Društvo MDS

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 20. maja 2021

Ljubljana, 20. maja (STA) - Društvo Mali delničarji Slovenije želi, da se delničarjem Telekoma Slovenije za leto 2020 izplačajo višje dividende, kot jih predlaga vodstvo podjetja. Po predlogu društva bi dividenda znašala pet evrov bruto na delnico, kar je evro več od predloga uprave in nadzornega sveta.

Uprava in nadzorni svet Telekoma Slovenija skupščini predlagata, da se od 34,98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 26,02 milijona evrov oz. štiri evre bruto na delnico. To bi bilo 50 centov več kot lani, ko je dividenda znašala 3,50 evra.

V Društvu Mali delničarji Slovenije pa so vložili nasprotni predlog, v skladu s katerim bi se za izplačilo dividend namenilo 32,53 milijona evrov oz. pet evrov bruto na delnico. Prav tako želijo, da se rok za izplačilo dividend skrajša za 21 dni, na 13. julij, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije.

Kot so v društvu zapisali v utemeljitvi, likvidnost družbe takšno izplačilo to dopušča, "kar dokazuje tudi več ustavitev prodaj podjetij v letošnjem in lanskem letu". Pred kratkim je namreč Telekom ustavil prodajo družbe TS Media, novembra lani pa prodajo podjetja Ipko na Kosovem.

Medtem je oktobra lani Telekom za pet milijonov evrov prodal Planet TV in odpisal dolgove in dana posojila, delničarji pa so s plačilom izgubljene arbitraže v Švici in preteklimi vlaganji v to podjetje od njegove ustanovitve do prodaje izgubili med 70 in 80 milijonov evrov, so še izpostavili.

Skupščina Telekoma Slovenije bo 18. junija v Ljubljani. Delničarji se bodo na njej tudi seznanili s potekom mandata članicama nadzornega sveta družbe Barbari Kürner Čad in Barbari Gorjup. Obema predstavnicama kapitala se je štiriletni mandat iztekel 27. aprila. Medtem ko je Kürner Čadova predlagana za nov štiriletni mandat, ki začne teči z dnem skupščine, pa je namesto Gorjupove za člana nadzornega sveta predlagan Jurij Toplak.

Skupščina bo odločala tudi o podelitvi razrešnice članom uprave in članom nadzornega sveta za delo v lanskem poslovnem letu ter o pooblastilu upravi družbe, ki jo vodi Cvetko Sršen, za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS), je danes na družbo Telekom Slovenije naslovil nasprotni predlog za višjo dividendo in sicer 5,00 EUR bruto na delnico, namesto 4,00 EUR, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Direktor družbe IPKO na Kosovu lani kljub 11 % slabšemu poslovnemu rezultatu, kar z 238.000 EUR bruto plače. Ta plača je najvišja v Skupini Telekom Slovenije in kar 20 % višja od plače  predsednika Uprave Telekoma Slovenije.

Ljubljana, 20. maj 2021

Predlog Društva MDS dividenda 5,00 EUR in izplačilo 13. julija 2021

Delničar Društvo MDS predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji sklep:

“4.1. Bilančni dobiček, ki za leto 2020 znaša 34.981.050,48 EUR, se uporabi za:

a. izplačilo dividend v višini 32.527.390,00 EUR oz. 5,00 EUR bruto na posamezno delnico,

b. preostali del v višini 2.453.660,48 EUR se prenese v naslednje leto.

Dividende se 13. 7. 2021 izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 12. 7. 2021 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma kot drugi upravičenci s pravico do dividend.

4.2. Skupščina podeljuje razrešnico članom uprave za poslovno leto 2020.

4.3. Skupščina podeljuje razrešnico članom nadzornega sveta za poslovno leto 2020.”

Telekom Slovenije v zadnjih dveh letih ustavil prodajo družbe IPKO in TS Medie, direktor IPKA z najvišjo plačo v Skupini Telekom Slovenije

Za tak predlog se je Društvo MDS odločilo, ker meni, da likvidnost družba to dopušča, kar dokazuje tudi več ustavitev prodaj podjetij v letošnjem in lanskem letu.

Družba Telekom Slovenije d.d.  je lani in letos ustavila naslednje prodajne postopke:

• maja 2021 je ustavila prodajo družbe TS Media, kjer je kupec po poročanjih medijev neuardno ponujal 5 mio EUR kupnine in to kljub dejstvu, da Telekom Slovenije, d.d., s posojilom v višini 1,8 mio EUR financira redno delovanje tega medija,
• novembra 2020 je bila ustavljena prodaja družbe IPKO na Kosovem, kjer bi lahko po pisanju kosovskih medijev za kupnino dobili minimalno med 152 mio EUR do 155 mio EUR. Družba pa je lani poslovala slabše za 11 % kot leta 2019 in so skupni prihodki znašali 26,4 mio EUR. A očitno ta padec prihodkov ni nikogar zmotil pri določitvi plače direktorja IPKA g. Robert Erzin-a, ki je lani prejel najvišjo plačo v Skupini Telekom Slovenije in to po dveh pogodbah skupaj kar 238.190,00 EUR bruto in je za skoraj 20 % presegel bruto plačo predsednika Uprave Telekom Slovenije v letu 2020.
• Telekom Slovenije je oktobra 2020 prodala tudi PLANET TV za 5 mio EUR in odpisala dolgove in dana posojila. Delničarji smo pod črto s plačilom izgubljene arbitraže v Švici in z njimi povezanimi stroški ter preteklimi “uspešnimi” vlaganji v to družbo izgubili od ustanovitve do prodaje med 70.  mio EUR in 80 mio EUR, za tako “uspešno poslovanje tega medijskega projekta”, pa seveda do danes ni nihče odgovarjal, kaj šele, da bi povrnil povzročeno škodo družba in delničarjem. 

Z izplačilom dodatnih 6,5 mio EUR za dividende se iz zgoraj navedenih razlogov likvidnost podjetja ne bo poslabšala, se pa bo okrepilo zaupanje v delnico družbe na ljubljanski borzi.

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

Na današnji skupščini družbe PETROL, d.d., je bilo prisotnega 66,45% kapitala z glasovalno pravico. Skupščine sta se udeležila predsednik Društva MDS Rajko Stanković in izvršni sekretar Društva MDS Grega Tekavec, ki sta zastopala skupaj 1,10 % prisotnega kapitala, oz. 366 delničarjev, ki so lastniki 15.195 delnic v okviru zbiranja pooblastil družbe Petrol d.d.

Ljubljana, 22.04.2021

Skupščina podelila razrešnice in potrdila sklep o delitvi 22 EUR dividende

Skupščina se je sezanila z revidiranil letnim poročilom Družbe Petrol in Skupine Petrol, ter podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu. Potrdila je tudi sklep o delitvi dividende v višini 22,00 € bruto na delnico, za kar bo družba namenila skoraj ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2020 znašal 45.355.156,00 €. Družba bo izplačala dividende 06. avgusta 2021 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 05. avgusta 2021.

V okviru razprave se je predsednik Društva MDS sprva zahvalil vsem zaposlenim v skupini Petrol in upravi in NS družbe za dober rezultat v izjemno zahtevnem poslovnem letu 2020. Še posebej je izpostavil napore uprave pri optimiziranju poslovanja in obvladovanja stroškov ter uspeh strokovnih služb v tradingu in risk managementu. Po projekcijah uprave in pa po predstavljenem na webcastu Ljubljanske borze 24. marca so bila pričakovanja čistega poslovnega izida pri 50 mio EUR, dejansko dosežen rezultat za leto 2020 za večinskega lastnika pa skoraj 40% višje, pri 69 mio EUR, kar močno odstopa od pričakovanj uprave. 

Ob tem sicer pozitivnem razvoju dogodkov, pa smo Upravo prosili za obširnejša pojasnila v Letnem poročilu 2020 predstavljenih postavkah drugi prihodki in odhodki. Skupina Petrol je kot trgovec z energenti in pri poslovanju z energenti izpostavljena različnim tveganjem, med bolj izpostavljenimi z valutnim, cenovnim in količinskim tveganjem.

Brez dodatnih pojasnil v Letnem poročilu in ob trenutnih razkritjih, lahko Petrol v delu njegove dejavnosti razumemo tudi kot sklad tveganega kapitala, ki je s trgovanjem (black box) z izvedenimi finančnimi instrumenti v lanskem letu ustvaril visoke prihodke, ki močno presegajo vrednosti iz preteklih let (kljub spremembi računovodskih usmeritev glede pripoznanja učinkov iz IFI). Zato je kot delničar glede na trenutna razkritja izrazil upravičeno zaskrbljenost, da brez pojasnil, kako celovito se upravlja s tveganji, v katerem od prihodnjih kvartalov lahko pričakujemo tudi visoko izgubo.

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Na 32. skupščini delničarjev družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila sklicana na zahtevo SDH je bilo prisotno 77,74 % osnovnega kapitala, Rajko Stanković predsednik Društva MDS pa je na skupščini zastopal delničarje, ki so skupaj lastniki 64.635 delnic oz. 1,29 % prisotnega kapitala. Skupščina je potekala v dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za preprečevanje morebitnih okužb s COVID 19. Skupščina je sprejela spremembe statuta in čistopis statuta družbe. Skupščina je tudi odpoklicala enega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije in imenovala štiri (4) nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Ljubljana, 21.01.2020

SPREJETE SPREMEMBE STATUTA IN ČISTOPIS STATUTA

Skupščina je najprej odločala o spremembah statuta s katerimi se natančneje določajo pogoji za položaje v upravi ter uvaja »mandatarski sistem«, pri sestavljanju uprave. Natančneje je sedaj v statutu tudi določena sklepčnost nadzornega sveta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev.

Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

Prav tako, pa je v statutu zapisan možnost izvedbe virtualnih skupščin na daljavo ter pogoje za to.

Skupščina je po sprejemu sprememb statuta, sprejela tudi čistopisa statuta družbe Telekom Slovenije, d.d.

Čistopis statuta Telekoma Slovenije sprejetega dne 21.01.2021 si lahko ogledate TUKAJ.

ODPOKLIC  IN IMENOVANJE NOVIH ČLANOV NADZORNEGA SVETA

Na predlog SDH je bil Igor Rozman odpoklican z mesta člana nadzornega sveta. Nato pa so bili izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta in sicer:

• Iztok Černoša, ki trenutno opravlja funkcijo direktorja na državnem 2TDK. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in ima izkušnje z vodenjem investicijskih in infrastrukturnih projektov s področja gradbeništva ter projektov  s področja kohezijskih projektov.
• Aleksander Igličar, ki je predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v preteklosti član več revizijskih komisij.
• Marko Kerin, ki je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice ter vodja projekta za vzpostavitev nabavnega kontrolinga Slovenskih železnic;
• Radovan Cerjak, ki je odvetnik iz Odvetniške pisarne Radovan Cerjak.

Sprejete sklepe na 32. skupščini Telekoma Slovenije, d.d, si lahko ogledate TUKAJ.

LETOS BO ŠE ENA SKUPŠČINA DELNIČARJEV DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

Koper, 27.08.2020

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.