se upokojilo, ostalim pa naj bi v podjetju poskušali pomagati najti zaposlitev pri okoliških delodajalcih.

Novi šef Uniorja Robert Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja (Foto: STA)

Za Unitur ni zanimanja, Štore Steel na muhi SIJ

Eden od načinov, kako bi si Unior lahko finančno opomogel, je z odprodajo nestrateških naložb; v zadnjem letu so prodajali turistično družbo Unitur, delež v Štore Steelu in srbski družbi Unior Components.

A za Unitur za zdaj ni zanimanja. Spomladi smo pisali, da naj bi se za lastnika turistične infrastrukture na Rogli zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, a sta pozneje ta načrt opustila.

Drugače je s prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, ki bi ga zreška družba izpeljala skupaj s solastniki – podjetjema Kovintrade in Dinos ter družbo pooblaščenko Železar Štore. Konzorcij naj bi bil blizu podpisa pogodbe z edinim ponudnikom, Slovensko industrijo jekla (SIJ). Unior je sicer največji posamični delničar v železarni, ima pa 29,2-odstotni delež.

Prav tako še teče prodaja 100-odstotnega lastniškega deleža v srbski družbi Unior Components.

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.