Elektro Primorska
Elektro Primorska, d.d. - Kontaktni podatki
Finančni podatki o družbi |
|||
|
|
||
Družba: |
Elektro Primorska |
||
Oznaka delnice: |
EPRG |
||
Borza: |
Ni v borzni kotaciji |
||
ISIN koda: |
SI0031105677 |
||
Znesek/število |
Datum |
||
Osnovni kapital družbe: |
78.562.831,75€ |
31.12.2014 |
|
Število vseh delnic: |
18.826.797 |
31.12.2014 |
|
Lastne delnice: |
0 |
31.12.2014 |
|
Število delničarjev: |
476 |
31.12.2014 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
7,30€ |
31.12.2014 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek: |
|
|
|
Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
|
|
|
Tržna kapitalizacija |
137.435.618,10€ |
31.12.2014 |
|
Kontakt za vlagatelje: |
Tjaša Frelih |
||
Telefon: |
05 339 67 36 |
||
Email: |
tjasa.frelih@elektro-primorska.si |
||
|
|
||
Vir podatkov: |
Potrjeni podatki s strani družbe |
||
|
|
||
Opozorilo: |
Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo. |
Elektro distribucijska podjetja revidirane KV delnic EDP na dan 31.12.2022 in nerevidirane KV EDP na dan 30.09.2023 in 9 mesečni nerevidirani izkazi EDP
Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.
Ljubljana, 23.11.2023
Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.
V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.
Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.
Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ
SDH - Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)
JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023
Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)
Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:
- ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
- ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
- ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
- ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
- ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.
SODO prehaja pod okrilje ELESA
VLADA SODO PREHAJA POD OKRILJE ELESA
Vlada je septembra potrdila pripojitev sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO k sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja. Vlada se kot edini družbenik Elesa v nadaljnjem postopku pripojitve družbe SODO odpoveduje več upravičenjem družbenika v primeru pripojitev po ZGD, kot so zahteve po poročanju, pregledih in reviziji pripojitve.
Z 22. decembrom lani je družba Eles vstopila kot družbenik družbe SODO s stoodstotnim deležem, pred tem je bila njen stoodstotni družbenik Republika Slovenija. S pripojitvijo družbe SODO k družbi Eles, ki bo formalno izvedena v oktobru, bo koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije prenesena na Eles.
Spremenilo se bo tudi dosedanje ime družbe Eles, ki bo po novem operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Eles bo prevzel vse zaposlene družbe SODO, tako da bodo poslovni procesi, ki jih je do pripojitve izvajala družba SODO, potekali nemoteno naprej. Tako se bo 37 zaposlenih s SODO v skladu z njihovimi dosedanjimi nalogami ter potrebami na Elesu razporedilo po področjih družbe Eles.
Pretežni del zaposlenih bo delo še naprej opravljal na lokaciji v Mariboru. Prav tako bodo na spletni strani www.sodo.si do nadaljnjega dostopne vse informacije in aplikacije za uporabnike omrežja.
Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende
Nova Gorica, 27. junij 2022 – Na današnji 27. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2021 ter s prejemki uprave in nadzornega sveta. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 in upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3,32 % prisotnega kapitala na skupščini.
Nova Gorica, 28.06.2022
Na skupščini delničarjev Elektra Primorska, d. d., na kateri je bilo prisotnega 86,6 odstotkov zastopanega kapitala družbe, so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe Elektro Primorska za leto 2021 in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2021.
Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende
Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da se od 4.518.431 evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 2.254.067,76 evrov ali 12 centov bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 2.264.363,24 evrov ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane 29. julija tistim delničarjem vpisanim pri KDD na dan 28. 7. 2022.
Uprava in nadzorni svet Elektra Primorska sta sicer predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem pa je društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo 24 centov bruto dividende na delnico. Vendar pa je danes skupščina podprla predlog večinskega delničarja, to je država oz. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z deležem. Pooblaščenec delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedal izpodbojno tožbo.
Uprava in NS z razrešnico
Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v poslovnem letu 2021.
Imenovan pooblaščeni revizor za leta 2022, 2023 in 2024
Za pooblaščenega revizorja je skupščina delničarjev za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovala revizijsko družbo Ernst &Young Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.
Društvo MDS s nasprotnimi predlogi s katerimi predlaga delitev dividend in sicer 0,1884 EUR v Elektro Celje, 0,11 EUR v Elektro Maribor in 0,24 EUR v Elektro Primorski
Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.
Ljubljana, 26. maj 2022
Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička
ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR
Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:
- del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
- preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.
Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«
ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR
Uprava Elektro Maribor je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:
- del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,
- preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.
Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«
ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR
Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:
- del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,
- preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.
Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«
Obrazložitev nasprotnih predlogov:
V vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.
Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov
Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?
Medij: Žurnal24 Avtorji: Janez Zalaznik Teme: EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022
Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.
Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.
Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.
Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj
Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.
Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.
"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha.
Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov
Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.
Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.
Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin
Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme: Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48
MDS: Vlada naj denar vzame drugje
Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.
Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje
Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.
MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo
Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.
Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.
Sporni pravni vidiki ukrepa
Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo
Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.
Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.
Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.
Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij
Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"
MDS: Vlada naj denar vzame drugje
V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.
Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.
Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov
Medij: STA Avtorji: STA Teme: Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022
Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.
Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.
Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.
Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.
Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.
Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.
Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij
V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.
Društvo MDS je danes vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)
Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022
sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju:
ZUOPVCE), ki je začel veljati v soboto 5. marca 2022. Po določilih ZUOPVCE se prihodki iz naslova omrežnine v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju: EDP) znižajo na 0 EUR, hkrati pa se stroški EDP-jev ne znižujejo. Država je vse njihove prihodke iz omrežnine namenila za svojo uporabo, s katero namerava ublažiti posledice podražitev, ki jih bo utrpelo prebivalstvo, ter posegla v lastninsko pravico 20,5 % malih in manjšinskih delničarjev.
Zato je Društvo MDS preko pooblaščenega odvetnika mag. Aleša Kaluže (M.Sc) na Ustavno sodišče RS vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).
Ljubljana, 10.03.2022
Društvo MDS ne nasprotuje pomoči fizičnim osebam, ki so pomoči dejansko potrebne
Za ogled TV prispevka iz POROČIL TV SLO1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.
Društvo MDS ponovno poudarja, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:
- da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
- da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb - vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
- da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
- da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
- da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
- da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.
Posledice, ki jih prinaša izvajanje 4. člena ZUOPVCE so:
- nevarnost izpadov elektrike oz. nestabilnost omrežja,
ker ne bo prihodkov iz omrežnine, bo ogroženo tudi redno vzdrževanje in nujne investicije vosnovna sredstva. Spomnimo na dejstvo, da je povprečna amortiziranost osnovnih sredstev v EDP-jih več kot 30 % (od 22,2 % do 41,2 %);
- nevarnost odpoklica kreditov in višje obresti,
spomnimo: vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in največji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v EDP narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so v zvezi s kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
- zelena transformacija se bo ustavila, toplotne črpalke in sončne elektrarne se ne bodo priključevale, ker posodobitev omrežja ne bo možno izvajati,
zaradi izpada prihodkov iz omrežnine, se bo upočasnjevanja oz. začasno ustavila zelena transformacija - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal - ravno v sedanjem trenutku, ko bi morali vse te investicije pospešiti, da bi zmanjševali odvisnost od dragih energentov kot so (plin, nafta …);
- kazni EDP-jem zaradi sprejetega zakona,
ker ne bo prihodkov iz omrežnine, ne bo investicij v posodobitev omrežja in posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od izdanega energetskega soglasja bodočega uporabnika (naj spomnimo, da je bilo v začetku leta 2022 takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale).
Poleg delničarjev bodo tudi zaposleni v EDP prikrajšani
Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Ker vsaj 3 mesece ne bo investicij, ne bo delovnih ur - in ker ne bo delovnih ur, lahko sledi čakanje na delo ali kak drug ukrep (npr. odpuščanje). Zato je povsem verjetno, da bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.
Kakšno rešitev predlaga Društvo MDS
V Društvu MDS zato ponovno predlagamo, da Vlada RS ta sredstva zagotovi iz drugih virov in sicer:
- sredstev oz. instrumenta za okrevanje po krizi COVID-19;
spomnimo: Slovenija si je izpogajala razvojni okvir EU financiranja, ki naj bi olajšal okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudil investicije v zeleni in digitalni prehod. Tako v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« Slovenija lahko izkoristi okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).
- ali iz nerazporejenega dela proračuna Republike Slovenije,
