Hram Holding

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 30. dec.. 2016 Stran: 5

V Dnevniku še zadnjič objavljamo vprašanja bralcev in odgovore strokovnjakov društva Malih delničarjev Slovenije v zvezi z registrskimi računi. Čeprav bo KDD s 1. januarjem 2017 ukinila brezplačne registrske račune, imajo imetniki še čas, da v prvih dneh januarja vrednostne papirje brez stroškov prenesejo na trgovalne račune pri bankah in borznih hišah. 

Bralka je lastnica 28 delnic Lesnine Inženiringa, njen soprog pa ima v lasti 38 delnic te družbe. Ker gre za netržne vrednostne papirje, jo zanima, ali se splača te delnice prodati in komu. 

Bralki in njenemu soprogu svetujemo, naj pri družbi Lesnina Inženiring skušata preveriti, ali je mogoče delnice prodati, saj, kot pravilno ugotavljata, delnice niso uvrščene na organizirani trg in je iskanje kupca zato težje. 

Bralka je zadnji izpisek iz KDD prejela 31. decembra 2009. Leta 2007 je prejela ponudbo za prodajo delnic podjetju Salamon, vendar se ni odločila za prodajo. V lasti ima 312 delnic Dela Tiskarne (oznaka vrednostnega papirja je DTIG). Zanima jo, kaj se je zgodilo z njenimi vrednostnimi papirji. 

Če je bralka imela v lasti delnice Dela Tiskarne (DTIG), potem teh delnic žal ni več, saj so bile zaradi stečaja družbe izbrisane leta 2013.

Bralec ima v lasti 379 delnic z oznako STiR, na izpisku iz KDD piše, da gre za redne delnice z oznako STIR, izdajatelj je Hram holding. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic, ali se splača odpreti trgovalni račun in kje. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Združenje borznih članov in Centralna klirinško-depotna družba KDD sta pripravili podlage za ustanovitev računa za odvržene vrednostne papirje oziroma tako imenovani »smetarski račun«, na katerega bodo lahko delničarji prenesli delnice ničvrednih podjetij. Ta račun naj bi se predivoma začel uporabljati še pred iztekom letošnjega leta, saj mora spremenjena pravila KDD potrditi le še Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Če želi delničar zapreti svoj trgovalni račun, mora namreč zdaj najprej prodati vse svoje delnice, kar pa v nekaterih primerih praktično ni izvedljivo. Za delnice podjetij v stečaju in nekatere netržne vrednostne papirje trg namreč sploh ne obstaja, pri prodaji nekaterih delnic javnih delniških družb pa borzne provizije celo presežejo vrednost delnic. Uvedba smetarskega računa bi bila tako za številne male delničarje dejansko edini način, kako lahko zaprejo svoj trgovalni račun in se izognejo okoli 15 evrom letnim stroškom za vodenje računa, če so seveda lastniki le ničvrednih vrednostnih papirjev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič MatjažTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 08. 2011 Stran: 19

Hram Holding bo, kot kaže, del kupnine za En Plus, ki ga je pred kratkim prodal Mercatorju, namenil tudi za nadaljnjo konsolidacijo svojega lastništva. Predsednik uprave Hrama Holdinga Jaroslav Žontar je namreč na včerajšnji skupščini dobil pooblastilo za nakup dO deset odstotkov lastnih delnic, za katere bi lahko v družbi odšteli okoli milijon evrov. Nakup lastnih delnic utegne koristiti predvsem družbi Fokuss (v lasti singapurske družbe Follonica), ki ima že zdaj v lasti 62 odstotkov delnic Hrama Holdinga. Med večjimi lastniki so sicer še Svema Co. (v lasti neznane nizozemske družbe JHH), Deželna banka Slovenije in Jaroslav Žontar, medtem ko ima 4700 malih delničarjev v lasti okoli 20 odstotkov vseh delnic.

Koliko je Mercator Hramu Holdingu sploh odštel za En Plus, ki ima v lasti 18 samopostrežnih bencinskih servisov pod blagovno znamko 24/7, ni znano. Je pa Hram Holding konec lanskega' leta naložbo v En Plus prevrednotil z 9,2 na vsega 4,5 milijona evrov. V prodajo En Plusa so Hram Holding silile predvsem vse slabše finančne razmere, saj je družba lani zaradi slabitve naložb ustvarila več kot deset milijonov evrov izgube. Zaradi visoke izgube se je poslabšala tudi finančna slika Hrama Holdinga, ki je imel konec lanskega decembra pri domačih bankah najetih za slabih sedem milijonov evrov posojil.

Del bančnih posojil je kasneje Hram Holding posodil naprej svojim hčerinskim družbam, ki pa sodeč po dostopnih podatkih posojila prav tako niso potrebovale za lastne potrebe, temveč so sredstva posodila naprej družbi Fokuss.