Mediji o malih delničarjih

Medij: Večer Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Vir: TUKAJ

Družba za upravljanje terjatev bank ponuja le 8,90 evra za preostale delnice Mladinske knjige. V Društvu MDS razočarani, saj ponudba ne odraža dejanske vrednosti

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes V delu objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oziroma 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra, ponudba pa velja od 30. marca do 3. maja. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo. Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Slovenska tiskovna agencija objavlja, da je družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta Možine, Mateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.

Na ponudbo DUTB se je odzvalo Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki mu predseduje Rajko Stanković, ki je kot so zapisali razočarano nad nizko prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba. Menijo še, da si DUTB lahko kupnino za preostale delnice povrne že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička. Kot pojasnjujejo DUTB vrednoti MKZ na zgolj 10,96 milijona evrov in ponuja malim in manjšinskim delničarjem zgolj 33,28 odstotka knjigovodske vrednosti, ki je 31. decembra znašala 26,74 evrov. Tako DUTB za preostalih 600.908 delnic, ki jih nima v lasti ponuja zgolj 5.348.081,20 evra.

"Spomnimo, da je imela družba na 31. decembra 2020 za 14.438.791 evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend, kar nakazuje možnost, da si bo DUTB lahko nemudoma povrnil celotno kupnino v višini 5.348.081,20 evra, po uspešnem prevzemu.  Podatki o poslovanju družbe za leto 2021 še kažejo, da je družba močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi načrtovane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1.9 milijona evrov čistega dobička. Ob čemer ima (po oceni) zgolj še 2,15 milijona evrov finančnega dolga," še menijo v MDS.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, Mercator Datum: Sobota, 19. marec 2022 Stran: 3

Kot kaže, so gospodarske sankcije zoper Rusijo pospešile prodajo 40-odstotnega deleža ruske Sberbank v Skupini Fortenova, katere član je od maja lani tudi Mercator. Sberbank, ki ni izključena iz sistema Swift kot denimo ruska VTB, ki ima v Fortenovi 7-odstotni delež, naj bi bila tik pred dogovorom o prodaji madžarsko-ameriškemu investicijskemu skladu Indotek Group, je objavil hrvaški Jutarnji list. Kupnina je seveda še skrivnost, a kljub hitrosti naj ne bi šlo za prodajo v sili ("fire šale"). Posel sicer še ni sklenjen, dogovor pa pričakujejo v kratkem. V Fortenovi so potrdili, da se je 'začel postopek skrbnega pregleda, povezan z možno prodajo deleža v koncernu", dodatnih podrobnosti pa še niso želeli razkriti.

Investicijski sklad Indotek Group, ki upravlja okoli tri milijarde evrov kapitala, je v lasti enega najbogatejših Madžarov, Daniela Jellineka, in delno tudi ameriškega kapitala, ukvarja se z nepremičninami in ima sedež v Budimpešti. Upravlja več trgovskih centrov in zaposluje 380 ljudi ter deluje na Madžarskem, v Romuniji, Španiji, Italiji, na Poljskem, v Grčiji in na Hrvaškem. Po poročanju Jutarnjega lista naj bi bil Indotek Group tudi blizu dogovora s francosko trgovsko verigo Auchan, ki ima v svojem portfelju več trgovskih znamk, med bolj znanimi so Decathlon, Orsay in Pimkie. In prav ta povezava daje nakupu deleža, po katerem bo Indotek Group največji posamični delničar, bolj strateški pomen.

V Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čizmič, pozdravljajo lastniško konsolidacijo: "Prepričani smo, da se bosta s tem nadalje krepila stabilnost in razvoj Mercatorja, s tem pa seveda tudi slovenski in regionalni dobavitelji.

Lastniška konsolidacija je bila pričakovana, saj smo si tudi v Mercatorju želeli strateškega lastnika, ki bo svoj razvoj vezal na Izidor Krivec, direktor in solastnik Celjskih mesnin, ki je do prehoda Mercatorja pod Fortenovo zastopal slovenske dobavitelje, pa meni, da je na prvi pogled bolj strateški lastnik primernejša izbira od ruske banke, ki je v Fortenovo vstopila s konverzijo terjatev do bankrotiranega Agrokorja.

Mercator lahko iztisne male delničarje

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.