Zavarovalnica Triglav

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Unior potem, ko odide turizem

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Prestrukturiranje Skoraj polovični državni delež bodo laže unovčili, če bodo prej prodali Roglo, Zreče in Krvavec

Zreče - »Za prodajo večinskega deleža Uniorja bo skupaj z Uniorjevim programom Turizem težko najti strateškega kupca,« pravi predsednik Uniorjevega nadzornega sveta Branko Pavlin. Zato so v Uniorju ponovno začeli priprave na prodajo hčerinske družbe RTC Krvavec in svoje turistične divizije, ki jo pod blagovno znamko sestavljata Rogla in Terme Zreče.

V Uniorju pravijo, da jih k prodaji turističnega dela zavezuje tudi pogodba iz leta 2013 z bankami upnicami o finančnem prestrukturiranju družbe, k prodaji pa so lanskem poskusu, ko niso prejeli primernih ponudb, ponovno pristopili v teh dneh. Pavlin dodaja, da so naročili študijo o tem, ali za nakup obstaja interes, in o tem, kako bi bilo najbolje prodajo voditi - z mednarodnim razpisom ali kako drugače. Če že niso na trgu, so razmere za prodajo boljše od lanskih v Uniorju samem, saj jim obljube bankam po omenjeni pogodbi uspeva izpolnjevati.

Zmanjšanje zadolženosti še dosegljiv cilj

Po prvih treh mesecih leta 2016 je matična družba Unior v primerjavi z letom dni prej namesto lanskih 138,3 milijona evrov zadolžena za 120,8 milijona evrov, skupina Unior pa namesto 151,3 milijona evrov za 127,8 milijona evrov. Bilančna izguba Uniorja pa se je s predlanskih 19,6 milijona evrov lani zmanjšala za šest milijonov evrov. Pavlin omenja le težavo, da dolgovi niso bili najeti po dejavnostih in tako so tudi posojila iz preteklosti za razvoj turizma v isti vreči.

Triglav razdelil za 57 milijonov evrov dividend

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 01. jun.. 2016 Stran: 9

Skupščina Vse sprejeto brez pripomb 

Ljubljana - Skupščina Zavarovalnice Triglav je bila kratka in jasna: delničarji, po nekaj letih tudi z glasovalnimi pravicami države, so vse predloge od dividende do novega člana nadzornega sveta (NS) Igorja Stebernaka potrdili brez pripomb in več kot 99-odstotno. 


Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je v kratki predstavitvi letnega poročila izpostavil prevzempokojninske družbe Skupna, dejstvo, da je premija, ki je je skupina lani zbrala za dobrih 919 milijonov evrov, rasla zlasti na trgih zunaj Slovenije, leto 2015 je bilo prijazno glede večjih škod, le finančni trgi in obresti so ostajale na zgodovinsko nizki ravni. 

Lani so ustvarili 88,9 milijona čistega dobička, bilančnega dobička je bilo 65 milijonov evrov in od tega so 56,8 milijona namenili za dividende, potem ko so za delnico predlagali 2,50 evra bruto za delnico. Predlog delitve dobička je bil sprejet brez kakršnihkoli dodatnih vprašanj, država, ki so ji bile letos vrnjene glasovalne pravice, je dobila blizu 36 milijonov evrov: SDH 16 in Zpiz 20 milijonov evrov. 

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Propad t. i. nacionalnega interesa

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2016 Stran: 32

Prodaje državnih deležev v podjetjih se vrstijo. Paloma je pristala v rokah poljskega zasebnega sklada, Perutnina Ptuj v rokah ruske tajkunske družine, druga največja lastnica Gorenjske banke pa je banka v delni lasti srbskega tajkuna.

Perutnini Ptuj se po skupščini delničarjev 22. januarja obetajo spremembe v vodstvu. Družbo bo po tem datumu najverjetneje vodil Tibor Šimonka, v upravi pa za zadaj ostaja tudi dosedanji predsednik uprave Roman Glaser. Nadzorni svet in uprava Perutnine Ptuj sta namreč skupščino sklicala »v duhu zagotavljanja kontinuitete vodenja v družbi«, potem ko je Slovenska industrija jekla (Sij) z dokapitalizacijo in po pridobitvi dobre polovice lastništva v Holdingu PMP pridobila več kot 50-odstotni delež Perutnine. Prevzemna ponudba za odkup vseh delnic s strani Sija se izteče 25. februarja. Sij je v lasti ruske tajkunske družine, Šimonka je bil dolgo časa predsednik uprave Sija, v zadnjem letu pa je bil pooblaščenec konzorcija bank v procesu kreditnega prestrukturiranja v Perutnini Ptuj. To pomeni, da je bil Šimonka tisti, ki je z Glaserjem urejal prevzem Perutnine, zaradi česar seje slednji znašel tudi v kriminalistični preiskavi. Spomnimo, v času kriminalističnih preiskav pri Glaserju so v Siju razlagali, da niso bili obveščeni o morebitnih nepravilnostih, in videti je bilo, kot da bi Glaser izgubil njihovo zaupanje. Pri tem se je potrdilo, da je šlo za spreten slepilni manever. Ruski lastniki so zdaj odkrili Šimonko, pri tem pa navedli, da si želijo kontinuiteto vodenja v Perutnini, kar bosta zagotavljala Roman Glaser, ki je družbo vodil zadnjih 24 let, ter član uprave za ekonomiko in finance Tone Čeh. Kriminalistična preiskava je potekala tudi pri njem. Skupaj s Šimonko sta izdelala načrt prevzema Perutnine Ptuj, zdaj pa sta za svoje delo nagrajena. Poleg njiju naj bi Perutnina Ptuj na prihajajoči skupščini za novega člana uprave imenovala Vjačeslava Korčagina, ki je od novembra lani, ko je bila realizirana 40-milijonska dokapitalizacija, prokurist v Perutnini. Medtem pa bo skupščina po napovedih sprejela odstopni izjavi članice uprave za trženje in nabavo Nade Krajnc in člana uprave za upravljanje s človeškimi viri Milana Čuša, nekdanjega vodje Policijske uprave Maribor, ki je v Perutnino Ptuj pred časom (še pravočasno in prefinjeno) pripeljal policiste na strokovno ekskurzijo. Tako Krajnčeva kot Čuš bosta v Perutnini Ptuj po volji ruskih lastnikov ostala zaposlena kot izvršna direktorja za svoji področji.

Glaser in Uprava

Odpuščanj ne bo

Medij: Primorske novice Avtorji: M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2016 Stran: 4

Stibilj in Višnjevec sta postala skoraj stoodstotna lastnika Goriških opekarn

V podjetju Goriške opekarne je bilo včeraj čutiti, da ni običajen dan. Bolj ali manj se je govorilo le o novici dneva - da sta direktor Jožef Stibilj in glavni komercialist v podjetju Vianej Višnjevec ne le njihova šefa, pač pa po novem tudi lastnika tovarne.


RENČE ► Jožef Stibilj in Vianej Višnjecev sta, kot smo poročali včeraj, kupila delnice Goriških opekarn, ki so jih prodajali Slovenski državni holding (SDH) in Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) ter Zavarovalnica Trigla in Triglav Skladi, s čimer sla postala 70,55-odstotna lastnika.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Ali mora SDH res dati soglasje NLB za prodajo Trima?

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2015 Stran: 4

Država je v odloku o upravljanju svojih kapitalskih naložb zapisala, da potrebujejo podjetja, v katerih je država solastnica, pa četudi manjšinska, soglasje SDH za prodajo svojih naložb. V družbah opozarjajo: gre za grob poseg države v samostojnost odločanja. Zakaj bi NLB potrebovala še soglasje SDH za denimo prodajo Trima, če pa ima za to svojo upravo in nadzornike? Sicer pa je- tudina SDH- vzvezi s tem velika zmeda. Za pojasnila smo prosili finančno ministrstvo.

Težava ni le v NLB in Trimu. Sporen zapis v odloku pomeni, povedano poenostavljeno, da morajo vse družbe, ki so v strategiji opredeljene kotstrateške (državaima večino) ali pomembne (država ima 25 odstotkov plus eno delnico), za vsako nekoliko pomembnejšo prodajo kapitalske naložbe zaprositi SDH. Torej soglasje SDH za prodajo svojih naložb po tej logiki potrebujejo denimo NLB, Triglav, Sava Re, celo Krka, Gorenje ... Pa čeprav imajo za to svoje uprave in nadzorne svete, ki so jih ne nazadnje na skupščinah izglasovali lastniki, torej tudi SDH. Poleg tega SDH ni edini lastnik teh družb.

Prevzemni prag in vrnitev glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2015 Stran: 10

Zakonske novosti Zaščitile naj bi male delničarje, a ti z njimi niso zadovoljni

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti zakona o prevzemih, ki so jo včeraj potrdili poslanci. Mali delničarji z rešitvami niso zadovoljni.


Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.