Petrol

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.

Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 04. 2014 Stran: 9

Skupščina Petrola Namesto predlaganih 9,10 evra bruto bo dividenda evro višja

Ljubljana - Petrol bo skoraj ves lanski bilančni dobiček namenil za izplačilo dividend, so na včerajšnji skupščini odločili delničarji. Namesto 9,10 evra bruto na delnico, kolikor je predlagala uprava, bo dividenda evro višja - 10,10 evra bruto za delnico.

Podobno kot lani, sta nasprotni predlog o izplačilu višjih dividend vložili paradržavni Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, ki skupaj obvladujeta malo manj kot tretjino Petrola (28,6 odstotka). Z njunim predlogom je soglašalo kar 87,2 odstotka na skupščini prisotnih delničarjev, kar pomeni, da bo Petrol tudi letos delničarjem razdelil večino od lanskega bilančnega dobička v skupni višini 20,9 milijona evrov. Gladko je potekalo tudi glasovanje o razrešnici upravi in NS za delo v lanskem letu. Skupina Petrol je lani ustvarila 3,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leta 2012, medtem ko se je čisti dobiček znižal za dva odstotka na 52,8 milijona evrov.

Še letos plin iz Petišovcev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4

Politika / Informacije javnega značaja

Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.

Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.

Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.

Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8

Prevzemna zakonodaja

Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.

Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.