Elektro Celje

Delničarjem Elektra Celje večina bilančnega dobička

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 01. sep.. 2016 Stran: 6

Delničarji Elektra Celje so na včerajšnji skupščini sklenili, da se lanski bilančni dobiček, kije dosegel 3,2 milijona evrov, skoraj v celoti nameni za izplačilo dividend v višini 13 centov bruto na delnico. Preostanek dobička v višini 719 evrov ostaja nerazporejen. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu Elektra Celje podelila razrešnico za poslovno leto 2015, za letošnjega revizorja pa je imenovala ljubljansko BDO revizijo. Na podlagi nasprotnega predloga Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja z 79,5-odstotnim državnim deležem Elektra Celje, je bil v nadzorni svet s štiriletnim mandatom imenovan Miha Kerina. Uprava in nadzorni svet sta medtem predlagala Dejana Božiča, ki mu je mandat nadzornika potekel 19. junija.

Delničarji so sprejeli tudi sklep, da znaša sejnina za posameznega člana nadzornega sveta 275 evrov bruto, poleg sejnin pa so nadzorniki upravičeni tudi do osnovnega plačila za opravljanje svoje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno.

Cena naj bo poštena

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 18. avg.. 2016 Stran: 4

Mali delničarji predlagajo višjo ceno za odkup delnic Elektra Celje - Nadzorni svet z večjo močjo 

Do konca avgusta se bodo zvrstile seje skupščin vseh elektrodistribucijskih podjetij v državi, tudi Elektra Celje. Dnevni redi sej so večinoma enaki, osrednje točke predstavlja odločanje o delitvi bilančnega dobička, o spremembah statuta družbe in pooblastilu upravam za nakup lastnih delnic. Bilančni dobiček Elektra Celje znaša 3,2 milijona evrov. Na seji, ki bo 31. avgusta, bodo delničarji odločali o predlogu, da za dividende, ki bi znašale 13 centov bruto na delnico, namenijo skoraj celoten dobiček. 


Če bodo sprejete predlagane spremembe, v kar sicer ni mogoče dvomiti, saj je v vseh elektrodistribucijah večinska lastnica država, bodo nadzorni sveti dobili večjo moč, kot jo imajo zdaj. Skoraj nobene odločitve ne bo mogoče sprejeti brez njihove odobritve, po novem bodo med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodstva v odvisnih družbah. Bolj ostri bodo tudi pogoji za predsednike uprav. Doslej je bilo dovolj pet let delovnih izkušenj, odslej jih bodo potrebovali vsaj petnajst, od tega pet na vodilnih mestih. Razlogi za odpoklic predsednika uprave se ne bodo spremenili, bodo pa v statutu navedene hujše kršitve obveznosti, med katerimi je tudi neizvrševanje sklepov nadzornega sveta in skupščine. Dosedanji statut je predvideval, da se v primeru, če predsednik uprave ni izbran, razpis ponovi, po novem bo lahko nadzorni svet na ta položaj za eno leto imenoval svojega člana. Močno se bo razširil tudi nabor poslov, za katere uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta. Širši bo tudi nabor pristojnosti nadzornega sveta. 

SDH zanika kadrovski cunami v energetiki

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pon, 08. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA 

Nadzorni sveti petih elektrodistribucij dobivajo s prihajajočimi spremembami statutov znatno večjo moč. Skoraj ni odločitve, ki jo bo mogoče sprejeti brez njihove zelene luči.

Podjetjem za distribucijo električne energije se obeta nov ustroj upravljanja družb. V skladu z željami Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo na bližnjih skupščinah močno okrepili vlogo nadzornih svetov družb, M bodo po novem med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodij v odvisnih družbah. 

Močno se zaostrujejo tudi pogoji za predsednika uprave elektrodistribucije, a kot pravijo v SDH, se ti po njihovem mnenju »ne zaostrujejo, temveč se prilagajajo pomembnosti te funkcije«. 

Ne kot podlaga za kadrovske spremembe 

Znatne spremembe statutov vseh petih elektrodistribucij (Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska) so spodbudile tudi ugibanja o morebitnih menjavah v vrhu distribucij, a v SDH pojasnjujejo, da ni vzročne povezave med spremembo statutov in spremembo v upravah družb. »Uprave ostajajo enočlanske,« so dodali. Distribucije imajo tudi sicer večinoma predsednike uprav s povsem »svežimi« mandati. Letos so nov mandat dobili šefi distribucij v Mariboru (Boris Sovič), Celju (Boris Kupec) in Primorski (Uroš Blažka), preostala dva (Andrej Ribič v Elektru Ljubljana in Bojan Luskovec v Elektru Gorenjska) pa sta na polovici mandata. 

Kdo bo izplačal male delničarje?

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 02. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA

Začenja se konsolidacija državnega lastništva v elektrodistribucijah. Te bodo na zahtevo SDH na avgustovskih skupščinah iskale soglasje za odkup lastnih delnic. Malim delničarjem se pri tem obeta znatno nižje izplačilo od prvotnih napovedi.

Malim delničarjem v petih elektrodistribucijskih podjetjih, ki so vsa po vrsti v 80-odstotni lasti države, se po večletnem ujetništvu v lastništvu zdaj obeta izplačilo. Država in upravljalec njenega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), molčita tako o ceni izplačila malih delničarjev kot o tem, kdo naj bi jo plačal. A kot kaže, bodo strošek ekonomske konsolidacije lastništva nosile distribucije same. Očitno pa lahko mali delničarji o izplačilu po knjigovodski vrednosti, ki bi za konsolidacijo celotnega sistema predstavljala dobrih 200 milijonov evrov stroškov, le sanjajo.

Ne 200 milijonov, prej štirikrat manj

Konsolidacijo lastništva petih elektrodistribucijskih družb - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska -, kjer naj bi država postala 100-odstotna lastnica, predvideva strategija upravljanja državnega premoženja. Ta odgovora na vprašanje, kdo naj bi to plačal, ni dala. SDH je od pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pridobil vrednotenje distribucij. »Ocenjena vrednost se šteje za poslovno skrivnost,« pravijo. 

Država preglasila male delničarje

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 09. 2015 Stran: 4

Potem ko so se delničarji Elektra Gorenjske na seji skupščine v začetku julija že seznanili s postopkom pripojitve svoje hčerinske prodajne družbe k hčerinski prodajni družbi Elektra Celje, so se ta teden s postopkom seznanili še delničarji celjskega elektrodistributerja. Enotno podjetje bo začelo poslovati že 1. oktobra, oskrbovalo bo približno 200 tisoč gospodinjstev in 30 tisoč podjetij.


Lastniki Elektra Celje so na seji skupščine obravnavali tudi poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu in odločali o uporabi bilančnega dobička v višini 4,2 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj gre približno polovica bilančnega dobička v rezerve, 1,9 milijona evrov pa naj ostane nerazporejenih, vendar so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep. Potrdili so predlog SDH oziroma države, ki je 80-odstotna lastnica družbe, da Elektro Celje tudi letos med svoje lastnike razdeli večji del dobička. Delničarji celjskega elektrodistributerja bodo dobili 13 centov bruto dividende na delnico.

Velik slovenski trgovec z elektriko morda še letos

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.


Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Mali delničarji prehiteli državo

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: J. L. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 5

Mali delničarji prehiteli državo Društvo Mali delničarji Slovenije je za sejo skupščine Elektra Celje, ki bo konec avgusta, poslalo nasprotni predlog za delitev dobička. S še tremi malimi delničarji - dvema ciprskima družbama v lasti Igorja Laha in z Vipa Holdingom - pa predlaga še razširitev dnevnega reda.


Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta lastnikom v sklicu seje skupščine predlagala, da bilančnega dobička, ki znaša 4,2 milijona, ne bi razdelili, ampak bi dobra polovica šla v rezerve, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije zdaj predlaga, naj Elektro Celje med svoje lastnike razdeli skoraj ves dobiček, nerazporejenih naj ostane le 87 tisoč evrov. V društvu so prepričani, da razdelitev dividende, ki bi znašala 17 centov bruto na delnico, nikakor ne bo ogrozila poslovanja družbe. Pričakovati je mogoče, da bo takšen predlog dobil večinsko podporo države, ki je 80-odstotna lastnica Elektra Celje. V preteklih letih je bila namreč država tista, ki je običajno na sejah skupščine zahtevala delitev dobička ali višje dividende, kot jih je predlagala uprava.

Trg elektrike je v puberteti, ko se dogajajo tudi norosti

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

 

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

 

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

 

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Skrita likvidnostna sredstva

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.


Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Eni pod, drugi nad gladino

Medij: Celjan Avtorji: STA,M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 08. 2013 Stran: 12

Pester je bil pretekli teden v celjskih podjetjih, zvrstile so se skupščine v štirih večjih podjetjih. V Klasju in Aeru se borijo za obstoj, v Elektru Celje in Celjskem sejmu so se odločili izplačati dividende. Kot je znano, je Klasje v prisilni poravnavi. Delničarji so se odločili, da milijon evrov lanske bilančne izgube pokrijejo s kategorijami kapitala, ki bodo na razpolago. Na vprašanja, kako naprej, je direktorica Klasja Dragica Murko za STA pojasnila, da je družba zmanjšala stroške poslovanja zlasti pri nakupu surovin. Pravi, da so prihodki Klasja stabilni in da jim je uspelo povečati izvoz.

Tudi na skupščini celjskega Aera so prečesali poslovne rezultate. Kot je znano, je Aero eno izmed dveh celjskih podjetij, v katerih se je država odločila prodati svoj lastniški delež. V prvih šestih mesecih so dobro poslovali na področju samolepilnih blokov in trakov, slabše je bilo v programu samolepilnih laminatov, kjer največ težav povzroča pomanjkanje obratnega kapitala. Ravno za ta program računajo na dogovor s strateškim partnerjem, kar naj bi se zgodilo v mesecu ali dveh.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.