Mediji o malih delničarjih

Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

Medij: SIOL Avtorji: D.K. Teme:  izbris v bankah Datum: Torek, 11. marec 2020 Ura: 15.23

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Zahtevo za zadržanje je skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložila Banka Slovenije.

Ustavno sodišče je zapovedalo, da v tem času ne tečejo roki za zastaranje odškodninskih terjatev iz zakona o bančništvu ter za vložitev tožb. Banka Slovenije in Okrožno sodišče v Mariboru morata s spletne strani odstraniti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, so sporočili iz sodišča.

 

Upravljavec podatkovne sobe, mariborsko sodišče in Agencija za trg vrednostnih papirjev morajo do končne odločitve ustavnega sodišča opustiti obdelavo podatkov, razen hrambe prejetih gradiv, morajo pa preprečiti dostop do teh gradiv. Začasno se morajo prekiniti tudi pravdni postopki, vloženi po tem zakonu, je ustavno sodišče še zapisalo v sklepu.

 

Na finančnem ministrstvu sklep še proučujejo, Banka Slovenije ponavlja argumente

 

Na finančnem ministrstvu odločitev ustavnega sodišča še proučujejo. Banka Slovenije je medtem v odzivu ponovila argumente, ki po njeni oceni pričajo o neskladnosti zakona z ustavo. V sporočilu za javnost so še zapisali, da so soglasno sprejeto odločitev ustavnega sodišča prejeli in dodali, da se je ustavno sodišče ob tem odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, poroča STA.

V Banki Slovenije so ponovili, da sicer podpirajo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenih obveznic, vendar trenutna rešitev tega po njihovem prepričanju ne omogoča. Vnovič so tudi opozorili, da so v postopku priprave zakona podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa jih pripravljavci niso upoštevali.

 

Društvo MDS znova predlaga zunaj sodno poravnavo

 

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ustavnega sodišča ponovilo poziv vladi in DZ k razmisleku o možnostih poravnalne sheme ali zunaj sodne poravnave. Shema bi težavo večine malih vlagateljev rešila takoj, navaja STA.

 

"Vlado in poslance še enkrat pozivamo, naj presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki zunaj sodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj," so sporočili iz MDS.

 

Opozorili so, da zakon ali novela ne smeta biti diskriminatorna in morata vsem vlagateljem omogočiti, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo "to več kot šestletno agonijo". Dodali so, da se ni pravda zaradi vseh zapletov še niti dobro začela, a je že drugič predmet ustavne presoje.

 

Zakon o bančnih razlaščencih v celoti zadržan

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 6. marec 2020 Stran: 6

Ustavno sodišče: Nastala bi lahko nepopravljiva škoda - Ministrstvo odločitev še preučuje, Društvo MDS predlaga poravnavo

 

Ljubljana - Prihodnji teden bi morala zaživeti podatkovna soba, kjer bi razlaščeni vlagatelji bank in njihovi odvetniki dobili dokumente za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije. A to se ne bo zgodilo. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvajanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na zahtevo Banke Slovenije sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To pomeni, da vsi postopki v zvezi s tem stojijo.

Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.

Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstraniti morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi, ki bi morala biti vzpostavljena do 19. marca.

 

Nepopravljiva škoda

Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih stranke lahko imele z začetkom tožb, ter da bi lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.

Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.

Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončne odločitve.«

 

Kunič: Logična odločitev

»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča vsaj še za desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.

Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Odhajajoča vlada je omenjeni zakon pripravila, potem ko je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da je treba bančnim razlaščencem zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

 

Društvo MDS predlaga poravnavo

Društvo Mali delničarji Slovenije je vladi in poslancem spet predlagalo morebitno poravnalno shemo ali zunaj sodno poravnavo za učinkovito reševanje te problematike. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje zakona povzročilo nepopravljivo škodo.

Ali bančne razlaščence čaka še 12 let sodnega boja za morebitno odškodnino?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2020 Stran: 10

Sanacija bank Vrhovno sodišče opozarja na sistemsko tveganje zakona o bančnih razlastitvah - Rešitve že iščejo

Ljubljana - Komaj je sredi decembra z veliko zamudo začel veljati zakon, ki razlaščenim bančnim vlagateljem omogoča vložitev odškodninskih tožb, vrhovno  sodišče zdaj že ugotavlja, da zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva in pomeni sistemsko tveganje za delovanje pravne države. Zato so predlagali ustreznejše rešitve, a je njihova uveljavitev zaradi padca vlade negotova.

Državni zbor je konec novembra z veliko zamudo vendarle sprejel zakon o sodnem varstvu, ki več kot 100. 000 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Na ministrstvu za finance že pripravljajo virtualno sobo s podatki in dokumenti o sanaciji bank, ki naj bi zaživela do zakonskega roka, torej do 19. marca. Oškodovani vlagatelji bodo nato imeli sedem mesecev časa za vložitev odškodninskih tožb.

A na vrhovnem sodišču opozarjajo, da predlagane rešitve pomenijo sistemsko tveganje in ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva. Izračunali so, da bi po sedanji ureditvi za sodne odločitve na prvi stopnji potrebovali pet let, za pravnomočne sodbe, torej na višjem sodišču, pa skupaj 12 let, kar ne omogoča sojenja v razumnem roku.

Preobremenjenost mariborskega sodišča

Omenjeni zakon predvideva, da bi vse tožbe obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa je že v postopku sprejemanja opozarjalo na možno preobremenitev tega sodišča. »Zakon sodišču nalaga številne obveznosti, pri čemer lahko novi postopki sprožijo  dodatne druge postopke (tudi po uradni dolžnosti). Vsi ti postopki bodo odločilno vplivali ne samo na poslovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, temveč tudi na delovanje sodnega sistema kot celote, opozarjajo. Kot navajajo, gre za tolikšno število zadev, kot jih slovenska okrožna sodišča skupaj prejmejo v štirih letih, gospodarski oddelki okrožnih sodišč pa v devetnajstih.

Opozarjajo na potrebe po dodatnih kadrih, prostorih, izobraževanju in na povečane stroške za poštne pošiljke, za kar ni predvidenih dodatnih proračunskih sredstev.

Po oceni vrhovnega sodišča bi uveljavljena zakonska ureditev narekovala organizacijo novega samostojnega oddelka. Nadalje opozarja, da bi bilo smiselno določiti posebno ureditev aktivne

legitimacije za te postopke z določitvijo enega zastopnika namesto sodelovanja na tisoče tožnikov ali iti v smeri kolektivne tožbe.

Lovljenje rokov

Sestanek na visoki ravni o prenosu lastništva Skupine Mladinska knjiga z DUTB na SDH

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 1. februar 2020 Vir: TUKAJ

O možnostih prenosa lastništva Skupine Mladinska knjiga z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding bodo predstavniki več ministrstev razpravljali v prihodnjih dneh.

Skupina Mladinska knjiga, v kateri Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) obvladuje dobro polovico delnic, se že vrsto let spopada s težavami pri poslovanju. Kot prevzemna tarča je zanimiva predvsem zaradi številnih prodajaln, pri čemer so nekatere od njih na elitnih lokacijah. Prodajna mreža trenutno obsega 50 maloprodajnih enot, od katerih je 12 lastniških, in pet veleprodajnih centrov, od katerih so lastniški štirje.

V preteklosti so poskušale Skupino Mladinska knjiga banke upnice in nato DUTB večkrat prodati, a pri tem niso bile uspešne. Nato so se pojavile ideje, da bi nepremičnine oddelili na novoustanovljeno družbo in jih prodali, Skupina Mladinska knjiga pa bi se preselila na cenejše lokacije. Po oceni poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi brez lastnih nepremičnin, kar pomeni, da bi jih morala najemati, Skupina Mladinska knjiga dolgoročno težko obstala na trgu.

Nenadomestljiv kulturni kapital

Že nekaj časa obstajajo tudi ideje, ki v zadnjem času postajajo vse glasnejše, da bi DUTB lastništvo v Skupini Mladinska knjiga prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Po neuradnih podatkih bodo o tej ideji v februarju razpravljali predstavniki DUTB, Skupine Mladinska knjiga, ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, sestanka pa bi se lahko udeležili tudi predstavniki gospodarskega ministrstva. Te informacije so na ministrstvu za kulturo potrdili: »Na to temo so na našo pobudo že stekli pogovori med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Mladinsko knjigo. V prvi polovici februarja pa je že nekaj časa dogovorjen sestanek med drugimi ključnimi deležniki za iskanje rešitev.« Ob tem so poudarili, da gre v primeru Mladinske knjige za nenadomestljiv kulturni, nacionalni kapital slovenske osrednje velike založbe, ki vključuje lastništvo avtorskih pravic in zelo razvejeno knjigotrško mrežo po vsej Sloveniji. Mladinska knjiga je pomembna tudi v luči sejma v Bologni prihodnje leto in frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja.

Kot so pojasnili na DUTB, se v Skupini Mladinska knjiga izvaja postopek prestrukturiranja, odločitev o nadaljnjem upravljanju naložbe pa nameravajo sprejeti, ko bo ta končan. »Trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe z DUTB na SDH, pri čemer je odločitev o morebitnem prenosu v domeni lastnika DUTB (države, op. p.) in ga ne moremo komentirati,« so povedali na DUTB. Po neuradnih podatkih pa na DUTB nimajo nekih zadržkov, da bi se lastništvo Skupine Mladinska knjiga, katere ključni družbi sta MK Založba in MK Trgovina, preneslo na SDH. Ne nazadnje naj bi takšen predlog pripravljali tudi sami v okviru načrtovanih sprememb zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki opredeljuje delovanje DUTB. Spremembe tega zakona so na DUTB v prvi vrsti predlagali s ciljem, da bi se lahko ukvarjali z gradnjo najemniških stanovanj in domov za ostarele, med drugim pa vključujejo tudi prenos lastništva nekaterih družb, ki so deloma že sanirane oziroma so na poti prestruktruriranja poslovanja, na SDH. Poleg Skupine Mladinska knjiga so takšne družbe še Farme Ihan, Mariborska livarna Maribor in Alpina.

Izboljšanje poslovanja

Poznič o Mladinski knjigi: Smo sredi postopka, da se naložba prenese na SDH

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, MKZ Datum: Sobota, 25. januar 2020 Vir: TUKAJ

Ministrstvo za kulturo je po besedah ministra Zorana Pozniča sredi postopka, da se naložba prenese z DUTB na SDH in s tem dobi status naložbe strateškega pomena. Na DUTB so medtem za STA zapisali, da "trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe na SDH."

"In da ne boste mislili, da je bil ta projekt enostaven, pri nas je še vedno zelo veliko birokratov, ki mislijo, da je kultura zgolj breme in nebodigatreba. Pa četudi bi tisti, ki so si lani že ogledovali mrežo poslovalnic Mladinske knjige po Sloveniji, iz njih naredili trgovine in obrate s hitro prehrano," je o nevarnosti, v kateri naj bi se znašla največja slovenska založba, tudi z okoli 50 knjigarnami, v današnjem intervjuju za Delo povedal Poznič.

"V družbi Mladinska knjiga Založba se izvaja postopek prestrukturiranja. "Odločitev o nadaljnjem upravljanju naložbe se bo v DUTB oblikovala, ko bo ta zaključen. Trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe iz DUTB na SDH, pri čemer je odločitev o morebitnem prenosu v domeni lastnika DUTB in ga ne moremo komentirati," so o prenosu zapisali v DUTB.

Glavni izvršni direktor DUTB Matej Pirc je pred časom v pogovoru za STA dejal, da je zgodba z Mladinsko knjigo zahtevna, saj deluje v specifični panogi, ki gre skozi intenzivno transformacijo. Prihodki družbe se že več let zmanjšujejo, družba ustvarja izgube, s tem pa kot nekaj več kot polovični lastnik "vsekakor ne moremo biti zadovoljni".

Je ATVP v Minervu zamrznila premalo glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Istrabenz: Po spodleteli likvidaciji verjetna upniška prisilna poravnava

Medij: Dnevnik (Posel) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019

 

Po zavrnitvi predloga za začetek likvidacijskega postopka Istrabenza je slišati, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot edina finančna upnica družbe predlagala upniško prisilno poravnavo. Razkrivamo, kaj je v ozadju prevzemne namere za nakup vseh delnic.

Na današnji skupščini Istrabenza delničarji niso s potrebno večino podprli začetka likvidacijskega postopka koprskega holdinga. Takšen scenarij je uprava družbe Istrabenz podala, ker je potem, ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala vsa posojila, postala insolventna. Kako se bodo poslej odvijali dogodki, je težko napovedovati. Med možnostmi, ki se omenjajo, so začetek stečaja, podaljšanje ročnosti posojil, upniška prisilna poravnava, v kateri bi bili obstoječi lastniki razlastninjeni, namesto njih pa bi stoodstotna lastnica Istrabenza kot edina finančna upnica postala DUTB, in sklic še ene skupščine, na kateri bi se ponovno odločalo o likvidaciji. Po neuradnih podatkih naj bi se v DUTB odločili za začetek upniške prisilne poravnave.

Skupščine so se udeležili delničarji, ki imajo skupaj v lasti 78,5 odstotka kapitala, likvidacijo pa sta podprli okoli dve tretjini prisotnih glasov. Da bi se lahko začela likvidacija, bi jo moralo podpreti vsaj 75 odstotkov na skupščini prisotnih glasov. Kateri delničarji so nasprotovali likvidaciji, danes uradno še ni bilo znano, saj zapisnik skupščine še ni bil objavljen. Po dostopnih informacijah pa ji je med drugimi nasprotovala družba BSL, v kateri je direktor Andrej Toš mlajši, sin odvetnika Andreja Toša. Le nekaj dni pred skupščino je BSL 8,24 odstotka Istrabenzovih delnic odkupil od Gorenjske banke, ki jo pred nekaj meseci prevzela srbska AIK banka v lasti Miodraga Kostića, katerega odvetnik je Andrej Toš.

Zaseg delnic ni bil izpodbojen posel

BSL se je sicer pred meseci potegoval za nakup polovičnega lastniškega deleža družbe Adriafin (druga polovica je v lasti Luke Koper), ki ima v lasti 78 odstotkov delnic družbe Vinakoper, ta pa upravlja približno 600 hektarjev zemljišč. Tik pred zaključkom je bil prodajni postopek Adriafina ustavljen. Kot so utemeljili v DUTB, zaradi prenizkih ponudb. Andrej Toš mlajši je pred dnevi pojasnil, da se je BSL za nakup Istrabenzovih delnic odločil, ker so bili prepričani, da so oddali najboljšo ponudbo, ki je ustrezala vsem cenitvam, o tem, zakaj ni bila sprejeta, pa niso prejeli zadovoljivih pojasnil. Zato so se odločili, da bodo pojasnila terjali kot lastnik Istrabenza.

Med možnimi razlogi, da nekateri delničarji niso podprli likvidacijskega postopka, se omenja možnost, da bi želeli, da Istrabenz konča v stečaju. To bi pomenilo, da bi ključno besedo v koprski družbi prevzel stečajni upravitelj. Očitno nekateri v tem primeru računajo, da bi bilo možno v stečajnem postopku izpodbiti zaseg delnic Istrabenza turizma s strani DUTB pred nekaj meseci. Ta je imela svoje terjatve do Istrabenza zavarovane tudi z delnicami Istrabenza turizma, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Toda kot je povedal izkušeni stečajni upravitelj Marko Zaman, ki predseduje Zbornici upraviteljev Slovenije, v morebitnem stečajnem postopku zasega delnic ne bi bilo možno izpodbiti, saj ni šlo za dejanje dolžnika, ampak upnika. »V podobnih primerih so možne odškodninske tožbe proti upniku, če bi bili oškodovani drugi upniki,« je dodal Zaman. Razen DUTB pa Istrabenz po dostopnih podatkih nima drugih upnikov.

Za svojstven zaplet je tik pred skupščino poskrbela družba Intus Invest, 12,95-odstotna lastnica Istrabenza. Ta je danes objavila prevzemno namero za nakup vseh Istrabenzovih delnic. V Intusu Investu ima polovični lastniški delež Peter Krivc, polovičnega pa Axor holding. Slednji ima delnice izdane na prinosnika, med največjimi lastniki pa naj bi bila nekdanji generalni direktor družbe ACH Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik. Intus Invest ima med drugim v lasti 61,2-odstotni delež v Termah Topolšica, Axor holding pa tričetrtinski lastniški delež družbe Union hoteli.

Prevzem zaradi davčnega ščita

Zakaj so se konkretno odločili za objavo prevzemne namere, Krivc ni želel razkriti, pojasnil pa je, da želijo maksimizirati vrednost lastniškega deleža v Istrabenzu. V zakonskem roku (najkasneje v 30 dneh) bo sledila prevzemna ponudba, pri čemer bo cena primerna glede na stanje družbe, je napovedal. Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi bila lahko srž prevzemne ponudbe visoka davčna izguba Istrabenza, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 274 milijona evrov. Če poenostavimo, ta izguba bi Intusu Investu s povezanimi osebami lahko omogočala davčni ščit oziroma polovično plačilo davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček, torej namesto 19 odstotkov le 9,5 odstotka.

Kot so danes sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije MDS, ima skoraj deset odstotkov Istrabenzovih delnic v lasti 9.035 malih delničarjev. Nazadnje so delnice, po vsega skupaj 2,5 centa za delnico, lahko prodali aprila 2016. Če bi ponudba Intusa Investa znašala en evro za delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 evra. Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi moral Intus za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti, zagotoviti 4,5 milijona evrov, so dodali v MDS.

Istrabenz: Boj države, Kostiča in Rigelnika za prevzem hotelov na obali

Medij: Svet24 (ostalo) Avtorji: neznan Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. nov.. 2019 Stran: 4

Dva dni pred 71. obletnico ustanovitve Istrabenza je bila v Portorožu sklicana skupščina nekoč enega izmed nosilcev slovenskega gospodarstva, na kateri so lastniki odločali o likvidaciji holdinga.

Država je prek Družbe za uveljavljanje terjatev bank (DUTB), ki ji Istrabenz kot edini upnici dolguje 73,9 milijona evrov, želela podjetje spraviti v likvidacijo, a ta na skupščini ni prejela zadostne podpore lastnikov.

Predlog, s katerim bi najprej preostalo premoženje prenesli na DUTB, nato pa bi sledila likvidacija, bi moralo podpreti 75 odstotkov delničarjev, vednar je takšen scenarij podprlo le 67 odstotkov delničarjev, prisotnih na skupščini.

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

Med vrednejšim premoženjem Istrabenza je sicer ostal le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper, delnice družbe KB1909 in blagovne znamke. Celoten preostanek premoženja Istrabenza je sicer ovrednoten na dobrega 9,1 milijona evrov, a predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič opozarja, da je premoženje družbe »neprimerno večje«. 

KOSTIČU BOLJ USTREZA STEČAJ 

Boj okoli še zadnjega ostanka Istrabenza se vrti okoli Adriafina, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Slednje je pred časom želel kupiti srbski poslovnež Miodrag Kostič, vendar je prodajo v začetku leta preprečila vlada. Na podlagi vladne strategije trajnostne rasti slovenskega turizma, v kateri je predvideno prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, se je namreč na zahtevo vlade prodaja ustavila. Za nakup Istrabenzovega deleža Adriafinu se je potegovalo tudi podjetje 8SL in ponudilo najvišjo ceno, več kot štiri milijone evrov, a naj Kostič uradno pri tem ne bi sodeloval.

Andrej Toš, direktor družbe BSL, ki je v lastništvo Istrabenza prišla minuli teden z nakupom 8,24 odstotka delnic od Gorenjske banke, je bil po včerajšnji skupščini zadovoljen z izidom. »Zdaj je možen transparenten postopek, v katerem imamo tudi mi možnost sodelovati,« je dejal po zaključku skupščine. Toš je sicer sin odvetnika Andreja Toša, ki je med drugim zastopnik la stnika Gorenjske banke Miodraga Kostiča.

Hoteli se zdaj, po neuspelem poskusu likvidacije, lahko znajdejo celo na dražbi. Kot poroča spletni portal Siol, lahko v primeru stečaja upravitelj izpodbija nekatere posle za nazaj, med njimi tudi prenos hotelov na DUTB. 

NAPOVEDAN PREVZEM 

V pestro dogajanje in boj za hotele se je nekaj ur pred včerajšnjo skupščino vključil še dolgoletni prvi mož propadle družbe ACH Herman Rigelnik. Družba Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je objavila prevzemno namero za odkup preostalih delnic. Gre za družbo, ki je v lasti Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje Rigelnik.

Za objavo ponudbe za prevzem ima podjetje Intus Invest zdaj na voljo od deset do trideset dni. Od namere sicer lahko tudi odstopi, a bi v tem primeru sledita kazen. Podjetje leto dni ne bi smelo objaviti ponudbe za prevzem Istrabenza, razen če za odstop od namere pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Istrabenz - Kako bo država zavarovala šest hotelov?

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 26. oktober 2019 Za ogled članka pritisni: TUKAJ

Istrabenz, nekoč eden najpomembnejših domačih finančnih holdingov, ne gre v likvidacijo. Kdo ga je preprečil in kaj objavljena prevzemna namera pomeni za državne načrte s turizmom?

Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani pod imenom slaba banka, na današnji skupščini Istrabenza ni uspelo prepričati ostalih delničarjev in izglasovati sklepa o začetku likvidacije holdinga.

Za to bi namreč potrebovali najmanj glasove treh četrtin prisotnih delničarjev, ki pa jih niso imeli. Po naših informacijah so proti likvidaciji glasovali delničarji, ki so imeli v rokah okoli tretjino delnic.

Država zdaj preigrava različne možnosti. Ena od njih je izpeljava postopka upniške prisilne poravnave, na podlagi katerega bi razlastili dosedanje delničarje, DUTB kot največja upnica Istrabenza pa bi v naslednji fazi prevzela njegovo lastništvo. 

Burno dogajanje pred skupščino

Da se bo na skupščini zapletlo, je bilo mogoče slutiti že pred dnevi. Za dodaten preobrat pa je danes zjutraj poskrbel eden od večjih lastnikov Istrabenza, podjetje Intus Invest, ki je objavil namero za prevzem koprskega holdinga.

Pozneje se je namreč uresničila naša napoved, da bodo posamezni delničarji likvidaciji nasprotovali, ker bi presodili, da se jim bolj izplača delnice prodati potencialnemu prevzemniku.

Na dogajanje so se že odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković. Opozarjajo, da ima Istrabenz še vedno 9.305 malih delničarjev, ki imajo v lasti nekaj manj kot deset odstotkov vseh delnic. Pričakujejo, da bo Intus Invest zanje ponudil bistveno več od borzne cene, ki trenutno znaša 2,5 centa.

Če bo prevzemna ponudba znašala en evro na delnico, bi ti mali delničarji v povprečju dobili dobrih 53 evrov. "Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič," so poudarili.

Že prejšnji teden smo poročali, da utegne DUTB pri svojih načrtih naleteti na oviro. Za potrditev sklepov o prenosu celotnega Istrabenzovega premoženja na slabo banko in njegovi likvidaciji namreč potrebuje glasove treh četrtin delničarjev. Za zdaj ni jasno, ali jih ima. V zadnjih dneh se je namreč okrepil tabor nasprotnikov likvidacije.

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

Medij: Večer Avtorji: Rozmari Petek Tema: ZGD-1 Datum: Petek 22.11.2019 Stran: 6

Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

So (politični) apetiti tudi po stolčku v Cinkarni ali bi lastniki iz celjske molzne krave radi iztisnili še več?

Ne le v Petrolu, Istrabenzu, tudi v nekaterih drugih večjih podjetjih, ki so večinsko posredno v državni lasti, se šušlja o zamenjavi vodstev ali vsaj težnjah po menjavi. Eno takšnih podjetij je Cinkarna Celje, ki zadnja leta niza rekordne dobičke, kar je za industrijo v zreli fazi neobičajno. So celo edini v svoji panogi, ki zadnjih 15 let delajo brez izgube. Letos so delničarjem razdelili večji del od lanskega, skoraj 30 milijonov evrov visokega dobička; izplačali so jim panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 22,84 milijona evrov ali 28,27 evra na delnico. Tudi letošnji rezultati so trenutno visoko nad načrtovanimi. V prvih devetih mesecih so ustvarili 134,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, in 7 odstotkov več od načrtovane prodaje, v zadnjem rednem poročilu opisuje predsednik uprave Tomaž Benčina. V primerjavi z enakim obdobjem lani so prodali za 19 odstotkov več titanovega dioksida. A ker kitajski proizvajalci titanovega dioksida zaradi protekcionističnih ukrepov ameriške administracije ne morejo več prodajati na ameriškem trgu, so pritisnili na evropski trg, kar je posledično prineslo nižanje cen titanovega dioksida; te so v povprečju nižje za 1,3 odstotka. In to je eden od poglavitnih razlogov, da kljub visoki prodaji dobiček ni na ravni lanskoletnega. V prvih devetih mesecih so dosegli 15,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 27,9 milijona evrov.

Premalo dobička?

A vendar. Uprava je padec dobička napovedala. Še več. Planirala ga je zgolj v višini 11 milijonov evrov (za obdobje prvih devetih mesecev 8,3 milijona evrov), kar pomeni, da je že sedaj plane presegla. Prijetna novica nekaterim očitno menda ni dovolj, je slišati. Ker da "ni dovolj dobička", naj bi nekateri delničarji že tlakovali pot za zamenjavo prvega moža, ki mu sicer mandat poteče prihodnje leto. Tudi med zaposlenimi je slišati takšne informacije. Pravzaprav se zadnje leto že celo ponavljajo, opisujejo. 'To že ptiči čivkajo leto in pol. Samo, ne vemo, zakaj bi ga želeli zamenjati, razen če je zadaj kakšna prodaja. Rezultati so namreč dobri," dodaja naš vir. Indic, da so morda nekateri "lačni" večjih donosov na račun Cinkarne Celje, nekateri vidijo tudi v tem, da je Cinkarna Celje avgusta začela odkupovati lastne delnice. To namreč delniške družbe odkupujejo od obstoječih lastnikov, običajno po tržni ceni, in jim tako "vračajo" denar, posredno pa s tem tudi dvigujejo ceno delnic. Večinska lastnica Cinkarne Celje je preko Modre zavarovalnice, SDH in DUTB država, ki obvladuje okoli 46 odstotka delnic. Drugi razlog za odkup lastnih delnic pa je preprosto lahko tudi ta, da ima podjetje preveč prostega denarnega toka, kar Cinkarna Celje, ki se že leta ni zakreditirala, ima. To pa je pravzaprav zaradi bančnih obresti na depozite "nepotreben strošek". Tildi Benčina v svojem zadnjem poročilu opisuje, da so konec septembra depoziti znašali 27,7 milijona evrov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani. Še spomladi pa je v intervjuju za Večer dejal, da presežni denarni tok vlagajo v izboljšanje kakovosti titanovega pigmenta. Le z višjo kvaliteto lahko z višjimi stroški proizvodnje preživijo, je dejal. V ta namen so letos investirali skoraj 8 milijonov evrov.

Raje v žep kot za novo naložbo

Še eno dejstvo podkrepljuje tezo, da lastniki Cinkarne Celje v njej dejansko vidijo zgolj molzno kravo. Uprava Cinkarne je pred dvema letoma načrtovala, da bi proizvodnjo titanovega dioksida vzpostavila v Srbiji, saj v Celju možnosti za širitev ni, pa še deloma bi s tem razbremenila okoljsko že tako preveč obremenjeno mesto. A lastniki so zaradi dejstva, da bi na račun novogradnje v Srbiji nekaj let ostali brez dividend, potegnili ročno zavoro in projekt je obtičal v predalu. "Tu gre za investicijo, ki bi bistveno spremenila delovanje podjetja v naslednjih letih, in trenutno takšnega konsenza lastnikov ni. Zadeva je tako na neki način pospravljena v predal.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.