Mediji o malih delničarjih

Preobrat v eni od bitk za prevlado v Gen-i

Medij: 24ur  Avtorji: Tadej Grešovnik Teme: Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Torek, 17. maj 2022 Vir: TUKAJ

Po tem, ko je Gen Energija, ki jo zdaj vodi nekdanji državni sekretar Blaž Košorok, pred časom izkoristila predkupno pravico in od Elektra Ljubljana odkupila delež družbe, je ljubljansko višje sodišče zdaj taisti delež vrnilo Elektru. Takratni odstavljeni direktor Andrej Ribič je nasprotoval domnevno politični prodaji, a sta SDH in Gen Energija posel vseeno izpeljali, čeprav kot zdaj ugotavlja sodišče, pogoji za uveljavljanje predkupne pravice niso bili izpolnjeni.

Kaj je pravzaprav v ozadju, tudi politične, bitke za tako zelo zaželen 25-odstotni delež v družbi Gen-EL? Gen Energija  je želela z odkupom četrtinskega deleža Elektra Ljubljana preko Gen-Ela povečati svoj vpliv v našem največjem dobavitelju elektrike, je prepričan pred meseci odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. "Takrat so bile želje, da se Gen Energija  popolnoma podržavi in končni cilj je bila odstavitev Roberta Goloba. Da se mene umakne iz nadzornega sveta Gen-Ela in s tem pridobi prosto pot do zamenjave." 

Gen Energija in Elektro Ljubljana sta sicer imela dogovor o odkupu. Gen Energija bi imela predkupno pravico, a le pod pogojem, da bi zakon Elektru prepovedoval lastništvo v drugem podjetju, ki se ukvarja z energetsko dejavnostjo. In tu se prične zmešnjava. Ker so v SDH in Gen Energiji menili, da je ta pogoj izpolnjen, so nakazali kupnino dobrih 12 milijonov evrov Elektru, kjer pa so bili drugačnega mišljenja. Zato so denar tako vrnili. Gen Energija  je kupnino ponovno poslala nazaj Elektru.

"Dogovor je bil podpisan že nekaj let nazaj, mislim, da 2018 pa 2020 potem amandmiran oziroma aneksiran. Govorimo o pogodbi, ki je za našo stran veljavna. Bomo videli, kaj bo sodišče na koncu povedalo," pravi predsednik uprave Gen Energije Blaž Košorok.

Prvo sodno bitko je zdaj dobil Elektro

 Višje sodišče je namreč po naših informacijah ugotovilo, da ni dokazov, da bi bili pogoji za odkup deleža izpolnjeni. Zadevo pa je zdaj vrnilo v ponovno odločanje registrskemu sodišču.  

"Sodišče je sedaj preklicalo vpis, to pomeni, da je ponovni lastnik deleža Elektro Ljubljana. In sedaj smo na začetku, zdaj se bodo morali v družbi odločiti, ali gredo v prodajo, po pošteni ceni seveda," ocenjuje Ribič. 

Ribič, ki je bil štiri mesece pred iztekom mandata, iz krivdnih razlogov razrešen z vrha Elektra, namreč vseskozi vztraja, da je kupnina prenizka. "Čas za to je bil prej za premišljevati, ne kasneje, ko se dejansko stvari dogajajo," pravi Košorok in dodaja, da se glede kupnine ne bi opredeljeval. "Počakajmo, kaj bo sodišče povedalo, pa bomo videli potem naprej. V interesu Gen Energije pa je, da ta delež pridobil," dodaja Košorok.   

Ribič, sicer veliki zaveznik najverjetnejšega novega mandatarja Roberta Goloba, bil je tudi šef njegovega volilnega štaba, meni, da bi lahko Elektro za omenjeni delež Gen-Ela namesto dobrih 12 iztržil celo več kot 20 milijonov evrov. "Se pa bojim, da bodo poskušali zdaj na hitro skleniti nek sporazum, neko poravnavo in pod mizo doseč neko ceno, ki spet ne bo poštena in to prodati. Tako da bodo zakrili sledi. In v SDH-ju in v Gen Energiji," meni Ribič.

Iz SDH-ja so sporočili, da "ker je sproženih več sodnih postopkov, ki so še v teku, zadeve ne morejo komentirati". Kateri bodo naslednji koraki Elektra Ljubljana? Iz podjetja, ki ga zdaj vodi Aleksander Zupančič, nekdanji šef kabineta ministra Andreja Vizjaka, danes odgovorov nismo dobili.  

DUTB objavila prevzemno ponudbo za Mladinsko knjigo Založbo

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Ura: 13.38  Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 29. marca - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oz. 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra. Ponudba velja od 30. marca do 3. maja.

DUTB že ima v lasti 631.117 delnic oz. okoli 51,23 odstotka vseh delnic Mladinske knjige Založbe, ponudba se nanaša na preostalih 600.908 delnic. DUTB za vsako delnico ponuja 8,90 evra v denarju. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo.

Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Založba ima tudi skoraj petino malih delničarjev.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so nad ponujeno ceno v prevzemni ponudbo razočarani. Menijo, da ta ne odraža dejanske vrednosti družbe Mladinska knjiga Založba, saj po njej, kot opozarjajo, DUTB vrednoti celotno premoženje družbe zgolj na slabih 11 milijonov evrov. Ob tem v društvu MDS izpostavljajo knjigovodsko vrednost kapitala družbe, ki je konec lanskega leta znašala 30,5 milijona evrov.

Družba Mladinska knjiga Založba je imela po navedbah društva konec leta 2020 za 12,4 milijona evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend. "DUTB si bo tako lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička," so v društvu MDS zapisali v sporočilu za javnost.

V društvu so postregli tudi s podatki o lanskem poslovanju družbe Mladinska knjiga Založba. Ti kažejo, da je družba močno presegla rezultate v 2020 in tudi načrte za lani. Po prvih podatkih je ustvarila slabih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, EBITDA je znašal 5,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja 2,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,9 milijona evrov, so še navedli v društvu MDS in se ob tem vprašali, ali se bo v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB opogumil kak drug investitor in ponudil višjo konkurenčno ponudbo, ki bo bolj odražala dejansko vrednost Mladinske knjige Založbe.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta Možine, Mateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.

DUTB bi Mladinsko knjigo le za tretjino knjigovodske vrednosti

Medij: Večer Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Vir: TUKAJ

Družba za upravljanje terjatev bank ponuja le 8,90 evra za preostale delnice Mladinske knjige. V Društvu MDS razočarani, saj ponudba ne odraža dejanske vrednosti

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes V delu objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oziroma 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra, ponudba pa velja od 30. marca do 3. maja. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo. Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Slovenska tiskovna agencija objavlja, da je družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta MožineMateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.

Na ponudbo DUTB se je odzvalo Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki mu predseduje Rajko Stanković, ki je kot so zapisali razočarano nad nizko prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba. Menijo še, da si DUTB lahko kupnino za preostale delnice povrne že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička. Kot pojasnjujejo DUTB vrednoti MKZ na zgolj 10,96 milijona evrov in ponuja malim in manjšinskim delničarjem zgolj 33,28 odstotka knjigovodske vrednosti, ki je 31. decembra znašala 26,74 evrov. Tako DUTB za preostalih 600.908 delnic, ki jih nima v lasti ponuja zgolj 5.348.081,20 evra.

"Spomnimo, da je imela družba na 31. decembra 2020 za 14.438.791 evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend, kar nakazuje možnost, da si bo DUTB lahko nemudoma povrnil celotno kupnino v višini 5.348.081,20 evra, po uspešnem prevzemu.  Podatki o poslovanju družbe za leto 2021 še kažejo, da je družba močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi načrtovane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1.9 milijona evrov čistega dobička. Ob čemer ima (po oceni) zgolj še 2,15 milijona evrov finančnega dolga," še menijo v MDS.

 

DUTB objavlja prevzemno ponudbo za Mladinsko knjigo: neuradno bo tolikšna

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  MKZ, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. marec 2022 VIR: Tukaj

To bo po Termah Olimia in Savi tretja nacionalizacija podjetja v zadnjega dobrega pol leta; tik po volitvah dva nova nadzornika: Jože Možina in Nina Marin

Državna slaba banka (DUTB) bo v tem tednu objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti.

DUTB je od leta 2016 lastnica nekaj več kot 51-odstotnega deleža založbe in ji, kot smo pisali, grozi odvzem glasovalnih pravic. Več o tem v članku Lahko Kostić slabi banki 'izmakne' Merkur nepremičnine in Mladinsko knjigo? A namesto tega so se v DUTB, ki bi se sicer morala letos zapreti, odločili, da bodo Mladinsko knjigo Založbo prevzeli.

Po neuradnih podatkih bodo za delnico ponudili približno 10 evrov bruto. To pomeni, da bi odkup delnic, ki jih slaba banka še nima v lasti, stal približno šest milijonov evrov, celotna družba pa je vredna približno 12,3 milijona evrov.

Delnice Mladinske knjige niso na borzi, se pa z njimi občasno – precej redko – trguje na nereguliranem trgu ljubljanske borze SI-Enter. V zadnjih petih letih je delnica na tem trgu dosegla največ 2,5 evra.

Tik po volitvah novi nadzorniki: tudi televizijec Jože Možina

Mladinska knjiga je danes objavila sklic seje skupščine delničarjev, ki bo 28. aprila – to je štiri dni po volitvah in odvisno od roka za sprejetje prevzemne ponudbe, ki ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave ponudbe, verjetno tik ob koncu prevzema.

Sklic seje skupščine je zahtevala DUTB, gre pa le za eno vsebinsko točko: imenovanje nadzornikov. Pri tem bodo najprej odpoklicali nadzornika Andreja Božiča, gre za izkušenega menedžerja za prestrukturiranje. Na njegovo mesto je predlagan novinar in urednik z nacionalne televizije Jože Možina.

Novi mandat bo dobil še izvršni šef DUTB Matej Pirc. Na mesto Žige Gregorinčiča, ki je odstopil lani, pa bo imenovana Nina Marin, pravnica v kabinetu finančnega ministra Andreja Širclja, ki je bila pred tem zaposlena v odvetniški pisarni Matoz. Šef pisarne Franci Matoz je, spomnimo, glavni neizvršni direktor DUTB in je lani tudi najavil, da bo slaba banka prevzela Mladinsko knjigo. Hkrati tudi v več postopkih zastopa premierja Janeza Janšo.

Fortenova v roke Madžarov, kaj to pomeni za Mercator?

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, Mercator Datum: Sobota, 19. marec 2022 Stran: 3

Kot kaže, so gospodarske sankcije zoper Rusijo pospešile prodajo 40-odstotnega deleža ruske Sberbank v Skupini Fortenova, katere član je od maja lani tudi Mercator. Sberbank, ki ni izključena iz sistema Swift kot denimo ruska VTB, ki ima v Fortenovi 7-odstotni delež, naj bi bila tik pred dogovorom o prodaji madžarsko-ameriškemu investicijskemu skladu Indotek Group, je objavil hrvaški Jutarnji list. Kupnina je seveda še skrivnost, a kljub hitrosti naj ne bi šlo za prodajo v sili ("fire šale"). Posel sicer še ni sklenjen, dogovor pa pričakujejo v kratkem. V Fortenovi so potrdili, da se je 'začel postopek skrbnega pregleda, povezan z možno prodajo deleža v koncernu", dodatnih podrobnosti pa še niso želeli razkriti.

Investicijski sklad Indotek Group, ki upravlja okoli tri milijarde evrov kapitala, je v lasti enega najbogatejših Madžarov, Daniela Jellineka, in delno tudi ameriškega kapitala, ukvarja se z nepremičninami in ima sedež v Budimpešti. Upravlja več trgovskih centrov in zaposluje 380 ljudi ter deluje na Madžarskem, v Romuniji, Španiji, Italiji, na Poljskem, v Grčiji in na Hrvaškem. Po poročanju Jutarnjega lista naj bi bil Indotek Group tudi blizu dogovora s francosko trgovsko verigo Auchan, ki ima v svojem portfelju več trgovskih znamk, med bolj znanimi so Decathlon, Orsay in Pimkie. In prav ta povezava daje nakupu deleža, po katerem bo Indotek Group največji posamični delničar, bolj strateški pomen.

V Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čizmič, pozdravljajo lastniško konsolidacijo: "Prepričani smo, da se bosta s tem nadalje krepila stabilnost in razvoj Mercatorja, s tem pa seveda tudi slovenski in regionalni dobavitelji.

Lastniška konsolidacija je bila pričakovana, saj smo si tudi v Mercatorju želeli strateškega lastnika, ki bo svoj razvoj vezal na Izidor Krivec, direktor in solastnik Celjskih mesnin, ki je do prehoda Mercatorja pod Fortenovo zastopal slovenske dobavitelje, pa meni, da je na prvi pogled bolj strateški lastnik primernejša izbira od ruske banke, ki je v Fortenovo vstopila s konverzijo terjatev do bankrotiranega Agrokorja.

Mercator lahko iztisne male delničarje

Petrol v delitev delnic

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  Petrol, mali delničarji Datum: Sobota, 19. marec 2022 Stran: 18

Petrol v delitev delnic Letno poročilo Lanski dobiček višji za 72 odstotkov Petrol bo delničarjem na aprilski skupščini predlagal izplačilo 30 evrov dividende na delnico. Za dividende bo tako porabil 60 odstotkov lanskega dobička. Ob tem pa predlaga še razdelitev delnic. Vsak delničar družbe bo za eno delno delnico prejel 20 novih, je razvidno iz sklica skupščin.

 

Naftni trgovec je lani ustvaril 119 milijonov evrov čistega dobička, kar je 73 odstotkov več kot leto pred tem. Rast dobička je pričakovana, saj je družbi ob izbruhu epidemije v prvi polovici leta 2020 močno upadla prodaja izdelkov. Prihodki od prodaje so se lani povečali za 61 odstotkov in dosegli 4,96 milijarde evrov. Na rast so močno vplivale predvsem višje cene energentov. Kosmate prodajne marže (razlika med prihodki od prodaje in nabavno vrednostjo prodanega blaga) so se lani zvišale za 27 odstotkov in dosegle 543 milijonov evrov. Po oceni družbe vojna v Rusiji nima večjega vpliva na poslovanje trgovca.

 

Petrol je že pred nekaj dnevi razkril, da iz Rusije uvaža manj kot sedem odstotkov dizelskega goriva in kurilnega olja, bencina pa od tam ne nabavlja. Nabavno je na Rusijo vezan še Geoplin, kjer pa dobave za zdaj potekajo nemoteno. Bolj bi lahko na njegovo letošnje poslovanje vplivale omejitve cen, poleg Slovenije je cene pogonskih goriv že lani omejila Hrvaška, medtem ko Bosna in Hercegovina ter Črna gora regulirata cene. Količinska prodaja proizvodov iz nafte se je lani povečala za štiri odstotke in dosegla 3,1 milijona evrov.

 

Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

 

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

V Krki dolgoročnih posledic ne vidijo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Krka  Datum: Sreda, 17. marec 2022 Stran: 10

V Krki za zdaj še ne znajo zanesljivo oceniti vpliva trenutnih razmer v Rusiji in Ukrajini na poslovanje v letu 2022, a kot zagotavljajo, imajo močno kapitalsko strukturo, ustvarjajo robusten denarni tok iz poslovanja in so brez finančnega dolga. Zato uspešno poslovanje na daljši rok ni ogroženo, piše v nerevidiranih izkazih za lani.

Krka je nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze matične družbe in celotne skupine za leto 2021 objavila včeraj, potem ko se je v sredo z njimi seznanil nadzorni svet. Tako kot že v konec januarja objavljenih predhodnih rezultatih tudi v njih piše, da je skupina Krka lani ustvarila 1,57 milijarde evrov prihodkov, kar je dva odstotka več kot v letu 2020. Čisti dobiček je bil še nekaj višji, in sicer je znašal 308,2 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej.

Na Krkin poslovni rezultat v letu 2021 sedanje razmere v obeh državah ne vplivajo, so ob tem poudarili v novomeškem farmacevtu. Vpliva na poslovanja v letu 2022 in morebitnih dolgoročnih posledic pa glede na hitre spremembe in njihovo nepredvidljivost ni mogoče zanesljivo oceniti.

Krka poslovne aktivnosti v Ukrajini in Rusiji izvaja prek treh odvisnih družb in obvladujoče družbe Krka Novo mesto. Sedež odvisne družbe TOV Krka Ukrajina, ki se ukvarja samo s trženjem in nima proizvodnih aktivnosti, je v Kijevu. Sedež družbe OOO Krka-Rus, ki se ukvarja s proizvodnjo zdravil, je v mestu Istra v bližini Moskve, glavni prostori marketinško-prodajne družbe OOO Krka Farma so v Moskvi.

Rusija je Krkin največji posamični trg, kjer je skupina lani ustvarila 333 milijonov evrov prodaje, kar je 21,3 odstotka celotne njene prodaje. V Ukrajini, ki je bila v letu 2021 tretji največji trg, pa je Krka lani prodala za 96 milijonov evrov farmacevtskih izdelkov, kar predstavlja 6,2 odstotka celotne prodaje skupine.

Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

 

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.