Intereuropa
INTEREUROPA, d.d. - kontaktni podatki
Uprava in Nadzorni svet Luke Koper brez razrešnice – NS kljub nerazrešnici ostaja na položaju
Skupščina delničarjev Luke Koper ni podelila razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) prav tako pa družba ne bo smela pridobivati lastnih delnic. Čeprav NS ni dobil razrešnice, po zaslugi KAD-a in SOD-a družba ni odločala o imenovanju novih nadzornikov, saj sta paradržavna sklada glasovala proti odpoklicu dosedanjih članov NS, katerim AUKN ni hotela podeliti razrešnico. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala malenkost manj kot 170.000 glasov oziroma 1,5 % celotnega kapitala družbe.
Koper, 9. julij 2012
Luka Koper z izgubo zaradi slabitve naložbe v Intereuropi
Družba Luka Koper je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 1,8 milijona evrov, čemu pa v večji meri botruje predvsem slabitev naložbe v Intereuropi. Ob siceršnji odsotnosti slabitev, bi Luka Koper izkazala dobiček v višini 12,9 milijonov evrov. Predsednik uprave, dr. Gregor Veselko je izpostavil tudi povečan delež poslovnih prihodkov in višjo EBIT maržo, ki je v letu 2011 znašala 22,4 %, v letu 2010 pa 14,2 %.
Navkljub omenjenim rezultatom pa Uprava in NS nista prejela razrešnice, saj je zanjo glasovalo le tretjina prisotnih. Predsednik NS, Janez Požar je nerazrešnico pričakoval, hkrati pa izpostavil, da navkljub nestrinjanju z Upravo, NS le te ni smel odpoklicati. V Društvu MDS se zato sprašujemo, kaj je NS ustavilo pri morebitnem odpoklicu članov Uprave, če pa gre le za avtonomen organ družbe, ki mora delovati neodvisno in v skladu z veljavno zakonodajo.
Sklad lastnih delnic in razrešitev NS nista dobila dovolj podpore
Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!
Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:
IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1
V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?
INTEREUROPA, Globalni logisticni servis
Levi kadrovski cunami bo najprej udaril Sod
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 03. 2013 Stran: 6
Bliža se novo lomastenje politike po gospodarstvu: kdo vse bo tarča?
Še pred 4. aprilom, ko bo zasedala skupščina Petrola, ki bo volila nove nadzornike, bo nova vlada Alenke Bratušek po pričakovanjih bolje poučenih zamenjala nadzorni svet Soda. Ta je zdaj krovni državni upravljavec premoženja - in ključ za kadrovanje »naših«.
Se preden je Bratuskovi uspelo sestaviti vlado, so iz njene koalicije prihajale informacije, daje že sestavljen seznam za zamenjave kadrov v gospodarstvu. Temu se do zdaj ni mogla upreti nobena vlada - ne leva ne desna.
Najprej operacija Sod ...
Že za včerajšnjo sejo vlade seje pričakovalo, da bo sklicana tudi skupščina Soda - ta zdaj opravlja vlogo državnega upravljavca premoženj a. A seznam novih nadzornikov se po naših informacijah še pripravlja. Ko smo v kabinet vlade vprašali, kdaj bo sklicana skupščina in katera imena bodo predlagana za nove nadzornike, smo dobili odgovor s finančnega ministrstva, ki ga vodi Uroš Cufer. »Javnost bo o terminu prihodnje skupščine Soda ustrezno obveščena, ministrstvo za finance pa se do glasovanj oziroma odločitev na posameznih skupščinah vnaprej ne opredeljuje.«
Zakaj je odločilen nadzorni svet Soda? Ker ta postavlja upravo. V tej pa so po nedavni razrešitvi Tomaža Kunteriča in Matjaža Jauka - ta sta se postavila po robu Janševi vladi, ki je mimo zakona želela poseči v nadzorni svet Telekoma Slovenije - Peter Ješovnik, Igo Gruden in Nada Drobne Popovič. Pričakovati je, da bodo (vsaj Ješovnik) zamenjani takoj po spremembi nadzornega sveta. Omenja se, da utegne na vrh uprave Soda spet sesti Kuntarič. ... nato »vse po spisku«
Sod odloča tudi o seznamih za nadzornike v drugih družbah - država ima večinoma prevlado v nadzornih svetih družb, tudi če ni večinska lastnica. Težava je le, daje zdaj v nekaj družbah izgubila glasovalne pravice, zato se bo morala (bolj) usklajevati z manjšinskimi delničarji. A tudi večji manjšinski delničarji večinoma vedno prisluhnejo željam trenutne oblasti.
Med večjimi družbami, kjer potečejo mandati nadzornikom, so tako:
Vroče predvsem okoli bank
Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8
Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo
V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.
Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.
Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.
Prvi naprodaj Telekom, Triglav, Petrol
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012
Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.
Holdingu grozi referendum
Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.
Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.
Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.
Intereuropa, Koper
Slovenske banke bi lahko bolj reševale
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2012 Stran: 17
Za koprsko Intereuropo so se banke prejšnji teden zavezale, da bodo del njenih dolgov pretvorile v lastništvo. Za številna druga podjetja takega posluha nimajo.
Smo v obdobju, ko v nekaterih slovenskih bankah potekajo kriminalistične in druge nadzorstvene preiskave, še v kakšni bančni instituciji pa bodo najverjetneje kmalu prav tako na vrsti tovrstni dogodki. V preteklosti se je v naših bankah očitno na veliko posojalo bolj po domače, brez pravih zavarovalnih kritij in bolj po znanstvenih linijah, upajoč, da takšno početje nikdar ne bo odkrito, kaj šele sankcionirano. Sedaj seveda sledijo bančne slabitve, ker pa so v takšni praksi najbolj prednjačile banke v pretežni državni lasti, bomo največji del finančnih bremen njihovega reševanja nosili kar vsi slovenski davkoplačevalci. V prvi vrsti pa velja ugotovitev, da se banke bolj kot s financiranjem slovenskega gospodarstva trenutno ukvarjajo predvsem same s sabo. Banke so za (pre)slabo zavarovana posojila v zameno, ker ta niso bila vrnjena, velikokrat dolžnikom zasegla tudi vrednostne papirje in tako so banke danes lastnice pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Vodstva podjetij pa se morajo s predstavniki bank na eni strani dogovarjati o reprogramih posojil, na drugi pa so te iste banke njihove lastnice. In četudi naj bi po pravilu bilo to, da je banka lastnica, bolj kratkoročnega trajanja, pa na primer iz poskusa prodaj Pivovarne Laško in Mercatorja ter številnih drugih vidimo, da so banke njihove lastnice že vrsto let. Pri tem je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagal, da bi bilo za Pivovarno Laško dobro, če bi se razdelila na dva dela. V prvem bi ostal pijačarski del, ki tekoče posluje zelo uspešno, v drugem pa tisti del, v katerem so nestrateške naložbe (Mercator, Delo z Večerom in druge) in za nakup katerih (ob menedžerskem prevzemanju s strani nekdanjega vodstva laške pivovarne) je bila najeta glavnina posojil. No, banke so na zadnji skupščini Pivovarne Laško vnovič zavrnile možnost dokapitalizacije, ki bi družbo v veliki meri lahko popeljala na uspešno pot finančne sanacije. Dokler pivovarna še lahko vrača posojilne obresti in odplačuje del glavnic, jo bodo banke raje obrale po tej poti, kakor da bi s preostalimi delničarji participirale pri morebitnem izplačilu dividend.
Očistiti bilance
Kje so danes krivci za izgube v državnih podjetjih
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5
Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.
Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?
TELEKOM SLOVENIJE
