Istrabenz

Izraelci v Slovenijo vbrizavajo 35 milijonov evrov

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 01. 2012 Stran: 4

Prevzem Etola je finančno primerljiv s prevzemom Fructala, pri obeh domače lastnike rešuje tuji kapital

Izraelsko podjetje Frutarom bo finančno shiranim lastnikom Etola - predvsem družbam okrog Staneta Valanta - za celotno podjetje plačalo približno 35 milijonov evrov. Transakcija daje znamenja, da so tuje naložbe dobrodošle in da se srednjeročno banke vendarle lahko očistijo zaseženih deležev.


Frutarom je ta teden za 19,6 milijona evrov kupil 56 odstotkov Etola, po povprečni ceni 137 evrov za delnico (62 evrov premije na ponedeljkov tečaj). Frutarom je nekaterim delničarjem plačal več - koliko, ne razkrivajo -, to pa pomeni, da bo prevzem vreden več kot 35 milijonov evrov.

Etol uničujejo finančne naložbe

Družba Etol posluje v tržni niši, moč družbe pa je v razvojni ekipi. Matična družba Etol dosega zelo solidno 18,5-odstotno maržo EBITDA in 13-odstotno maržo EBIT. Težava družbe so finančne naložbe, predvsem v delnice Save. Zaradi teh je Etol najel okrog 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Družba je zaradi odpisov leti 2009 in 2010 končala s čisto izgubo, po prvih devetih mesecih letošnjega leta pa ima 1,1 milijona evrov čistega dobička.

Led za tuje naložbe je dokončno prebit

Slab začetek leta

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
 
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
 
Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
 
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
 
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.
 
Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
 

Imate udomačenega revizorja?

Medij: Manager Avtorji: Koman Kristina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 09. 2011 Stran: 50

Kdaj ste zadnjič zamenjali svojega revizorja? ALi je še neodvisen in dobro opravlja svoje naloge ali se je že preveč 'zlizal s poslovodstvom? Je 17 let predolga doba za eno revizijsko hišo in kdaj je pravi čas za menjavo?

Inflacija skupščin - Studio ob 17 na Radio SLO 1

Radijsko oddajo "Inflacija skupščin", ki je bila na sporedu 18. avgusta 2011 ob 17.00 uri je vodil voditelj dr. Milan Trobič.

V mesecu avgustu smo priče pravi inflaciji sklicev skupščini delniških družb. Tako se bo v 22-ih delovnih dneh zvrstilo kar 189 skupščin, kar pomeni, da se delničarji, ki imajo delnice v različnih podjetjih, vseh skupščin sploh ne bodo mogli udeležiti.

Kaj pa združenja malih delničarjev, po kakšnih načelih izbirajo, katerih skupščin se bodo udeležili in katerih ne? Zakaj podjetja čakajo s sklici do avgusta, je vzrok zakonodaja ali preprosto računajo, da zaradi počitnic ne bodo imeli težav z malimi delničarji? Kakšen je sploh položaj malih delničarjev v po-tajkunskih zgodbah, ko prihaja do iztisnitev, do zamenjav vrednostnih papirjev, do stečajev in podobno?

Na vse te dileme so poskušali odgovoriti gostje v studiu, ki pa so bili: dr.Simon Čadež - član izvršnega odbora Društva MDS, preizkušeni računovodja, ki je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent za področje računovodstva in revizije, prof.dr. Borut Bratina iz Ekonomsko - poslovne fakultete iz Maribora in Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. 

Za poslušanje prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ

Mali delničarji zahtevajo odškodnino

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 08. 2011 Stran: 9

Zapleti na skupščini Finetola

Mali delničarji Finetola nasprotujejo umiku delnic z borze brez primerne odškodnine, ki bi morala znašati 26,84 evra - Kljub temu so veliki delničarji včeraj podprli predlog o umiku


Ljubljana - Mali delničarji Finetola, ki ima večino svojih naložb v holdingu NFD, kranjski Savi, koprskem Istrabenzu in novomeški Krki, hočejo pravično odškodnino za svoje delnice, zato bodo izpodbijali sklep včerajšnje skupščine, da Finetol svoje delnice umakne iz trgovanja na Ljubljanski borzi.

Glasovanje o umiku delnic z borze je bilo glavna točka včerajšnje skupščine Finetola, ki je lansko leto končal s kar 13,1 milijona evrov izgube. Levji delež odpade na holding NFD, v katerem je Finetol lani izgubil 9,7 milijona evrov, delno pa na odprte terjatve do družbe T2 kot posledica insolvenčnega postopka v Zvonu Ena Holdingu.

Visoka izguba moti zlasti male delničarje Finetola, ki so včeraj ostro nasprotovali tudi umiku delnic z borze. Še posebno jih moti, da uprava družbe v predlogu za skupščino ni opredelila višine denarne odpravnine za umik delnic, temveč bo ta znana šele konec leta, ko bo znana tudi knjigovodska vrednost delnice na dan 31. december 2011.

V tujini insajderje zapirajo! Kaj pa pri nas?

Medij: Moje finance Avtorji: Milič Marja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 06. 2011 Stran: 34

Pred kratkim je bil priznani upravitelj hedge skladov Raj Rajaratnam obsojen zaradi zlorabe notranjih informacij, grozi mu do 20 let zapora; preverili smo, kako je s tem pri nas; sumov zlorab je ogromno, obsodbe do zdaj samo tri; razkrivamo tudi razloge delničarja za nakup delnic Slovenijalesa tik pred objavo namere za prevzem družbe.

Raj Rajaratnam, nekdanji šrilanški milijarder, sicer rojen v ZDA, je ilegalno zaslužil slabih 64 milijonov dolarjev. Trgoval je z delnicami 14 podjetij tako, daje zlorabil notranje informacije, ki jih je dobil od ljudi na visokih položajih, sicer prijateljev in nekdanjih sošolcev, ki so delali v podjetjih, kot so velikan na področju informacijske tehnologije IBM, družba za upravljanje lntel Capital ki upravlja premoženje izdelovalca procesorjev Intel, svetovalna hiša Mc-Kinsey ... Gre za največji primer zlorabe notranjih informacij v zgodovini ZDA, pišejo ameriški mediji. Aretiranje bil konec leta 2009, po slabih dveh letih je bil obsojen zaradi zarote in goljufije z vrednostnimi papirji, zaradi česar mu grozi do 20 let zapora, kar je več, kot je kazen za posiljevalce, poudarjajo mediji. Koliko let bo preživel za zapahi, bo jasno konec julija. V zgodbo je vpletenih še 26 oseb, od tega jih je 19 že priznalo krivdo. Sporočilo ameriških državnih tožilcev je jasno - imamo pravila in zakone, ki veljajo za vse enako, ne glede nato, kdo si in koliko denarja imaš.

Kaj pa pri nas?

Mali delničarji spet zahtevajo širšo notranjo revizijo

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 06. 2011 Stran: 10

PORTOROŽ - Skupščina delničarjev Istrabenza, d. d., je včeraj potrdila letno poročilo družbe in z 99-odstotno večino navzočih glasov podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2010. Hkrati je imenovala revizorja za leto 2011, to je družbo KPMG Slovenija. V okviru obravnave poslovnega poročila in podelitve razrešnice je Rajko Stanković, predsednik društva MDS (Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši), od uprave in nadzornega sveta družbe zahteval, naj v roku meseca dni ustanovita notranjo revizijsko komisijo. Notranja revizijska komisija naj pripravi podrobno poročilo o morebitni odškodninski odgovornosti nadzornega sveta Istrabenza pod vodstvom Janka Kosmine, poslovodstva pod vodstvom Igorja Bavčarja in uprave Actuala IT pod vodstvom Igorja Kosmine, saj po njihovem mnenju obstajajo indici, da so bile sprejete negospodarne odločitve, ki so Istrabenz stale 13 milijonov evrov.

Visoki stroški za upravo in nadzornike Istrabenza

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 06. 2011 Stran: 9

Vsi predlagani sklepi na včerajšnji skupščini Istrabenza sprejeti z veliko večino. V MDS neuspešni pri zahtevi notranje revizije in zamenjavi obstoječega revizorja

Včerajšnje skupščine koprskega holdinga Istrabenz se je udeležilo skoraj 77 odstotkov delnic z glasovalno pravico, skupščine pa se tokrat ni udeležil Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza. Vsi sklepi, tudi razrešnici upravi in nadzornikom za lansko poslovno leto, in imenovanje revizorja KPMG Slovenija za letošnje leto pa so bili sprejeti z veliko večino oddanih glasov.

Rajko Stanković, predsednik Društva - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS), je ob tem opozoril na težavo, ker naj bi bil revizor KPMG že osmo leto zapored revidiral poslovanje Istrabenza, kar je relativno dolgo obdobje, pa tudi apeliral na vodstvo družbe, naj se izvede notranja revizija določenih poslov za zadnjih 5 let. Stanković je ob tem navedel, da so že večkrat v preteklosti v njihovem društvu zahtevali od odgovornih, da se ugotovi njihova odgovornost, a pri tem niso bili uspešni, niti pri tem, da bi se izvedla posebna revizija. Ker naj bi s stečajem podjetja Simt Istrabenzovo hčerinsko podjetje Actual IT imelo med 13 in 15 milijonov evrov izgube, so predlagali, naj v Istrabenzu nemudoma izvedejo notranjo revizijo, ki bi posle pregledala z vidika gospodarnosti, komisija pa naj v naslednjih šestih mesecih konča delo in poroča nadzornemu svetu.

Primorski regresi: od minimalnih do bolj velikodušnih

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 06. 2011 Stran: 2

Večina primorskih podjetij bo regrese izplačala še ta mesec - Ponekod v dveh delih

Nekateri so ga že porabili, drugi ga še niso niti dobili. Regresa namreč. Običajnim primerjavam zneskov po različnih družbah so se letos pridružile tudi polemike o tem, ali je spodobno, da družbe, ki poslujejo slabo, lahko zaposlenim izplačajo visoke regrese.

PRIMORSKA ► Podjetja morajo do konca junija izplačati regres, razen če se vodstvo in sindikat s sindikatom oziroma zaposlenimi v podjetju dogovorijo drugače. Nekatera primorska podjetja so regres izplačala že z marčevsko plačo, večina zaposlenih pa ga bo dočakala junija; ponekod se obeta izplačilo v dveh obrokih. O zneskih, ki so jih ali jih še bodo izplačali, smo povprašali nekatera primorska podjetja.

V Banki Koper vsaj po eno plačo

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.