Hram Holding

Hram holding, d.d. - Kontaktni podatki

Hram holding, finančna družba, d.d. (oznaka delnice: ST1R)
Vilharjeva 29
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 306 55 66
Faks: +386 (1) 306 55 70
Spletna stran: www.hram-holding.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Hram Holding

Oznaka delnice:

ST1R

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0021112105

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   13.450.719,00€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   4.282.596

31.12.2016

Lastne delnice:

   224.308

31.12.2016

Število delničarjev:

   2.921

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   2,76€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   -3.669.000,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   0,48€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   2.055.646,08€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

01 306 55 66

Email:

info@hram-holding.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Pravne naslednice PIDov in njihovih naslednic finančni holdingi so imele na dan 18.03.2009 kar 485.278 delničarjev

Društvo MDS je po razglastivi najbolj množičnega stečaja (po številu delničarjev), NFD Holdinga, d.d., preverilo, kakšno je stanje nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) in njenih naslednic. Pri tem smo ugotovili, da je bilo na dan 18.03.2009, delujočih 21 finančnih holdingov z 485.278 delničarji. Od tega je v stečaju pristalo 10 finančnih holdingov, ki so imeli 270.137 delničarjev, ki so ostali brez svojega vloženega premoženja v celoti, kar predstavlja 55,67 % vseh delničarjev z dne 18.03.2009. V analiziranem obdobju so le 4 finančni holdingi, ki so imeli skupaj 104.544 delničarjev, le te izplačali, kar predstavlja 21,54 %. Na dan 19.01.2015, pa je delujočih le še 7 finančnih holdingov, ki imajo skupaj 110.597 delničarjev, kar predstavlja 22,79 % delničarjev analiziranega obdobja od 18.03.2009 dalje.

 

Ljubljana, 19. januar 2015

ELEKTRO PODJETJA - poziv državi za pričetek LASTNIŠKEGA DIALOGA

Spoštovani g. dr. Matej Lahovnik – Minister Vlade RS za gospodarstvo!

Ljubljana, 15. 09. 2009 
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: društvo MDS) je na željo malih delničarjev organizirano nastopilo na vseh 5 skupščinah elektro podjetij. Poročila o dogajanju so objavljena na aktivnih linkih naše spletne strani. Odzivi na naša organizirana zbiranja so bili pričakovano dobri, predvsem zaradi nejasnosti o predvideni delitvi enovitih podjetij na tržni in omrežni del.  
O nepodelitvi razrešnic Upravi in NS ne želimo izgubljati besed. Opozoril bi le na nedopustno retroaktivno uporabo zakona, ki ga v tem primeru uporablja UVK (prosimo poglejte poročilo iz Elektro Celja), ter očitna usklajenost, ki je morda bila naročena s strani prejšnje Vlade RS (prosimo poglejte poročilo iz Elektro Primorska).

10. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 30. dec.. 2016 Stran: 5

V Dnevniku še zadnjič objavljamo vprašanja bralcev in odgovore strokovnjakov društva Malih delničarjev Slovenije v zvezi z registrskimi računi. Čeprav bo KDD s 1. januarjem 2017 ukinila brezplačne registrske račune, imajo imetniki še čas, da v prvih dneh januarja vrednostne papirje brez stroškov prenesejo na trgovalne račune pri bankah in borznih hišah. 


Bralka je lastnica 28 delnic Lesnine Inženiringa, njen soprog pa ima v lasti 38 delnic te družbe. Ker gre za netržne vrednostne papirje, jo zanima, ali se splača te delnice prodati in komu. 

Bralki in njenemu soprogu svetujemo, naj pri družbi Lesnina Inženiring skušata preveriti, ali je mogoče delnice prodati, saj, kot pravilno ugotavljata, delnice niso uvrščene na organizirani trg in je iskanje kupca zato težje. 

Bralka je zadnji izpisek iz KDD prejela 31. decembra 2009. Leta 2007 je prejela ponudbo za prodajo delnic podjetju Salamon, vendar se ni odločila za prodajo. V lasti ima 312 delnic Dela Tiskarne (oznaka vrednostnega papirja je DTIG). Zanima jo, kaj se je zgodilo z njenimi vrednostnimi papirji. 

Če je bralka imela v lasti delnice Dela Tiskarne (DTIG), potem teh delnic žal ni več, saj so bile zaradi stečaja družbe izbrisane leta 2013.

Bralec ima v lasti 379 delnic z oznako STiR, na izpisku iz KDD piše, da gre za redne delnice z oznako STIR, izdajatelj je Hram holding. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic, ali se splača odpreti trgovalni račun in kje. 

Hram Holding

Datum skupščine: 
23.07.2013 - 12:00
Naslov: 
v dvorani Urška 1, Gospodarskega razstavišča, Dunajska 18, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Pripravlja se "smetarski račun" za ničvredne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Združenje borznih članov in Centralna klirinško-depotna družba KDD sta pripravili podlage za ustanovitev računa za odvržene vrednostne papirje oziroma tako imenovani »smetarski račun«, na katerega bodo lahko delničarji prenesli delnice ničvrednih podjetij. Ta račun naj bi se predivoma začel uporabljati še pred iztekom letošnjega leta, saj mora spremenjena pravila KDD potrditi le še Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Če želi delničar zapreti svoj trgovalni račun, mora namreč zdaj najprej prodati vse svoje delnice, kar pa v nekaterih primerih praktično ni izvedljivo. Za delnice podjetij v stečaju in nekatere netržne vrednostne papirje trg namreč sploh ne obstaja, pri prodaji nekaterih delnic javnih delniških družb pa borzne provizije celo presežejo vrednost delnic. Uvedba smetarskega računa bi bila tako za številne male delničarje dejansko edini način, kako lahko zaprejo svoj trgovalni račun in se izognejo okoli 15 evrom letnim stroškom za vodenje računa, če so seveda lastniki le ničvrednih vrednostnih papirjev.

Hram Holding

Datum skupščine: 
26.07.2012 - 11:00
Naslov: 
v dvorani Urška 1, Gospodarskega razstavišča, Dunajska 18, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
 
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
 
Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
 
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
 
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.
 
Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
 

Hram Holding bo del kupnine za En Plus namenil za lastne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič MatjažTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 08. 2011 Stran: 19

Hram Holding bo, kot kaže, del kupnine za En Plus, ki ga je pred kratkim prodal Mercatorju, namenil tudi za nadaljnjo konsolidacijo svojega lastništva. Predsednik uprave Hrama Holdinga Jaroslav Žontar je namreč na včerajšnji skupščini dobil pooblastilo za nakup dO deset odstotkov lastnih delnic, za katere bi lahko v družbi odšteli okoli milijon evrov. Nakup lastnih delnic utegne koristiti predvsem družbi Fokuss (v lasti singapurske družbe Follonica), ki ima že zdaj v lasti 62 odstotkov delnic Hrama Holdinga. Med večjimi lastniki so sicer še Svema Co. (v lasti neznane nizozemske družbe JHH), Deželna banka Slovenije in Jaroslav Žontar, medtem ko ima 4700 malih delničarjev v lasti okoli 20 odstotkov vseh delnic.

Koliko je Mercator Hramu Holdingu sploh odštel za En Plus, ki ima v lasti 18 samopostrežnih bencinskih servisov pod blagovno znamko 24/7, ni znano. Je pa Hram Holding konec lanskega' leta naložbo v En Plus prevrednotil z 9,2 na vsega 4,5 milijona evrov. V prodajo En Plusa so Hram Holding silile predvsem vse slabše finančne razmere, saj je družba lani zaradi slabitve naložb ustvarila več kot deset milijonov evrov izgube. Zaradi visoke izgube se je poslabšala tudi finančna slika Hrama Holdinga, ki je imel konec lanskega decembra pri domačih bankah najetih za slabih sedem milijonov evrov posojil.

Del bančnih posojil je kasneje Hram Holding posodil naprej svojim hčerinskim družbam, ki pa sodeč po dostopnih podatkih posojila prav tako niso potrebovale za lastne potrebe, temveč so sredstva posodila naprej družbi Fokuss.

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.