Elektro Celje

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Medij: Delo Avtorji: Močnik Blaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2011 Stran: 10

Stavka v Elektru Primorska Uprava: Poslovni cilji družbe niso bili doseženi - Sindikat vztraja

Nova Gorica - Večina izmed 520 zaposlenih v Elektru Primorska je včeraj za tri ure prekinila delo, potem ko seje sindikat družbe odločil za stavko, ker uprava domnevno ni upoštevala kolektivne pogodbe. Sindikat bo stavko predvidoma nadaljeval do izpolnitve zahteve za izplačilo nagrade zaposlenim.

Vodstvo sindikata je že pretekli teden napovedalo skrajni ukrep zaposlenih, če jim uprava ne bo priznala 1465 evrov bruto nagrade. »Vse dozdajšnje uprave so kolektivno pogodbo prav razumele, zato ne vemo, zakaj bi si vsebino pogodbe zdaj razlagali drugače,« je dejal predsednik omenjenega sindikata Valter Vodopivec in nadaljeval: »Kolektivno pogodbo je treba izvajati, še posebno zato, ker nam uprava priznava, da smo naš del posla opravili uspešno.« Stavkajoči so namreč prepričani, da jim nagrada pripada, ko so zagotovili temeljne cilje družbe glede redne in kakovostne preskrbe odjemalcev električne energije, medtem ko v upravi Elektra Primorska (EP) opozarjajo, da letos ne bodo doseženi poslovni cilji. »Uprava ne odreka zaposlenim pravice do izplačila nagrade, vendar ob upoštevanju doseganja temeljnih poslovnih ciljev. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje, kaj so temeljni poslovni cilji družbe. Ti med podpisnikoma kolektivne pogodbe nikoli niso bili natančno dogovorjeni,« so sporočili iz uprave.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9

Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE

Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.

V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5

Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel

Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.

Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.

Težava

Od 12. 8. do 25. 8. 2011 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Elektro Celje, d.d., ki bo potekala v sredo 31. avgusta ob 09.00 uri, na sedežu družbe. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Celje pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 07. 2011  Stran: 10

Skupščina Elektra Celje ni potekala ravno v skladu s pričakovanji uprave, saj delničarji niso potrdili nobenega od predlaganih sklepov.

Elektru Celje, ki je prvo poskušalo izpeljati leta napovedovano razdelitev podjetja na tržni in ostali del, pionirsko delo ni uspelo. Na precej burni skupščini so tako predstavniki države kot predstavniki Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši konec prejšnjega tedna zavrnili predlog delitve, s katero bi družba del premoženja, ki se nanaša na dejavnost nakupa in prodaje električne energije, prenesla na novoustanovljeno hčerinsko družbo Elektro Celje energija.

"Razkritja, kaj se bo zgodilo s podjetjem, ko se bo razdelilo, niso bila dovolj strokovno pripravljena. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je upravo že pred skupščino prosila, naj dopolnijo predlog delitve, a jih niso slišali, zato so dobili popravni izpit," je po skupščini povedal predsednik društva Rajko Stanković.

"Delničarji niso rekli ne delitvi, pač pa so imeli pripombe na vsebino. Zato bomo v najkrajšem času pripravili novo verzijo," je v imenu predsednika uprave Rada Kneževiča pojasnila pravnica Mojca Potedn.

Drugo vsebinsko točko skupščine je po jasno izrečenih pomislekih društva Mali delničarji uprava sama umaknila z dnevnega reda. Uprava je namreč predlagala, da se umakne lani sprejeti sklep o pokrivanju izgube za leto 2009 (sklep namreč ni pravnomočen, saj je nekdanji predsednik uprave Viktor Tajnšek vložil izpodbojno tožbo, ker je prepričan, da je družba v letu 2009 namesto 1,68 milijona evrov izgube imela vsaj 2,3 milijona evrov dobička), saj bi jo pokrili iz lanskega dobička. "Ne morem odločati o nečem, česar še nisem videl. Torej, ne morem odločati o delitvi dobička za leto 2010, če ga na skupščini še nismo potrdili," je komentiral Stankovič.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: S. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 12. 07. 2011 Stran: 17

Delničarji Elektra Gorenjske so v petek na 15. redni skupščini potrdili delitev družbe na omrežni in tržni del. Dejavnost nakupa in prodaje električne energije bodo tako prenesli na hčerinsko družbo Elektro Gorenjska Prodaja. Z odločitvijo skupščine se niso strinjali predstavniki malih delničarjev, ki so že napovedali vložitev izpodbojne tožbe. Na petkovi skupščini so delničarji potrdili tudi nova nadzornika - Alenko Bradač in mag. Dušana Kapevskega, ki bosta svoji funkciji opravljala do avgusta 2013.

Delitev tržnega in omrežnega dela morajo sicer zaradi evropske zakonodaje in mnenja računskega sodišča izvesti vsi slovenski elektrodistributerji. Skupščine Elektra Ljubljana, Elektra Maribor in Elektra Primorska bodo o tem odločale avgusta, medtem ko so delničarji Elektra Celje prejšnji teden predlog izčlenitve tržnega dela zavrnili zaradi neprimernega delitvenega načrta. O delitvi naj bi znova odločali avgusta. 

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 08. 07. 2011 Stran: 3

Delitev družb na omrežni in tržni del

Sektorska politika predvideva reorganizacijo petih elektrodistribucij, a je pri prvi že zavrnjena

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja bodo na skupščinah odločala tudi o reorganizaciji, ki jo predvideva zakonodaja. V vseh Elektrih predlagajo izčlenitev prodajnega in nakupnega dela družb in hkratni prevzem teh delov nazaj v skupino oziroma holding z omrežnim delom. Vendar so na Elektru Celje že nastale težave.

Na včerajšnji izredni skupščini družbe Elektro Celje so predstavniki malih delničarjev in države namreč zavrnili predlog izčlenitve tržnega dela družbe zaradi neprimernega delitvenega načrta. Elektrodistribucije imajo tako rekoč povsem enake predloge delitvenih načrtov, zato se zdaj postavlja vprašanje, ali je takšna reorganizacija sploh mogoča.

Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač je dejal, da mu ni jasno, zakaj se to dogaja. »Izčlenitev tržnih delov elektrodistribucij je zapisana v naši sektorski politiki, skladna je z dogovorom s sindikati in direktorji elektrodistribucij, zapisana je tudi v strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki jo je vlada prejela od Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN),« pravi Kopač.

Grega Tekavec iz Društva MDS (mali delničarji) je povedal, da pri njih odločno nasprotujejo reorganizaciji in upajo, da bodo celjskemu primeru sledili pri vseh elektrodistribucijah. »Že kar nekaj časa se dogovarjamo o kolektivnem izstopu in izplačilu malih delničarjev ali o menjavi deležev za tržne delnice,« je pojasnil Tekavec.