Terme Dobrna

Terme Dobrna, d.d. - Kontaktni podatki

Terme Dobrna, termalno zdravilišče, d.d. (oznaka delnice: ZDDG)
Dobrna 50
3204 Dobrna
Telefon: +386 (3) 780 81 12
Faks: +386 (3) 780 81 11
Spletna stran: www.terme-dobrna.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Terme Dobrna

Oznaka delnice:

ZDDG

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031105396

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   2.887.900,14€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   692.542

31.12.2016

Lastne delnice:

   0

31.12.2016

Število delničarjev:

   338

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   20,94€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   63.600,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   2,06€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   1.426.636,52€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

03 780 81 10

Email:

info@terme-dobrna.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Terme Dobrna

Datum skupščine: 
28.08.2014 - 10:00
Naslov: 
v konferenčni sobi VIVAT v hotelu VITA, Dobrna 46, Dobrna.
Status: 
arhivirana

TERME DOBRNA

Datum skupščine: 
26.08.2013 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Dobrna 46, Dobrna, v konferenčni sobi Vivat v hotelu Vita.
Status: 
arhivirana

Na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2012 Stran: 8

Andro Ocvirk prvi nadzornik Cimosa

Za novega predsednika nadzornega sveta je bil včeraj izbran Andro Ocvirk, ki že vrsto let vodi nadzorni svet Cimosa. Za predsednika revizijske komisije je bil imenovan Stojan Nikolič.

Veselinovič prevzel vodenje Gea College

Draško Veselinovič, kije aprila odstopil s funkcije izvršnega direktorja družbe KD Group, je postal predsednik uprave družbe Gea College.

Fotona v izplačilo dividend

Delničarji Fotone, kije eden izmed najuspešnejših svetovnih razvijalcev in prodajalcev laserske opreme, si bodo v obliki dividend razdelili dobrih 361.000 evrov bilančnega dobička. Skupščina je namreč potrdila nasprotni predlog delitve bilančnega dobička, ki ga je podal direktor družbe Matjaž Lukač.

Delničarjem Kompas MTS 0,33 evra dividende

Terme Dobrna

Datum skupščine: 
27.08.2012 - 10:00
Naslov: 
v konferenčni sobi Vivat v hotelu Vita, Dobrna 46, Dobrna.
Status: 
arhivirana

Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.

Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
 
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
 
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
 
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
 
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
 
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
 

Slab začetek leta

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Sodnica končala zgodbo Zvona Dva Holdinga, odzvonilo bo tudi Zvonu Ena

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Klipšteter, Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2012 Stran: 24
 
Maribor, Ljubljana - Vodstvo Nove Ljubljanske banke (NLB) je po mesecih krčevitih naporov naposled doseglo svoj cilj: preprečiti prisilno poravnavo družbe Zvon Dva Holding. Okrožna sodnica v Mariboru Jasna Murgel je včeraj ugodila zahtevi največje slovenske banke in bo v roku osmih dni izdala sklep o začetku stečajnega postopka. Posledično bo propadel tudi načrt sanacije "sestrskega" Zvona Ena Holdinga, tako da tudi to prezadolženo cerkveno družbo čaka stečajna žalost.
 
Pravzaprav bi morala sodnica izdati sklep o stečaju Zvona Dva Holdinga že prejšnji mesec, ko se je izkazalo, da mariborsko sodišče Gospodarstvu Rast ni dalo soglasja h konverziji terjatev do Zvona Dva Holdinga in s tem poteptalo še zadnjo rešilno bilko zanj. Vendar je pravnomočnost sklepa preprečila pritožba, sodnica Murglova pa je morala izpeljati še en sodni narok.
 
 
Uvodoma je sodnica sporočila še eno slabo novico za Zvon Dva Holding. Abanka Vipa ji je 4. januarja poslala dopis, v katerem jo je obvestila, da bo postopala enako kot NLB in ne bo reprogramirala terjatev do Zvona Dva Holdinga. Manjšemu od holdingov Nadškofije Maribor je bilo nenaklonjeno tudi mnenje ekonomske izvedenke Ane Luin. Po njeni oceni obstaja manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi zmogel Zvon Dva Holding izpeljati predlagani načrt finančnega prestrukturiranja in zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost brez sodelovanja NLB.
 
Odvetnik Bojan Pečenko, pooblaščenec Zvona Dva Holdinga, je sicer skušal prepričati sodnico, da mora izvedenka dopolniti svoje mnenje, vendar je Murglova zavrnila njegov predlog in sklenila, da bo "končala to zgodbo". Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice Vide Gaberc, ki je v svojem rednem poročilu za preteklo leto podvomila o uspešnosti prisilne poravnave. Ne nazadnje je tudi predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče priznal, da jim z ločitvenimi upniki ni uspelo skleniti dogovora o reprogramu dolgov.
 

Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.

Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.


Upnike bi poplačali z razprodajo naložb

Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.

Vizionarski polom T-2

Medij: Reporter Avtorji: Karneža Cerjak Biserka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 02. 2011 Stran: 47

Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem seje Miran Kramberger, kije imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.


Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.

Nasprotovanje prodaji

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.