Igor Bavčar
Mali delničarji ne pozabljajo grehov Uprave in NS v Istrabenzu
Na današnji 18. redna seja skupščine družbe ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. (v nadaljevanju Istrabenz), ki je potekala v Portorožu, sta Rajko Stanković in Gordan Šibić zastopala 2,34 % kapitala, prisotnega na skupščini oziroma kar 175 delničarjev. Skupščina se je med drugim tudi seznanila z letnim poročilom družbe Istrabenz za leto 2010, ter podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) za preteklo leto. V okviru te točke je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS od Uprave in NS sveta družbe zahteval, da v roku 1 meseca od današnje skupščine, ustanovi notranjo revizijsko komisijo, ki naj pripravi podrobno poročilo glede morebitne odškodninske odgovornosti NS Istrabenza pod vodstvom Janka Kosmine, poslovodstva holdinga pod vodstvom Igorja Bavčarja in Uprave Actuala IT pod vodstvom Igorja Kosmine, starejšega sina tedanjega predsednika NS; saj obstajajo številni indici, da je prišlo do negospodarnih odločitev, ki so Istrabenz stale 13 milijonov EUR, kolikor znaša izguba pri tem poslu; saj je družba SIMT pristala v stečaju 3 leta po nakupu. Notranja revizijska komisija mora poročati NS najkasneje v roku 6 mesecev od ustanovitve, NS pa mora z izsledki in morebitnimi ukrepi seznaniti delničarje in javnost na prvi skupščino družbe, ki bo bodisi redna ali izredna.
Ljubljana, 2. junij 2011
DRUŠTVO MDS ZAHTEVA TUDI IZVEDBO ŠIRŠE NOTRANJE REVIZIJE
Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je v imenu 175 delničarjev, ki so danes zastopali 2,34 % kapitala na skupščini, Upravi in NS Istrabenza podala pisno zahtevo, da notranja revizijska komisija razišče tudi morebitna negospodarna ravnanja tako poslovodstva in NS v obdobju zadnjih 5 let. Za predlog ustanovitve notranje revizije smo se odločili zaradi racionalnosti in gospodarnosti postopka, saj smo prepričani, da bo le ta odkrila številne negospodarnosti, ki bodo nato morda preostale delničarje prepričale v podporo izvedbi posebne revizije in vložitvi odškodninskih zahtevkov zoper odgovorne.
Razlog za zahtevo širitve dnevnega reda skupščine Istrabenza
Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, kategorično zanika kakršnokoli "politično gonjo", kot se je izrazil nekdanji šef Istrabenza, g. Igor Bavčar, saj je podlaga za našo zahtevo sestavni del gradiva, ki je bil priložen sklicu skupščine.
Priloga 1 k 6. točki dnevnega reda, z naslovom 'Poročilo posebne revizije, skladne s sklepom sodišča Ng 19/2008 in Ng 9/2009', na 10 strani oziroma na 16 strani objavljenega dokumenta navaja:
"Če bi bili opravili dodatne postopke ali pa revizijo ali preiskavo računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja ali mednarodnimi standardi poslov preiskovanja, bi utegnili najti še kake druge zadeve, o katerih bi vam poročali."
Iz zgornje navedbe nedvoumno izhaja, da so v skupini Istrabenz, d.d., ostali nepregledani posli, ki očitno niso v skladu z veljavnimi predpisi, saj drugače take izjave oziroma navedbe pooblaščenega revizorja ne moremo drugače interpretirati.
Igor Bavčar in Janko Kosmina sta družbo Istrabenz očitno pripeljala do insolventnosti in na rob stečaja. Delničarji družbe ne prejudiciramo ničesar, zato zahtevamo, da se vsi posli, ki do sedaj niso bili pregledani, pregledajo. Na osnovi izsledkov revizije posameznih poslov družbe, iz katerih bi izhajal morebitni sum povzročitve nepopravljive škode za družbo, pa se proti vsem odgovornim vloži odškodninska tožba za povrnitev nastale škode.
Želeli bi si slišati tudi izjavo Janka Kosmine, ki je nemo gledal, kako družba Istrabenz propada pod vodenjem njegovega lastnega izbranca. Nikoli namreč ni odgovoril, zakaj ob samorazkritju lastništva predsednika uprave v družbi Istrabenz, le tega ni pozval k takojšnji prevzemni ponudbi ali pa ga odstavil iz mesta predsednika uprava.
Mali delničarji spet zahtevajo širšo notranjo revizijo
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 06. 2011 Stran: 10
PORTOROŽ - Skupščina delničarjev Istrabenza, d. d., je včeraj potrdila letno poročilo družbe in z 99-odstotno večino navzočih glasov podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2010. Hkrati je imenovala revizorja za leto 2011, to je družbo KPMG Slovenija. V okviru obravnave poslovnega poročila in podelitve razrešnice je Rajko Stanković, predsednik društva MDS (Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši), od uprave in nadzornega sveta družbe zahteval, naj v roku meseca dni ustanovita notranjo revizijsko komisijo. Notranja revizijska komisija naj pripravi podrobno poročilo o morebitni odškodninski odgovornosti nadzornega sveta Istrabenza pod vodstvom Janka Kosmine, poslovodstva pod vodstvom Igorja Bavčarja in uprave Actuala IT pod vodstvom Igorja Kosmine, saj po njihovem mnenju obstajajo indici, da so bile sprejete negospodarne odločitve, ki so Istrabenz stale 13 milijonov evrov.
Visoki stroški za upravo in nadzornike Istrabenza
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 06. 2011 Stran: 9
Vsi predlagani sklepi na včerajšnji skupščini Istrabenza sprejeti z veliko večino. V MDS neuspešni pri zahtevi notranje revizije in zamenjavi obstoječega revizorja
Včerajšnje skupščine koprskega holdinga Istrabenz se je udeležilo skoraj 77 odstotkov delnic z glasovalno pravico, skupščine pa se tokrat ni udeležil Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza. Vsi sklepi, tudi razrešnici upravi in nadzornikom za lansko poslovno leto, in imenovanje revizorja KPMG Slovenija za letošnje leto pa so bili sprejeti z veliko večino oddanih glasov.
Rajko Stanković, predsednik Društva - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS), je ob tem opozoril na težavo, ker naj bi bil revizor KPMG že osmo leto zapored revidiral poslovanje Istrabenza, kar je relativno dolgo obdobje, pa tudi apeliral na vodstvo družbe, naj se izvede notranja revizija določenih poslov za zadnjih 5 let. Stanković je ob tem navedel, da so že večkrat v preteklosti v njihovem društvu zahtevali od odgovornih, da se ugotovi njihova odgovornost, a pri tem niso bili uspešni, niti pri tem, da bi se izvedla posebna revizija. Ker naj bi s stečajem podjetja Simt Istrabenzovo hčerinsko podjetje Actual IT imelo med 13 in 15 milijonov evrov izgube, so predlagali, naj v Istrabenzu nemudoma izvedejo notranjo revizijo, ki bi posle pregledala z vidika gospodarnosti, komisija pa naj v naslednjih šestih mesecih konča delo in poroča nadzornemu svetu.
Posodili izgubarju
Medij: Žurnal24 - Primorska Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Primorska Datum: 06. 05. 2011 Stran: 8
Transakcije. V Hotelih Bernardin ne povedo, zakaj posojajo denar drugim izgubarjem.
Portorož. "To je, milo rečeno, nenavadno. Pri tem posojilu ne vidim ekonomske logike. Kako je mogoče, da podjetje, ki je v rdečih številkah, samo zadolženo in ki prodaja svoje premoženje, hkrati posoja denar dmžbi z nizko boniteto? Zagotovo se pojavlja vsaj sum oškodovanja malih delničarjev," Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister in ekonomist, komentira razkritje iz letnega poročila NFD holding.
Iz omenjenega dokumenta je namreč razvidno, da je družba Hoteli Bernardin pred kratkim Maksimi Invest posodila 1,3 milijona evrov; ta ga mora vrniti leta 2013. Transakcija se zdi nenavadna, saj so se Hoteli Bernardin pri banki zadolžili za enak znesek, nato pa še dodatno - za skupaj 3,3 milijona evrov, dolg pa morajo poravnati do avgusta oziroma septembra. Že lani so se zadolžili za tri milijone evrov, hkrati pa prodali precej premoženja.
Za komentar finančnih transakcij smo zaprosili vodstvo, a so nam iz pisarne glavnega izvršnega direktorja Čedomila Vojniča sporočili, da gre "za poslovne odločitve podjetja, ki jih ne bodo komentirali".
Pogled nazaj
Tožilec Kozina zaradi vrnitve obtožnice nad sodišče, Dnevniku pa ni dovolil vprašanj
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Vzajemna Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 10. 02. 2011 Stran: 20 Foto: Luka Cjuha
Odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v petek obtožnico zoper Igorja Bavčarja, Boška Šrota in še sedem soobtoženih vrnilo okrožnemu državnemu tožilstvu v dopolnitev, je včeraj sprožila besedni "ping-pong" na relaciji med dvema institucijama domačega pravosodja. Na tožilstvu pa so zaradi "populističnega poročanja" včeraj napadli tudi časnik Dnevnik zaradi prispevka, v katerem smo "padec" obtožnice označili za tožilski fiasko.
Okrožni državni tožilec Jože Kozina (desno) je večji del novinarske konference posvetil obračunavanju s »tendencioznim poročanjem« Dnevnika, nekaj besed pa je prihranil tudi za sodišče (v sredini generalna državna tožilka Barbara Brezigar, levo vodja posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar).Že v ponedeljek zvečer je tako okrožni državni tožilec Jože Kozina, ki vodi postopek v zadevi Bavčar-Šrot, na Kanalu A zaradi omenjenega sklepa ostro kritiziral delo sodišča. "Nesprejemljivo je, da je sodišče v zadevi, ki je bila nujna, odločalo več kot pol leta," je dejal Kozina in ocenil, da "je sodišče iz tožilstvu nerazumljivih razlogov zadevo vrnilo v preiskavo". "Tožilstvo je pričakovalo meritorno odločitev v kateri koli smeri. (...) Nič od tega se ni zgodilo in izgubili smo pol leta," je pojasnil Kozina. Ocenil je, da na sodišču obstaja "kriza odločanja", in dodal, da je država v krizi, ker "ni jasnih odločitev, kaj je kaznivo in kaj ni". "Sodišče ni sposobno izmed tisočih pridobiti deset sodnikov, da bi sodilo, kot je treba," je še poudaril Kozina.
Sodišče: O obtožnici smo odločili v dveh tednih
Na njegove očitke so včeraj dopoldne odgovorili s sodišča. Pojasnili so, da so obtožnico od tožilstva prejeli 19. julija, po tem, ko so jo zaradi ureditve spisa tja vrnili, pa so jo ponovno prejeli tri dni pozneje. "Zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve je bil relativno dolg ugovorni postopek, saj je morala biti obtožnica vročena devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. Nekateri od njih pošte niso takoj dvignili," so sporočili s sodišča in navedli podatek, da je bil zadnji ugovor vložen šele 7. januarja letos. Po tem, ko je na vse ugovore odgovorilo tožilstvo, je 17. januarja spis prejel izvenobravnavni senat.
"Iz tega torej sledi, da je ta izjemno zapletene in obsežne ugovore rešil v manj kot mesecu dni," so poudarili na sodišču in potrdili, da je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v ponedeljek vložila zahtevo za preiskavo.
Neposredna obtožnica tudi zaradi izkušnje s sodiščem?
Čeprav je Kozina na včerajšnji novinarski konferenci očitke sodišču nekoliko omilil, je prvič javno potrdil, da se je za vložitev neposredne obtožnice, torej brez predhodne preiskave, odločil tudi zaradi dosedanjih izkušenj s sodiščem. "Ocenil sem, da je za vložitev neposredne obtožnice na voljo dovolj konkretnih dokazov. Lahko bi ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo. S tem bi dopustil, da bi zadeva trajala več let. Ker sodišče še ni odločilo o zahtevi za preiskavo glede prodaje Mercatorja (tožilstvo je zahtevo vložilo avgusta 2009, op.p.), sem imel razlog, da se oportunemu ravnanju izognem," je dejal Kozina. Okrožno sodišče se na njegove navedbe do zaključka redakcije ni odzvalo.
Večji del očitkov pa je Kozina usmeril na časnik Dnevnik. Naše včerajšnje poročanje o "napakah in pomanjkljivostih, ki so onemogočale preizkus utemeljenosti obtožnice", ter "preslabi obrazložitvi posameznih kaznivih dejanj" je Kozina označil za "tendenciozno". "Zadeva se želi že na začetku prikazati kot izmišljena. V tej državi se briše meja med organiziranim kriminalom in tistim, kar je dovoljeno, ker nimamo nobene sodne prakse, kaj je dovoljeno in kaj ni," je povedal Kozina.
Sodni senat: Za preizkus utemeljenosti nujna boljša razjasnitev stanja stvari
Čeprav je sodišče v sklepu o vrnitvi obtožnice v preiskavo res ugotovilo obstoj utemeljenega suma očitanih kaznivih dejanj, je argumentacijo tožilca na določenih mestih označilo za "nekoliko neumestno" in "izven konteksta obravnavane zadeve". O tem smo v Dnevniku pisali že včeraj, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je naše navedbe včeraj zanikala. Toda sodišče je v obrazložitvi sklepa opozorilo, da "je stopnja utemeljenega suma odvisna od faze kazenskega postopka". "Povedano drugače, stopnja utemeljenega suma, ki mora biti podana takrat, ko se zoper obdolženca uvede preiskava, ne more biti enaka kot takrat, ko je že vložena obtožnica, torej procesni akt, v katerem pridejo do izraza že vsi pravno relevantni dokazi, izvedeni med preiskavo," je zapisalo sodišče.
Iz sklepa sodnega senata, ki ga tožilstvo sicer včeraj ni predstavilo, je razbrati, da je za preizkus utemeljenosti obtožnice "potrebna boljša razjasnitev stanja stvari". V tem primeru senat obtožnice vrne v dopolnitev oziroma tožilstvu naloži zahtevo za preiskavo, je poudarilo sodišče. "Kadar torej okoliščine niso v tolikšni meri razjasnjene, da bi lahko (zgolj) na podlagi zbranega dokaznega gradiva in navedb v ugovoru o njem tudi odločili," so pojasnili v sklepu.
Bi neposredna obtožnica postopek podaljšala?
Sodišče je v sklepu zavrnilo tudi samo utemeljitev tožilstva za vložitev neposredne obtožnice, to je, da "bi bila predhodna vložitev zahteve za preiskavo zgolj nepotrebno izgubljanje časa in popolnoma neplodno odlašanje s sprejetjem ustrezne odločitve". Sodišče namreč meni ravno nasprotno. "Namen neposredne obtožnice je sicer res skrajšati in racionalizirati potek kazenskega postopka, a se lahko z njo celoten postopek močno podaljša in podraži, še posebno takrat, ko gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zelo obsežna, zahtevna in zapletena. To pa z vseh naštetih vidikov nedvomno velja za to kazensko zadevo," je ocenilo sodišče.
Poudarilo je še, da tožilstvo predlaga tudi zaslišanje 26 prič, ki še niso bile zaslišane v kazenskem postopku, ampak so bili z njimi opravljeni le informativni razgovori. Po oceni sodišča bi namreč lahko te priče bistveno vplivale na "ugotavljanje dejanskega stanja, iz katerega tožilstvo izpeljuje obstoj očitanih kaznivih dejanj" in pojasnitev "morebiti tudi ključnih okoliščin."
Vprašanje za Kozino: zakaj Igorju Bavčarju ne očita zlorabe položaja?
Čeprav je Jože Kozina na včerajšnji novinarski konferenci javno govoril o zadevi Bavčar-Šrot, včeraj ni želel odgovoriti na Dnevnikova vprašanja, povezana z nekaterimi odločitvami tožilstva. Iz obtožnice je namreč razvidno, da so na poti med kriminalisti in tožilci iz ovadbe zoper Igorja Bavčarja izginili sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, obtožnica pa se nanaša "le" na njegovo domnevno pranje denarja. To posledično pomeni, da je tožilstvo Bavčarja opralo krivde za dejanja, ki naj bi jih storil pri neuspelem lastninjenju Istrabenza, kar je mogoče ugotoviti tudi iz sklepa sodišča. V njem namreč navaja oceno tožilstva, da se "Bavčarjev" sklop kaznivih dejanj "izčrpa že zgolj v eni 'predprevzemni' transakciji, ker zatem nameravani prevzem s strani Bavčarja nikoli ni bil realiziran iz razlogov, ki niti niso predmet tega postopka".
Obtožnica proti Šrotu in Bavčarju "Počakata naj s šampanjci"
Medij: Žurnal24 Avtorji: I.H./B.P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2011 Stran: splet 17.53 Foto: Nik Rovan
V Društvu - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši so prepričani, da je bila proti Bavčarju in Šrotu namenoma izdana nepopolna obtožnica. Zahtevajo pojasnila od generalne tožilke.
"Boško Šrot in Igor Bavčar naj počakata s šampanjci, saj upanje, da pravna država obstaja, umira zadnje," so se na današnjo novico o zavrnitvi obtožnice proti njima odzvali v Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. "Nikakor ne moremo mimo dejstva, da gre v tem primeru morda za namerno vložitev nepopolne obtožnice," pravijo v društvu, ki ga vodi Rajko Stanković, in dodajajo, da bi radi slišali stališče generalne tožilke Barbare Brezigar, "kako je lahko dopustila tako šlamparijo, ki je resnično v posmeh pravni državi".
V Društvu MDS sicer poudarjajo, da je vsak nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, a prepričani so, da je indicev, ki v omenjenem primeru dokazujejo nasprotno, dovolj. "Višina denarnih vsot, ki so se obračale, predvsem pa načini rasti in padanja vrednosti finančnih transakcij so najmanj čudni," pišejo in dodajajo: "Upamo si skoraj trditi, da so bile vsaj neskladne s tedaj veljavno zakonodajo."
Sodišče ugodilo ugovorom v primeru Pivovarne Laško in zahteva preiskavo
Medij: Delo Avtorji: B.V. delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2011 Stran: splet 17.10
Ljubljansko okrožno sodišče je v ugovornem postopku glede obtožnice v primeru domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško in hčerinskih družb pri managerskem prevzemu pivovarne tožilstvu naložilo vložitev zahteve za preiskavo. Sodišče je tudi zavrnilo predlog za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
O neposredni obtožnici je odločeno, in sicer je po ugovornem postopku sodišče naložilo tožilstvu vložitev zahteve za preiskavo, so STA danes povedali v skupini tožilcev.
V zadevi gre za domnevno oškodovanje Pivovarne Laško in njenih hčerinskih družb, ki naj bi bile zlorabljene za koncentracijo lastništva obdolženca v skupini Pivovarne Laško, ki jo je izvajal prek povezanih družb Infond Holdinga. Tožilstvo trdi, da so bile Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov.
Tako je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala 19. julija lani zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb vložila neposredno obtožnico zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in goljufije. Med obtoženimi sta nekdanji prvi mož pivovarne Boško Šrot in nekdanji vodja Istrabenza Igor Bavčar.
Obtožnica zoper fizične osebe se je nanašala na kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja ter pomoči pri zlorabi položaja ali pravic in pri pranju denarja, obtožnica zoper pravne osebe pa na kazniva dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic, pranja denarja, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Tožilstvo je Šrotu očitalo več kaznivih dejanj, in sicer v treh primerih zlorabe položaja ali pravic in v enem primeru ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Bavčar je bil obtožen kaznivega dejanja pranja denarja.
Sojenja Bavčarju in Šrotu (še) ne bo
Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO/STATeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2011 Stran: splet 10.47 in 16.49
Sodišče je zavrnilo obtožnico, ki jo je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vložila zoper Šrota in Bavčarja. Tožilcem je naročilo, naj vložijo zahtevo za preiskavo.
Skupina tožilcev je obtožnico zoper Boška Šrota in Igorja Bavčarja vložila brez predhodne sodne preiskave, očita pa jima, da sta oškodovala Pivovarno Laško in njene hčerinske družbe za 109 milijonov evrov, poroča Žurnal24. Na vloženo obtožnico sta se obtoženca pritožila, sodišče pa je nato tožilstvu naložilo, naj vloži zahtevo za preiskavo. Sojenje se torej še ne bo začelo.
Obtožnica se ob Šrotu in Bavčarju nanaša še na sedem fizičnih in šest pravnih oseb zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in goljufije. Šrota obtožujejo več kaznivih dejanj, in sicer v treh primerih zlorabe položaja ali pravic in v enem primeru ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Bavčar pa je bil obtožen kaznivega dejanja pranja denarja.
Kdo vse je obtožen?
Med obtoženimi naj bi bili direktor Maksime Holding in nekdanji lastniki podjetja Microtrust Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković in Šrotova poslovna sodelavka Vesna Rosenfeld.
Čeferin: Tožilstvo izročilo le kup listin
Zagovornik Igorja Bavčarja Aleksander Čeferin je povedal, da je bila zanj odločitev pričakovana. Prepričan je, da za obtožnico ni bilo nobene podlage, saj je tožilstvo sodišče obremenilo le s kupom listin, sodišče pa na glavni obravnavi situacije nikakor ne bi moglo razčistiti. To pa po njegovih besedah seveda ne pomeni, da postopka ne bo.
Mali delničarji zahtevajo odgovore
Po zavrnitvi obtožnice so se oglasili tudi iz Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki ga vodi Rajko Stanković, ki se sprašujejo, ali gre pri tem za namerno vložitev nepopolne obtožnice. "Višina denarnih vsot, ki so se obračale, predvsem pa način rasti in padanja vrednosti finančnih transakcij, so najmanj čudni.Upamo si skoraj trditi, da so bile vsaj neskladne z tedaj veljavno zakonodajo. Indicev, da so se finančno okoristili člani poslovodstva, ob tihem strinjanju nadzornikov v obeh družbah, na račun delničarjev je mnogo, in upamo, da bodo odškodninske tožbe, ki je v primeru Pivovarne Laško že vložena, v primeru Istrabenza pa še bo, to tudi dokazale," pravijo.
Obrnili so se tudi na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, saj jih zanima, kdo je
odgovoren za nestrokovno pripravo obdolžilnega predloga in ali bo tožilstvo nadaljevalo postopek »začasne zamrznitve premoženja Boška Šrota njegove družine«, saj imajo občutek, da se kljub pisnim obljubam, ki so jih prejeli junija 2010, v zvezi s tem očitno ni nič zgodilo.
Bošku Šrotu ne bodo sodili v domačem Celju
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 04. 01. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Bošku Šrotu, nekdanjemu generalnemu direktorju Pivovarne Laško, ne bodo sodili v domačem Celju. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo predlog njegovega zagovornika Aleša Mačka, da bi se sojenje preneslo iz ljubljanskega na celjsko okrožno sodišče in da bi mu posledično sodili ločeno od preostalih obdolženih, ki jih tožilstvo bremeni nezakonitega financiranja propadlih menedžerskih odkupov Pivovarne Laško in Istrabenza.
Okrožno sodišče v Ljubljani pa še vedno ni odločilo o ugovorih obdolženih na obtožnico, ki jo je sredi julija lani neposredno vložila skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. Dobro leto po hišnih preiskavah, devet mesecev po vložitvi kazenskih ovadb in pol leta po vložitvi obtožnice za enega največjih primerov gospodarske kriminala tako še vedno ni jasno, ali bo obtožnica postala pravnomočna in kdaj, če sploh, se bo začelo sojenje.
Na vrhovnem sodišču so nam pojasnili, da so se pri zavrnitvi predloga za prenos odločanja o zadevi na drugo sodišče oprli na to, da je bila vložena enotna obtožnica zoper več obdolžencev, očitki zoper njih pa so medsebojno povezani. Znano je, da je skupina tožilcev vložila obtožnico proti devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. In sicer so suma storitve različnih kaznivih dejanj, od zlorabe položaja, ponarejanja listin do pranja denarja, poleg Boška Šrota obtoženi še nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, direktor Maksime Holdinga in nekdanji lastnik podjetja Microtrust Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanji direktor Infonda Holdinga Matjaž Rutar, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković in dolgoletna Šrotova poslovna sodelavka Vesna Rosenfeld.
