Zavarovalnica Triglav

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 01. jun.. 2016 Stran: 9

Skupščina Vse sprejeto brez pripomb 

Ljubljana - Skupščina Zavarovalnice Triglav je bila kratka in jasna: delničarji, po nekaj letih tudi z glasovalnimi pravicami države, so vse predloge od dividende do novega člana nadzornega sveta (NS) Igorja Stebernaka potrdili brez pripomb in več kot 99-odstotno. 

Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je v kratki predstavitvi letnega poročila izpostavil prevzempokojninske družbe Skupna, dejstvo, da je premija, ki je je skupina lani zbrala za dobrih 919 milijonov evrov, rasla zlasti na trgih zunaj Slovenije, leto 2015 je bilo prijazno glede večjih škod, le finančni trgi in obresti so ostajale na zgodovinsko nizki ravni. 

Lani so ustvarili 88,9 milijona čistega dobička, bilančnega dobička je bilo 65 milijonov evrov in od tega so 56,8 milijona namenili za dividende, potem ko so za delnico predlagali 2,50 evra bruto za delnico. Predlog delitve dobička je bil sprejet brez kakršnihkoli dodatnih vprašanj, država, ki so ji bile letos vrnjene glasovalne pravice, je dobila blizu 36 milijonov evrov: SDH 16 in Zpiz 20 milijonov evrov. 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.

Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2016 Stran: 32

Prodaje državnih deležev v podjetjih se vrstijo. Paloma je pristala v rokah poljskega zasebnega sklada, Perutnina Ptuj v rokah ruske tajkunske družine, druga največja lastnica Gorenjske banke pa je banka v delni lasti srbskega tajkuna.

Perutnini Ptuj se po skupščini delničarjev 22. januarja obetajo spremembe v vodstvu. Družbo bo po tem datumu najverjetneje vodil Tibor Šimonka, v upravi pa za zadaj ostaja tudi dosedanji predsednik uprave Roman Glaser. Nadzorni svet in uprava Perutnine Ptuj sta namreč skupščino sklicala »v duhu zagotavljanja kontinuitete vodenja v družbi«, potem ko je Slovenska industrija jekla (Sij) z dokapitalizacijo in po pridobitvi dobre polovice lastništva v Holdingu PMP pridobila več kot 50-odstotni delež Perutnine. Prevzemna ponudba za odkup vseh delnic s strani Sija se izteče 25. februarja. Sij je v lasti ruske tajkunske družine, Šimonka je bil dolgo časa predsednik uprave Sija, v zadnjem letu pa je bil pooblaščenec konzorcija bank v procesu kreditnega prestrukturiranja v Perutnini Ptuj. To pomeni, da je bil Šimonka tisti, ki je z Glaserjem urejal prevzem Perutnine, zaradi česar seje slednji znašel tudi v kriminalistični preiskavi. Spomnimo, v času kriminalističnih preiskav pri Glaserju so v Siju razlagali, da niso bili obveščeni o morebitnih nepravilnostih, in videti je bilo, kot da bi Glaser izgubil njihovo zaupanje. Pri tem se je potrdilo, da je šlo za spreten slepilni manever. Ruski lastniki so zdaj odkrili Šimonko, pri tem pa navedli, da si želijo kontinuiteto vodenja v Perutnini, kar bosta zagotavljala Roman Glaser, ki je družbo vodil zadnjih 24 let, ter član uprave za ekonomiko in finance Tone Čeh. Kriminalistična preiskava je potekala tudi pri njem. Skupaj s Šimonko sta izdelala načrt prevzema Perutnine Ptuj, zdaj pa sta za svoje delo nagrajena. Poleg njiju naj bi Perutnina Ptuj na prihajajoči skupščini za novega člana uprave imenovala Vjačeslava Korčagina, ki je od novembra lani, ko je bila realizirana 40-milijonska dokapitalizacija, prokurist v Perutnini. Medtem pa bo skupščina po napovedih sprejela odstopni izjavi članice uprave za trženje in nabavo Nade Krajnc in člana uprave za upravljanje s človeškimi viri Milana Čuša, nekdanjega vodje Policijske uprave Maribor, ki je v Perutnino Ptuj pred časom (še pravočasno in prefinjeno) pripeljal policiste na strokovno ekskurzijo. Tako Krajnčeva kot Čuš bosta v Perutnini Ptuj po volji ruskih lastnikov ostala zaposlena kot izvršna direktorja za svoji področji.

Glaser in Uprava

Medij: Primorske novice Avtorji: M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2016 Stran: 4

Stibilj in Višnjevec sta postala skoraj stoodstotna lastnika Goriških opekarn

V podjetju Goriške opekarne je bilo včeraj čutiti, da ni običajen dan. Bolj ali manj se je govorilo le o novici dneva - da sta direktor Jožef Stibilj in glavni komercialist v podjetju Vianej Višnjevec ne le njihova šefa, pač pa po novem tudi lastnika tovarne.

RENČE ► Jožef Stibilj in Vianej Višnjecev sta, kot smo poročali včeraj, kupila delnice Goriških opekarn, ki so jih prodajali Slovenski državni holding (SDH) in Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) ter Zavarovalnica Trigla in Triglav Skladi, s čimer sla postala 70,55-odstotna lastnika.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2015 Stran: 4

Država je v odloku o upravljanju svojih kapitalskih naložb zapisala, da potrebujejo podjetja, v katerih je država solastnica, pa četudi manjšinska, soglasje SDH za prodajo svojih naložb. V družbah opozarjajo: gre za grob poseg države v samostojnost odločanja. Zakaj bi NLB potrebovala še soglasje SDH za denimo prodajo Trima, če pa ima za to svojo upravo in nadzornike? Sicer pa je- tudina SDH- vzvezi s tem velika zmeda. Za pojasnila smo prosili finančno ministrstvo.

Težava ni le v NLB in Trimu. Sporen zapis v odloku pomeni, povedano poenostavljeno, da morajo vse družbe, ki so v strategiji opredeljene kotstrateške (državaima večino) ali pomembne (država ima 25 odstotkov plus eno delnico), za vsako nekoliko pomembnejšo prodajo kapitalske naložbe zaprositi SDH. Torej soglasje SDH za prodajo svojih naložb po tej logiki potrebujejo denimo NLB, Triglav, Sava Re, celo Krka, Gorenje ... Pa čeprav imajo za to svoje uprave in nadzorne svete, ki so jih ne nazadnje na skupščinah izglasovali lastniki, torej tudi SDH. Poleg tega SDH ni edini lastnik teh družb.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2015 Stran: 10

Zakonske novosti Zaščitile naj bi male delničarje, a ti z njimi niso zadovoljni

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti zakona o prevzemih, ki so jo včeraj potrdili poslanci. Mali delničarji z rešitvami niso zadovoljni.

Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

Medij: Delo Avtorji: Ma.G. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2015 Stran: 10

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti novele zakona o prevzemih, o kateri bodo danes razpravljali poslanci. Omenjena novela naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila postopek preglednosti prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev.

Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki bo znašal 50 odstotkov plus delnico. A zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico prevzemnika. S tem se strinjata tudi Agencija za tig vrednostnih papirjev in Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS). Novela prinaša še zakonske podlage za vrnitev glasovalnih pravic državnim lastnikom v Triglavu in Telekomu. A MDS se niti s tem ne strinja, ker da gre za retroaktiven poseg. Ali bodo to določilo novele dali v ustavno presojo, se v MDS še niso odločili. Ustavni sodniki so o podobni rešitvi v zvezi s tem že presojali in odločili v škodo državnih lastnikov.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 23. 09. 2015 Stran: 9

Danes je na dnevnem redu poslancev druga obravnava sprememb zakona o prevzemih, ki predvideva, da bodo državi vrnjene odvzete glasovalne pravice v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Poslanci morajo sicer predlog obravnavati še enkrat, predvideva se, da bo začel veljati do konca leta.

In kako zakon rešuje državno »zagato« v omenjenih podjetjih, v katerih je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi odvzela glasove zaradi trgovanja z delnicami prek prevzemnega praga (sloje sicer za manjše zneske, stanje je vrnjeno v prvotno, a ATVP glasov ni vrnil)? »Prehodna določba navedenega predloga pomeni pravno podlago za izdajo novih ugotovitvenih odločb, s katerimi ATVP ugotovi prenehanje mirovanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki bo na dan uveljavitve tega zakona izpolnjeval pogoje.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 09. 2015 Stran: 3

Odločitev sodišča Javni so tudi podatki iz obdobja pred uveljavitvijo novele o dostopu do informacij javnega značaja

Ljubljana - Podjetja v pretežni državni lasti morajo na zahtevo razkriti tudi podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah, sklenjenih pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona, ki se na tako razkritje nanaša. To je mogoče sklepati iz odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca v sporu z NKBM o tem vprašanju.

Tako bo tudi NKBM zdaj morala razkriti zahtevane podatke o svetovalnih pogodbah od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je začela veljati 17. aprila lani, je namreč družbam v pretežni državni ali lokalni lasti naložil, da morajo razkriti podatke o tem, s kom, kdaj, za kaj in za kolikšno vrednost so sklenile svetovalne, donatorske, sponzorske in druge podobne pogodbe. V uradu informacijskega pooblaščenca so odločili, da mora NKBM na novinarsko zahtevo te podatke razriti tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. A NKBM se je glede te odločitve pritožila na upravno sodišče, ki pa je njeno tožbo zavrnilo.