Društvo MDS

Delničarji Elektro Ljubljana odpoklicali 3 člane NS in imenovali 3 nove člane NS

Delničarji odpoklicali tri člane NS in imenovalitri nove člane NS Elektro Ljubljana d.d.

Ljubljana, 16.12.2022

Na današnji skupščini Elektro Ljubljane d.d. so delničarji z 33.514.896 glasovi, kar je predstavljalo nekaj več kot 85 % vseh delnic družbe odpoklicali:

 

  1. Božidarja Godnjavca,
  2. Davorina Dimiča
  3. Gorazda Justinka

z dnem 16.12.2022.

Za nove nadzornike, pa so z enakim izodom soglasno imenovali z dne 17.12.2022

  1. Vekoslava Korošca
  2. Marka Naraločnika
  3. Davida Skorenška.

Predstavitev novih nadzornikov je v nadaljevanju:

 

Brez plačila zapadlega dolga SODO bo poslovni izid Elektro Ljubljane d.d. konec leta negativen

 

V okviru razprave pred glasovanjem o razrešitvi  je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zahteval pojasnilo oz. podatek koliko je letos dolžen SODO iz naslova omrežnine EDP Lj in kako ta dolg potencialno vpliva na poslovni izid konec leta 2021 in dobil odgovor s strani predsednika uprave, da je to dolg samo za letošnje leto preko 4 mio in tu ni upoštevan dolg  SODO iz leta 2021, ki je tudi še neporavnan in da če tega ne dobijo plačano, bo poslovni izid družbe konec leta negativen.

Subotič med nadzorniki Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

 

Dr. Tomaž Subotič novi član NS Unior d.d., umik lastnih delnic ni bil izglasovan

Pooblaščenca Društvo MDS Rajko Stanković in Vladimir Ložak sta na skupščini zastopala 189.016 delnic oz. 8,94 % prisotnega kapitala na skupščini z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji najprej seznanili z odstopom Boštjana Napasta. Skupščina se seznanila, da je g. Borisa Brdnika kot člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025 nadomestil g. Milan Potočnik. Skupščina je tudi za mandatno obdobje 4 let od dneva izvolitve na skupščini Izvolili novega člana NS - predstavnika kapitala dr. Tomaža Subotiča. Skupščina žal ni potrdila zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic

 

Zreče, 08.12.2022

 

Društvo MDS je pred skupščino pridobilo odgovore Uprave družbe Unior, d.d,, ki so bila objavljena na SEONETU dne 08.12.2022

 

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev pred sklepanjem pri točki 5. dnevnega reda podal sledeča vprašanja Upravi, na katere je dobil preko sistema SEONET pisne odgovore pred pričetkom 4. izredne skupščini skladno z določili 305 člena ZGD-1 in so sestavni del notarskega zapisnika.

 

1. vprašanje: Ali drži , da so delničarji prvič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

 

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

 

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

2. vprašanje: Ali drži , da so delničarji drugič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 9. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

 

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

3. vprašanje: Ali drži, da v 8. alineja 247. člena ZGD-1 piše sledeče:

8.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

 

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

4. vprašanje: Ali iz vseh 3 zgoraj postavljenih vprašanj sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), ker to ni bilo niti predlagano, niti izglasovano?

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Glede na sodne odločitve trditev ne drži. Sodišča so odločila, da je bilo pooblastilo dano, ter da je bilo dovoljeno tudi kupovanje preko tretjih oseb. Uprava mimo sodnih odločitev ne more.«

 

5. vprašanje: V kolikor pa je bil tak sklep iz 4 vprašanja izglasovan na skupščini, pa prosim predložite zapisnik skupščine ali pa citirajte tak sklep z natančno navedbo na kateri skupščini, pod katero točko in kdaj je bil izglasovan in na čigav predlog.

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Drugih sklepov ni bilo.«

 

Zaključek:

Čeprav delničarji niso izglasovali umika lastnih delnic, pa v Društvu MDS menimo, da iz odgovora 1., 2., 3. in 5 nedvoumno izhaja, da sklep, ki bi omogočal kupovanje delnic preko tretjih oseb, skladno z 251. členom ZGD-1 ni bil nikoli predlagan, niti izglasovan, zato bo tudi v bodoče potrebno razmisliti o umiku teh delnic. Društvo se bo sedaj posvetilo analizi sodbe, ki je tak nakup pripoznala, saj pogoji iz 251. člena  ZGD-1 nikoli niso bili izpolnjeni.

Tudi argument Uprave, da se lahko to spremeni in da je umik preuranjem zaradi postopkov na Ustavnem sodišču RS pa se bojimo, da je tak argument žal enak možnosti vsak državljana, da »zadane glavni dobitek na igri na srečo«.

 

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je sklicana 4. izredna skupščina družbe Unior d.d.

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je uprava sklicala  4. izredno skupščino delničarjev družbe UNIOR Kovaška industrija, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, ki bo v četrtek, 08. decembra 2022 ob 12.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Atrij  v Zrečah, z naslednjim dnevnim redom:

  1. Otvoritev seje skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
  2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
  3. Predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta.
  4. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d.
  5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Ljubljana, 30.11.2022

 

DVA ODSTOPA IZ NADZORNEGA SVETA IN NADOMESTNI ČLAN NADZORNEGA SVETA - PREDSTAVNIK DELAVCEV

Tokratna skupščina se bo sprva seznanila z dvema odstopa iz nadzornega sveta družbe Unior d.d. in sicer g. Boštjana Napasta – predstavnika kapitala v nadzornem svetu, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije predsednika uprave  (Luke Koper) družbe v večinski lasti države in nadzorniško funkcijo v družbi v pretežni lasti države (Unior). G. Boris Brdnik - predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa je odstopil, ker je pričel opravljati vodstveno funkcijo v hčerinskem podjetju družbe, kar je nezdružljivo z nadzorniško funkcijo in ga bo nadomestil g. Milan Potočnik za čas preostanka mandata.

 

NOV ČLAN NADZORNEGA SVETA – PREDSTAVNIK KAPITALA

Društvo MDS skupaj s sopodpisniki predlaga za novega člana NS Unior d.d. – predstavnika kapitala g. dr. Tomaža Subotiča, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja organizacije ved, s specializacijo organizacije profitnih centrov in magister ekonomskih znanosti, smer mednarodna menjava. Od leta 1991 je zaposlen kot direktor podjetja Intertrade CS, a.s. s sedežem v Pragi, katerega tudi lastnik je. Dr. Tomaž Subotič je bil med drugim član nadzornega sveta in revizijskih odborov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje, DP Železar, NLB Factoring Praga ter še v nekaterih drugih družbah v času, ko je bilo njihovo korporativno upravljanje zgledno. Tomaž Subotič je v Uniorju največji posamični delničar in že vrsto let aktivno opozarja (tudi SDH) na nujnost sprememb pri posameznih segmentih poslovanja družbe Unior, vse z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov ter kar največje trajnostne rasti za vse deležnike družbe

 

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM LASTNIH DELNIC, KDAJ IN KAKŠNE SKLEPE JE  SKUPŠČINA UNIORJA SPREJELA ZA NAKUP LASTNIH DELNIC?

Prvič so delničarji o tem odločala na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. Skupščina je takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

 

In kaj piše v 8. alineja 247. člena ZGD-1?

  1.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Iz navedenega sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), kar ni bilo niti predlagano, niti izglasovano, zato upravičeno trdimo, da so delnice pridobljene v nasprotju z danim pooblastilom in jih je potrebno umakniti.

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Medij: Novi tednik Celje   Avtor:  Janja Intihar  Teme:  Mali delničarji , Sklici skupščin delniških družb Datum: Četrtek, 10. november 2022 Stran: 5

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Uprava Uniorja je na zahtevo slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, družb Železar Štore in Port Naložbe ter društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sklicala izredno skupščino delničarjev. Razlog je nedavni odstop članov nadzornega sveta Boštjana Napasta in Borisa Brdnika.

Delničarji, ki so zahtevah sklic skupščine, so še predlagah, naj lastniki na seji odločijo tudi o umiku malo manj kot 70 tisoč lastnih delnic, ker naj bi po njihovem prepričanju bile pridobljene nezakonito. V pojasnilu ob sklicu seje je uprava Uniorja navedla, da trditve o nezakonito pridobljenih delnicah ne držijo. Zapisala je, da je bilo glede na razsodbe sodišč pridobivanje lastnih delnic dopustno na podlagi pooblastil skupščine na sejah v letih 2007 in 2009.

Predlagajo Tomaža Subotića

Izredna seja bo 8. decembra, dnevni red bo takšen, kot so ga predlagali Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port Naložbe ter Društvo MDS, ki imajo skupaj 5,2 odstotka delnic Uniorja. Boštjan Napast, ki ga je za člana nadzornega sveta zreške družbe predlagal Slovenski državni holding (SDH), je odstopil v začetku oktobra. V skladu s pravili namreč kot predsednik uprave državne Luke Koper ne more biti nadzornik v družbi, v kateri je SDH največji lastnik.

Predlagatelji želijo, da bi delničarji namesto Boštjana Napasta za novega člana nadzornega sveta imenovali doktorja znanosti Tomaža Subotiča, ki že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo dejaven je tudi v slovenskem gospodarstvu. Bil je član nadzornih svetov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje in še nekaterih drugih družbah. V Uniorju je z malo manj kot 3-odstotnim deležem največji posamični lastnik.

Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boris Brdnik, ki je bil v nadzornem svetu predstavnik delavcev. 1. novembra je postal direktor odvisnega podjetja Unior IN in zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ni smel več opravljati. Zaposleni so kot svojega novega predstavnika že izbrali Milana Potočnika, sicer predsednika sveta delavcev, s čimer se bodo na seji skupščine seznanili tudi delničarji.

Manj političen nadzorni svet

Sedanji nadzorni svet, v katerem so še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik, so lastniki Uniorja imenovali na lanski junijski seji skupščine. Njihovo imenovanje je med manjšimi delničarji na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom MDS povzročilo veliko nejevolje. Želeli so namreč, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Jim bo tokrat uspelo?

Odziv Društva MDS na predlog zakona o povračilu škode nepoučenim izbrisanim bančnim imetnikom

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

 

Ljubljana, 21.10.2022

 

Današnja pobuda poslanca g. Jožeta Tanka je sicer dobrodošel korak, da se ponovno začnemo pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic. Moti nas tudi, da vsi vztrajno pozabljajo neizpodbitno dejstvo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov. Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

 

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba bodisi za oblikovanje primerne zakonske rešitve, ki ne bo dikriminatorna, ali pa za za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

 

Spomnimo kadarkoli je Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

 

Delničarjem Elektro Maribor 6 centov dividende

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2022 sestali na 28. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 87,75 % osnovnega kapitala. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3 % na skupščini prisotnega kapitala.

Maribor, 30.06.2022

Poslovanje v letu 2021

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila družbe za leto 2021 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021.

Poslovno leto 2021 je družba Elektro Maribor d. d. zaključila s čistimi dobičkom v višini 11,7 mio EUR, kar je za 1,2 mio EUR več kot preteklo leto, in čistim poslovnim izidom v višini 9,2 mio EUR. Družba je imela konec leta 2021 16.986 km elektrodistribucijskega omrežja, 221.268 odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2.314 GWh električne energije, kar je za 5,3 % več kot leto prej in največ doslej. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 % vseh merilnih mest. Vsako leto povečajo robustnost omrežja.

V letu 2021 je bilo tako v celotnem omrežju že več kot 53 % podzemnih vodov in 72 % izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključeno že 5.412 proizvodnih virov, kar je 32 % več kot leto pred tem. V letu 2021 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2021 so izdali za 43 % več soglasij za priključitev kot leto prej. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 33,1 mio EUR, kar je za 5 % več glede na preteklo leto in največ doslej.

 

Delničarjem 6 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Sprejet je bil predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini 3.691.881,94 evra uporabi tako, da se del v znesku 2.000.718,12 uporabi za izplačilo dividend, preostanek v višini 1.691.163,82 pa ostane nerazporejen.

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2021.

 

Imenovan revizor

Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovna leta od 2022 do vključno 2026 je bila imenovana družba BDO Revizija d.o.o.

Skupščina se je seznanila, da dvema članoma nadzornega sveta, predstavnikoma zaposlenih, 14.7.2022 poteče mandat.

 

Skupščina izvolila dva nova člana nadzornega sveta 

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, Marijo Šeme, MBA, in mag. Sama Logarja.

Letno poročilo družbe: https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/.

Delničarjem Elektro Celje 9 centov dividende

Na današnji 27. redni seji skupščine Elektra Celje, d. d., ki je potekala na sedežu družbe v Celju, so se delničarji seznanili s poslovanjem družb v Skupini Elektro Celje v letu 2021 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Delničarji so med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 ter o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v preteklem letu. Skupščine se je udeležilo 89,1 % odstotkov celotnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 2 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Celje, 29.06.2022

 

Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d. d. za leto 2021 in revidiranega konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Celje za poslovno leto 2021. Skupščina se je seznanila tudi s prejemki članov organov vodenja in nadzora, ki so jih za upravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021 in so razkriti v letnem poročilu.

 

Delničarji Elektra Celje so na današnji skupščini sklenili, da se od 4.410.425,93 EUR lanskega bilančnega dobička, za izplačilo dividend nameni 2.147.271,84 EUR, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša 0,09 EUR bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 2.263.154,09 EUR ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane 29. julija tistim delničarjem vpisanim pri KDD na dan 28. 7. 2022.

 

Delničarjem Elektro Celje 9 centov dividende

Foto vir: spletna stran Elektro Celje.

Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta sicer predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem ko je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo 0,18 EUR bruto na delnico in 0,1884 EUR bruto dividende na delnico. Vendar pa je danes skupščina podprla predlog večinskega delničarja, to je država oz. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z deležem. Pooblaščenec delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedal izpodbojno tožbo.

 

Uprava in NS z razrešnico

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v poslovnem letu 2021. Za pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je skupščina imenovala družbo Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana.

 

Ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembe 11. člena Statuta brez podpore SDH nista bili izglasovani

Predloga sklepov, ki sta bila podana v okviru razširitve dnevnega reda skupščine  "Pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic" in "Sprememba statuta", ki so ga podali Društvo MDS, Kalantia Limited, Collis Plus in Matjaž Titan – Odvetnik, nista bila izglasovana, saj tega sklep ni podprl SDH.

 

Poslovanje družbe Elektro Celje v letu 2021

Družba Elektro Celje je v letu 2021 delovala v zahtevnih gospodarskih okoliščinah. Mnogo je bilo izzivov in prilagajanj. V delovne procese smo vpeljali nove tehnično tehnološke in organizacijske rešitve. Elektrodistribucijsko omrežje Elektra Celje je bilo učinkovito, zanesljivo in je varno služilo uporabnikom. Imamo dobro zgrajeno, močno in robustno distribucijsko omrežje, nadgrajeno z novimi informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami. Sistemska integracija obnovljivih virov energije v stavbah in industriji, zmanjševanje toplogrednih plinov v prometnem sektorju, vključevanje baterij in mobilnih virov, dostopnost do podatkov v realnem času, agregiranje in posledično prožnost elektroenergetskega sistema so izzivi, s katerimi smo se ukvarjali.

 

Na distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje je bilo konec leta 2021 priključenih 175.027 odjemalcev električne energije (vključno z odjemalci s proizvodnimi napravami in samooskrbo) ter 5.581 proizvodnih naprav, ki so priključene neposredno na omrežje. V letu 2021 se je skupno število elektrarn, v primerjavi z letom 2020, povečalo za 2.234. Delež izgub na preneseno električno energijo je, ob distribuiranih 1.975.237 MWh električne energije, znašal 4,22 %.

 

Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende

Nova Gorica, 27. junij 2022 – Na današnji 27. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2021 ter s prejemki uprave in nadzornega sveta. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 in upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3,32 % prisotnega kapitala na skupščini.

Nova Gorica, 28.06.2022

 

Na skupščini delničarjev Elektra Primorska, d. d., na kateri je bilo prisotnega 86,6 odstotkov zastopanega kapitala družbe, so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe Elektro Primorska za leto 2021 in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2021.

 

Delničarjem Elektro Primorska 12 centov dividende

Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da se od 4.518.431 evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 2.254.067,76 evrov ali 12 centov bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 2.264.363,24 evrov ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane 29. julija tistim delničarjem vpisanim pri KDD na dan 28. 7. 2022.

Uprava in nadzorni svet Elektra Primorska sta sicer predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem pa je društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo 24 centov bruto dividende na delnico. Vendar pa je danes skupščina podprla predlog večinskega delničarja, to je država oz. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z deležem. Pooblaščenec delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedal izpodbojno tožbo.

Uprava in NS z razrešnico

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v poslovnem letu 2021.

 

Imenovan pooblaščeni revizor za leta 2022, 2023 in 2024

Za pooblaščenega revizorja je skupščina delničarjev za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovala revizijsko družbo Ernst &Young Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Delničarjem Elektro Gorenjska 8 centov dividende

Na današnji 29. redni seji skupščine delničarjev Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe,  je bilo prisotnih 85,32 odstotkov zastopanega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili s poslovanjem družb v Skupini Elektro Gorenjska, z revidiranim letnim poročilom Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021. Na predlog večinskega delničarja so se odločali o uporabi dela bilančnega dobička v višini 1.381.878,00 evrov za izplačilo dividend delničarjem v bruto vrednosti 0,08 evra na delnico. Dividende bodo izplačane 29. julija 2022 tistim delničarjem, ki bodo na dan 28. julija 2022 kot delničarji vpisani v delniško knjigo družbe. Delničarji so se seznanili tudi s prejemki uprave in nadzornega sveta ter jim podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. 

Kranj, 23.06.2022

Poslovanje Elektro Gorenjske v letu 2022

Elektro Gorenjska je v letu 2021 ustvaril 6,7-odstotno rast prihodkov in 12,7-odstotno rast EBITDA. Za naložbene projekte je družba v letu 2021 namenila 16,1 milijonov €. V letu 2022 zaradi interventnega zakona družba ne bo mogla nadaljevati s pozitivnim trendom rasti, omejena je tudi  na izvajanje zgolj nujnih naložbenih aktivnosti. Nova strategija družb v Skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2022 do 2026 usmerja razvoj družbe v pomembno energetsko-tehnološko (Entech) skupino.

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektro Gorenjska, je ob predstavitvi poslovanja preteklega leta poudaril: »Skupina Elektro Gorenjska je leto 2021 zaključila zelo uspešno in nad pričakovanji. Prihodnost Skupine Elektro Gorenjska je v trajni energiji. Želimo biti nosilec uvajanj inovativnih rešitev slovenske energetike, prva izbira za energetske rešitve na Gorenjskem in prepoznaven partner v tujini.« 

Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska

Navkljub izrednim epidemiološkim razmeram in negotovostim je družba Elektro Gorenjska v letu 2021 delovala nemoteno ter zagotavljala kakovostno, zanesljivo in stalno oskrbo z električno energijo. Skupno je uporabnikom na Gorenjskem distribuirala 1.178 GWh električne energije. V primerjavi z letom 2020 se je odjem električne energije v letu 2021 povečal za 5,19 %.  Hčerinska družba Gorenjske elektrarne je v lanskem letu zgradila dve novi sončni elektrarni in tako zeleno elektriko proizvaja v 20 sončnih elektrarnah in 15 hidroelektrarnah. V letu 2021 je bilo v njih proizvedeno 56.517 MWh zelene električne energije.

Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2021 tako skupaj ustvarila 45,6 milijonov € prihodkov ter EBITDA v višini 21,9 milijonov €. Za naložbene projekte je namenila 17,4 milijonov €. Z načrtnim vlaganjem in z optimalnim načrtovanjem, predvsem pa s ciljem zagotoviti zanesljivo elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj gorenjske regije in priključevanje novih uporabnikov, je v letu 2021 zaključila več kot 300 investicijskih projektov v svojo elektroenergetsko infrastrukturo ter kljub omejitvam investicijski plan presegla za 22 %.

Družba Elektro Gorenjska je v letu 2021 in v začetku leta 2022 opredelila več kot 20 projektov, ki naslavljajo izzive distribucije v prihodnosti. Krepila je sodelovanje v mednarodnih in domačih konzorcijih ter se aktivno ukvarjala z vprašanji trga prožnosti, napredne analitike, velepodatkov, umetne inteligence, vodikovih tehnologij, hranilnikov in drugo. Z vključevanjem v raziskovalno-razvojne projekte tako v Sloveniji kot tudi tujini Skupina Elektro Gorenjska še naprej krepi vodilno vlogo na področju uvajanja novih tehnologij v slovensko energetiko. Leto 2021 je bilo za družbo izrednega pomena tudi na področju digitalne transformacije. S stalnimi izboljšavami, predvsem pa s premiki v organizaciji dela in postopkov, je pohitrila procese digitalizacije.

Pozitiven trend poslovanja ter visoka intenziteta razvojne in raziskovalne dinamike bo v letu  2022 omejena zaradi interventnega zakona, ki je bil sprejet februarja 2022.

Negativne posledice zakona o interventnih ukrepih

Družba se bo v letošnjem letu tako primorana osredotočiti le na nujne investicijske in razvojne aktivnosti, prvotni plan naložb je morala znižati za več kot 40 %. Zaradi omejitve razpoložljivih sredstev za ojačitve in širitve nizkonapetostnega omrežja bo morala v letošnjem letu zaostriti kriterije sprejemanja vlog za izdajo soglasij za priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje. Ocenjuje se, da bo družba v splošnem morala zavrniti približno 15 do 20 % vseh priključitev.

Nova strategija Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2022 do 2026 usmerja nadaljnji razvoj družbe v smer pomembne energetsko-tehnološke (Entech) skupine z vrhunskimi kadri in sodobno organiziranostjo, ki se osredotoča na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in učinkovito rabo energijo. S podjetji, gospodinjstvi in lokalnimi skupnostmi bo Skupina na družbeno odgovoren način soustvarjala energijo prihodnosti.

Gradivo za skupščino, ki so ga obravnavali delničarji na 29. redni skupščini, prav tako letno poročilo, je na voljo tu.

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.