Petrol

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 6

Pred skupščino: med delničarje Petrola naj bi tudi letos tako kot lani razdelili 20,8 milijona evrov dividend. Družbe J&T uradno še ni v lastništvu Petrola

V četrtek se bodo na 25. skupščini delničarjev sestali delničarji Petrola. Med drugim bodo odločali o delitvi 24,3 milijona evrov bilančnega dobička, od česar naj bi bilo blizu 34 tisoč delničarjem Petrola izplačanih 20,8 milijona evrov ali 10,1 evra bruto na posamezno delnico. Uprava in nadzorni svet predlagata izplačilo dividend 12. avgusta letos, medtem ko Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) že petič zapored predlaga, da bi se dividende izplačale prej, namreč v 60 dneh po sklepu na skupščini. Opozarjajo, da se je rok za izplačilo dividend v Petrolu postopoma s 30 dni podaljševal na 110 dni, je pa res, da je skupščina delničarjev Petrola koledarsko med prvimi. Pričakovati je, da bodo delničarji glede roka izplačila upoštevali predlog uprave, višina bilančnega dobička pa z morebitnim nasprotnim predlogom omogoča izplačilo do 11,78 evra bruto na posamezno delnico.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 27. 03. 2015 Stran: 3

Petrol Ciprski lastnik ne izključuje dodatnih nakupov

Ljubljana - Družba J & T Investment Opportunities Limited, ki seje v sredo razkrila kot skoraj oserrtodstotna lastnica Petrola, zanika, da bi pri nakupu teh delnic sodelovala z madžarskim Molom. »Posel smo sklenili v lastnem imenu in za naš račun,« so zatrdili za Delo.

Dnevnik je januarja razkril, da naj bi se za fiduciarnim računom, ki je imel v lasti skoraj 13-odstotkov Petrola, skrivale družbe, povezane z madžarskim Molom. Prav z njim je po pisanju časnika povezana tudi slovaška finančna skupina J &T.

Medij: Delo Avtor: Vanja Tekavec Tema: Petrol Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03.02.2015

Namesto Janeza Živka, ki odhaja v tujino, bo mesto člana uprave za finance prevzel dosedanji član uprave Abanke Igor Stebernak.

Ljubljana - Tomaž Berločnik bo vodil Petrol tudi v naslednjem mandatu, ki se začne prvega februarja 2016, so danes sklenili nadzorniki največjega naftnega trgovca. Nadzorniki Petrola so imeli na današnji seji dve pomembni kadrovski vprašanji: podaljšanje mandata aktualnemu predsedniku uprave Tomažu Berločniku in imenovanje novega člana uprave za finance, ki bo nadomestil odhajajočega Janeza Živka. Berločniku poteče mandat prihodnje leto, običajno pa je, da se nadzorni svet eno ali najkasneje pol leta pred potekom mandata odloča za ponovno izvolitev sedanjega člana uprave (reelekcija) oziroma iskanje novih kandidatov za člana uprave. Že zjutraj je bilo slišati, da bi lahko odločitev o tem, ali bodo nadzorniki Berločniku podelili še en mandat na vrhu Petrola, padla danes, kar se je tudi zgodilo. 

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2015 Stran: 7

Za bankrotiranim NFD Holdingom ostaja 65 milijonov evrov v glavnem bančnih dolgov. Medtem ko Stane Valant terja 416 tisoč evrov odpravnine

Ljubljansko okrožno sodišče je predvčerajšnjim prekinilo prisilno poravnavo NFD Holdinga (NFD) in oklicalo stečaj, ker v treh mesecih ni izvedel dokapitalizacije in izpolnil dodatnih pogojev za možnost prestrukturiranja terjatev. Upnikom so predlagali osemodstotno poplačilo terjatev ali njihovo preoblikovanje v kapital družbe z najnižjim zneskom tri milijone evrov. Dosedanja prisilna upraviteljica Irena Lesjak, kije postala stečajna upraviteljica, je pozvala upnike, naj do 7. aprila prijavijo svoje terjatve. Za bankrotiranim NFD tako ostaja za 65 milijonov evrov dolgov. Sava ima za 17 milijonov evrov terjatev, Banka Celje in Abanka za 13 milijonov, Gorenjski banki NFD dolguje 10 milijonov evrov ... Iz objav na Ajpesu je razvidno še, da je 416 tisoč evrov težko terjatev do NFD prijavil tudi Stane Valant, ker meni, da mu ta dolguje odpravnino. Lesjakova te terjatve ni priznala, kakor tudi Valant ne priznava, da je odgovoren za polom NFD. Za časnik Finance je dejal, da "on ni delal nič narobe, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da ni bil razrešen iz krivdnih razlogov".

Neuspešni dvojec Bavčar-Valant s krmarjem Kosmino

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.

Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 04. 2014 Stran: 9

Skupščina Petrola Namesto predlaganih 9,10 evra bruto bo dividenda evro višja

Ljubljana - Petrol bo skoraj ves lanski bilančni dobiček namenil za izplačilo dividend, so na včerajšnji skupščini odločili delničarji. Namesto 9,10 evra bruto na delnico, kolikor je predlagala uprava, bo dividenda evro višja - 10,10 evra bruto za delnico.

Podobno kot lani, sta nasprotni predlog o izplačilu višjih dividend vložili paradržavni Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, ki skupaj obvladujeta malo manj kot tretjino Petrola (28,6 odstotka). Z njunim predlogom je soglašalo kar 87,2 odstotka na skupščini prisotnih delničarjev, kar pomeni, da bo Petrol tudi letos delničarjem razdelil večino od lanskega bilančnega dobička v skupni višini 20,9 milijona evrov. Gladko je potekalo tudi glasovanje o razrešnici upravi in NS za delo v lanskem letu. Skupina Petrol je lani ustvarila 3,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leta 2012, medtem ko se je čisti dobiček znižal za dva odstotka na 52,8 milijona evrov.

Še letos plin iz Petišovcev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4

Politika / Informacije javnega značaja

Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.

Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.

Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.

Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj