Zavarovalnica Triglav

Ljubljana - Kljub vsem tveganjem in nesrečam, ali pa prav zaradi njih, je bilo lansko leto za zavarovalnice na splošno uspešno. K temu so prispevali predvsem gospodarska rast in investicijski prihodki. Letos analitiki pričakujejo manj uspešno finančno poslovanje zavarovalnic.

Zanimivo, napovedi kažejo, da bodo zavarovalnice letos zmanjšale investicije, namenjene širitvam na nove trge (prevzeme). Delno zaradi pričakovane zmernejše gospodarske rasti, delno pa tudi zaradi sprememb zakonodaje se bodo bolj osredotočale na osnovno dejavnost ter racionalizacijo stroškov s ciljem krepitve bilančne stabilnosti.

Škode so priložnost za posel

Povprečnemu vlagatelju se zdi zavarovalniški posel mogoče nekoliko čuden. Na poslovanje zavarovalnic namreč vplivajo veliki škodni dogodki, ki lahko močno oklestijo dobičke. Toda prav škode so tudi priložnost, da povečajo posel. Po škodah je namreč lažje prepričati nezavarovane oškodovance, da se zavarujejo, poleg tega pa je lažje zvišati zavarovalne premije. Letu nesreč skoraj po pravilu sledi leto rasti obsega poslovanja.

Konkurenca prehuda za podražitve

Lansko leto zavarovancem in z njimi tudi zavarovalnicam ni prizaneslo. Indeks delnic evropskih zavarovalnic je zdrsnil za desetino. Naravne nesreče so udrihale po vsej zemeljski obli in tudi v Sloveniji je klestila toča, ki je »udarila« tudi obe največji zavarovalniški skupini Zavarovalnico Triglav in Savo Re. Zadnja je utrpela tudi povečano število izplačil škod zaradi nesreč v tujini. Sava Re je sicer lani pričakovala tudi opazno rast premij v pozavarovalnem delu. Zaradi orkanov, ki so leta 2017 prizadeli ZDA in karibske države, je bilo pričakovati podražitev premij v letu 2018, kar pa se zaradi konkurence na trgu ni zgodilo.

Naložbeni portfelji na prepihu

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Živa Rokavec, STA Doseg: 253.706 Tema:  Nama, Zavarovalnica Triglav, Kompas shop  Datum: Petek, 04. januar 2019  Ura spletne objave: 18.28 Vir spletne objave: TUKAJ  

Družba Ljubljanica je danes objavila prevzemno namero za odkup delnic trgovskega podjetja Nama. Koliko bodo ponudili za odkup delnic, bo družba objavila v najmanj desetih oziroma največ tridesetih dneh po objavi namere.

Trgovsko podjetje Nama, ki je najbolj prepoznavno po svoji ljubljanski veleblagovnici med Tomšičevo, Cankarjevo in Slovensko cesto, želi prevzeti družba Ljubljanica. Družba je namreč danes objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic Name, o nameri pa so že obvestili tudi republiški agenciji za trg vrednostnih papirjev in za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike delavcev Name. Zapisali so, da bodo prevzemno ponudbo objavili v desetih do tridesetih dneh.

Neuspešni poskusi prodaje

Družba Ljubljanica, ki ima sedež na Dunajski cesti, je v 100-odstotni lasti Trigala, ki je skupno podjetje Zavarovalnice Triglav in nemške družbe KGAL za upravljanje naložb. Zavarovalnica Triglav je hkrati tudi eden od lastnikov Name.

Največji lastniki – poleg omenjene zavarovalnice so to še Adriatic Slovenica in Triglav skladi – so Namo v letih 2016 in 2017 že poskušali prodati, a bili pri tem neuspešni, saj niso prejeli nobene zavezujoče ponudbe za nakup. Trgovska družba Kompas Shop je sicer spomladi 2017 objavila prevzemno ponudbo. Za delnico je Kompas Shop takrat ponudil 20 evrov v denarju, a je ponudbo sprejel manj kot odstotek delničarjev ljubljanske veleblagovnice. Ti so bili skupaj imetniki 8576 delnic Name, kar je bilo zgolj 0,899 odstotka vseh delnic trgovskega podjetja.

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 6 Povezava do članka: TUKAJ

Borzno-finančna skupina Alta je končno prodana, smo izvedeli neuradno. Pogodbo o prodaji Alte Invest, to je borznoposredniški del skupine, je kupila avstrijska BKS banka, Alta Sklade pa bo, predvidoma do konca tedna, kupila hčerinska družba Zavarovalnice Triglav – Triglav Skladi.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljat in Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Alta je sicer največja borzno-finančna skupina na slovenskem kapitalskem trgu. Spomnimo, banka BKS se je pred nedavnim po naših neuradnih informacijah – postopek je še v teku – dogovorila za nakup strank borznega posredovanja Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala druga največja BPH pri nas.

Združenje članov DZU ima tako trenutno le še šest članic, Alta Sklade, KBM Infond, KD Sklade, NLB Sklade, Primorske sklade in Triglav Sklade. 

Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Medij: Finance Live Avtorji: uredništvo Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 14. september 2018 Ura: 15.11

Zavarovalnica Triglav z Novo Ljubljansko banko danes podpisala pogodbo o nakupu preostalega, 28,13-odstotnega lastniškega deleža družbe Skupna pokojninska družba, s čimer bo postala njena stoodstotna lastnica, so sporočili iz Triglava.

"Z nakupom Triglav nadaljuje z izvajanjem strateških usmeritev krepitve prisotnosti na segmentu pokojninskih zavarovanj ter postopki konsolidiranja in celovitega upravljanja tega segmenta znotraj skupine. Na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj je konec leta 2017 delovalo devet ponudnikov, med njimi je imela Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, 14-odstotni tržni delež glede na zbrana sredstva, Skupna pokojninska družba pa 20-odstotnega," so zapisali.

Medij: SIOL Avtorja: David Kos Tema: mali delničarji, Datum: Pet, 17. avg.. 2018 Objava: 09.37 Link do objave: TUKAJ

Skupina Triglav je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 35,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma 16 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček je manjši za 17 odstotkov in znaša 30 milijonov evrov. Razlog za zmanjšanje dobička so po navedbah skupine množični škodni dogodki v drugem četrtletju leta in manjši donosi od finančnih naložb.

Skupina Triglav je v polletju zbrala 574,8 milijona evrov bruto premij ali pet odstotkov več kot v tem času lani. Dobiček pred davki se je zmanjšal za 16 odstotkov, na 35,6 milijona evrov, čisti dobiček pa za 17 odstotkov, na 30 milijonov evrov.

Zavarovalnica Triglav je na ravni skupine v prvih šestih mesecih imela za 326,8 milijona evrov bruto škod, kar na letni ravni pomeni štiriodstotno rast, je razvidno iz polletnega poročila o poslovanju, objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze.

Premijska rast na vseh trgih in segmentih

Skupina Triglav je sicer v zavarovalni dejavnosti dosegla rast premije na vseh svojih trgih in v vseh treh segmentih zavarovanj (premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja). V Sloveniji je v povprečju znašala štiri odstotke, zunaj Slovenije pa sedem odstotkov.

Škodni dogodki znižali dobiček

Na rezultat, ki je primerjalno z lanskim nižji (indeks 84), so vplivali tudi množični škodni dogodki in manjši donosi od finančnih naložb v letošnjem letu.

V drugem četrtletju letos so poplave, toče, neurja in spomladanske pozebe v Sloveniji in Makedoniji skupini povzročile več kot 21 milijonov evrov škod, kar je povzročilo za devet odstotkov višje obračunane kosmate zneske škod premoženjskih zavarovanj skupine glede na lani.

Maja so toča in poplave v vzhodnem delu Slovenije povzročile za tri milijone evrov škod, junijska neurja s točo so povzročila za 16,9 milijona evrov škod. V severovzhodnem delu Slovenije so neurja s točo povzročila za 2,6 milijona evrov škod, junijska vremenska ujma v Beli krajini in severovzhodni Sloveniji je pustila za 13,2 milijona evrov škod, v Zasavju in okolici je bilo škode za 1,2 milijona evrov.

V Makedoniji je aprilska pozeba povzročila za 400.000 evrov škod, majska in junijska toča pa za 760.000 evrov škode.

Manjši donosi od finančnih naložb

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 02.06.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA (voditelj): Kitajska skupina Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Gorenja. In kaj bo storila država? Bo ostala brez 50 milijonov in obdržala lastniški delež? Ekonomisti menijo, da bi bilo to nesmiselno, a težava je, da je država v strategiji upravljanja državnega premoženja zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, kar pomeni, da je ne bi smeli prodati.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Država ima prek kapitalske družbe dobrih 16 odstotkov Gorenja. S tem deležem ne more nikakor vplivati na poslovne odločitve v družbi, je jasen ekonomist Kovač.

BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta): Ocenjujem, da ta odstotek, razen, da bi bil seveda naložba, ki bi naj v prihodnosti nosila določene dividende pravzaprav nima smisla in v tem hipu je to pravzaprav zelo dobra ponudba prevzemnika in mislim, da je s tega vidika veliko bolj pametno, da se seveda država finančno umakne.

ZADRAVEC: A vlada Mira Cerarja je po vseh političnih kompromisih v strategijo zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, ali drugače, da ga država ne sme prodati. Ministrstvo za finance, najbrž tudi zato, da ne bi ostali brez 50 milijonov evrov, zdaj zmanjšuje vlogo strategije. Strategija je politični dokument, so zapisali. KAD pa se s skladno z zakonom odloča neodvisno. To bo odprlo Pandorino skrinjico, opozarjajo mali delničarji. Bo KAD vedno lahko odločal po svoje.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo mali delničarji Slovenije): Imamo kar naenkrat v bistvu na prepihu celotno državno premoženje, s katerim upravlja KAD, se pravi na prepihu se znajde njihov delež tako v Zavarovalnici Triglav, tako v Zavarovalnici Sava Re, tako v Petrolu, tako v Krki, kot v kompletni energetiki.

Delničarji Zavarovalnice Triglav, d.d. so se danes sestali na 43. redni skupščini, na kateri so se seznanili s poslovanjem Skupine Triglav v letu 2017. Uprava in nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za delo v preteklem letu, delničarji pa so hkrati potrdili, da se od dobrih 58 milijonov EUR bilančnega dobička, skoraj 57 milijonov EUR nameni za izplačilo dividend. Dividenda tako znaša 2,50 EUR bruto na delnico in bo izplačana že 14.06.2018 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 13.06.2018. Pooblaščenec Društva MDS je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajala družba, zastopal dobrih 260.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 1,5 % glasovalnih pravic.

Ljubljana, 29. maj 2018

Obračunana milijarda premij

Skupina Triglav je v letu 2017 z las zgrešila milijardo EUR pobranih premij; 999,9 milijonov EUR, v primerjavi z 936 milijoni EUR pobranih premij v letu 2016 in tudi tudi več od načrtovanih 930 milijonov EUR. Je pa skupina zabeležila tudi več obračunanih škod in sicer so te dosegle 642,2 milijonov EUR v primerjavi z 606 milijonov EUR v letu 2016. Donosnost kapitala na ravni skupine je v letu 2017 znašal 9,3 %. 

Skupina Triglav v Adria regiji

Skupina Triglav ohranja 1. mesto v Adria regiji, pri čemer v kar treh državah dosega največji tržni delež. Poleg Slovenije (35,6 % tržni delež) dosega 1. mesto tudi v Črni gori (38,2 % tržni delež) in Makedoniji (17,5 % tržni delež).

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

Ljubljana in Koper, 20. december 2017

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

Društvo MDS poziva na ureditev razmer