Terme Olimia

Začenja se finalni boj za Istrabenzove hotele Turistični holding

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Začenja se finalni boj za Istrabenzove hotele Turistični holding

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.

Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
 
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
 
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
 
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
 
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
 
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
 

"Tega leta me je bilo strah"

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Jeranko Brane Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 11. 2009 Stran:

V Termah Olimia krize zaenkrat skoraj ne poznajo - Moratorij za lastniške skomine

»Tega leta me je bilo strah in me je še vedno,« pravi direktor družbe Terme Olimia Zdravko Počivalšek. Izkazalo se je, da je med redkimi gospodarskimi družbami, ki v času splošne gospodarske krize dobro poslujejo ter celo investirajo, tudi družba iz Podčetrtka.

Njeni skupni prihodki v devetmesečju, ki so znašali približno 12 milijonov evrov, so od lanskih višji za dva odstotka ter čisti dobiček za petino. To se je zgodilo kljub letošnji obnovi najstarejšega Hotela Breza, ki so ga celovito obnavljali ter razširili postopoma, zaradi česar so imeli na voljo dvajset odstotkov manj ležišč. V termah, ki so tik ob šengenski meji, so nekoč prevladovali domači gosti, letos je tujcev že 43 odstotkov, po novem z Italijani na prvem mestu (izpodrinili so nemško govoreče goste) .

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.