Društvo MDS

Na skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države in odstopom člana nadzornega sveta Tomaža Orešiča, ki je to storil le en dan pred zasedanjem skupščino.

Maribor 07.02.2023

Seznanitev z odstopom dveh nadzornikov in izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta

Po seznanitvi z odstopoma je skupščina na predlog SDH izglasovali dva nova nadzornika in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Dodatne dividende ne bo

Skupščina ni izglasovala predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pa pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Delničarji nismo uspeli s predlogom za dodatno dividendo in dokapitalizacijo zaradi dolga SODO

Skupščina tudi ni izglasovala predloga malih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov zaradi dolga Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki je konec leta 2021 iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, »še nima«??? in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022.

Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke.

Elektro Maribor je pravno varstvo začel šele v mesecu avgustu 2023 skupaj z drugimi EDP-ji, torej dva in pol meseca po prenehanju spornih določil in zaenkrat ni bil uspešen

Predsednik Uprave je povedal, da so sprožili pobudo za ustavno presojo v mesecu avgustu 2023, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. 

Elektro Maribor izplačala akontacijo delovne uspešnosti

36. skupščine delničarjev Luke Koper so je udeležilo 72,9 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami. Na današnji skupščini delničarjev so se delničarji najprej seznanili z odstopom Tamare Kozlovič, ki je maja lani odstopila, ker je bila izvoljena za poslanko DZ, nato so še odpoklicali štiri člane nadzornega sveta in sicer: Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca.

Za nove nadzornike so imenovali Boruta Škabarja na predlog Mestne občine Koper, kot ostale 4 predstavnike kapitala pa imenovali  Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.

Koper, 06.02.2023

SDH predlagal odpoklic in imenovanje novih članov nadzornega sveta

Odpoklic štirih nadzornikov, ki zastopajo kapital, je predlagal Slovenski državni holding (SDH). Ta ima v lasti 11,13 odstotka delnic. Sklic izredne skupščine je zahteval tudi v imenu države, ki je neposredno lastnica 51-odstotnega deleža Luke Koper. Ob tem je 4,98 odstotka delnic last Kapitalske družbe, 3,14 odstotka pa Mestne občine Koper. V nadzornem svetu ostaja peti predstavnik kapitala Tomaž Benčina, ki je mandat začel 7. junija 2022.

Predstavitev novih članov nadzornega sveta Luke Koper

Borut Škabar je diplomiran zgodovinar, skozi celotno kariero pa se ukvarja s pomorskimi prevozi oziroma pomorsko logistiko. Trenutno je lastnik in direktor podjetja Bluemarine d.o.o Koper ter direktor družb Blueship STI ltd. Istanbul in Conbulk d.o.o. Koper, so zapisali v obrazložitvi. Njegovo izvolitev sta predlagali občini Koper in Ankaran, na območju katerih leži pristanišče.

Barbara Nose je specialistka revidiranja računovodstva, direktorica in pooblaščena revizorka družbe Constantia Prima d.o.o. iz Ljubljana. Kot je pojasnila predstavnica SDH, ima več kot 25 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov, med drugim pa je kot nadzornica sodelovala v nadzornih svetih Luke Koper, Savi Re, sedaj pa je članica NS v Pošti Slovenije d.o.o.

Jožef Petrovič je pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic. Po zagotovilih predlagateljev ima poleg izkušenj na področju prometa tudi bogate menedžerske izkušnje na področju komerciale.

Boštjan Rader je zaposlen na SDH kot samostojni upravljavec in ima izkušnje pri upravljanju državnega premoženja, so obrazložili.

Mirko Bandelj je nekdanji minister za notranje zadeve in dolgoletni generalni sekretar vlade v času, ko je imela glavno vlogo LDS. Zdaj je zaposlen v lastni odvetniški pisarni. Tudi on ima veliko izkušenj z delovanjem v nadzornih svetih družb v lasti države.

Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala 381 delničarjev in 324.339 delnic z glasovalno pravico oz 1,08 % zastopanega kapitala na skupščini. V nadaljevanju objava Petrola d.d. z dne 27.12.2022.

Ljubljana, 27.12.2022

Mali delničarji: ovadbe zaradi »načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

Deset let po stečaju cerkvenih finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2, po obsegu dolgov največjem stečaju v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije napovedali tožbo proti odgovornim v NLB, saj so na podlagi novih indicev prepričani, daje bila malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda, družba T-2 pa naj bi bila iztrgana iz rok Mariborske nadškofije. Nekdanji ekonom Mirko Kraševec je s prstom pokazal na kardinala Rodeta.

V društvu so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na novinarski konferenci dejal predsednik društva Rajko Stankovič (54). Iz dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, namreč izhaja, da so banko upnico namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil Stankovič, ki je prvič odkrito javno namignil, da se ne more znebiti občutka, da so bili določeni cerkveni krogi ljubosumni na vodstvo Mariborske nadškofije, ki je se je »zelo uspešno« spuščala v podjetniške vode.

V Društvu Mali delničarji Slovenije deset let po propadu Zvonov trdijo, da nobeno delujoče podjetje ne bi moglo preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v ravno tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oz. z njihovim razvrednotenjem, kar pa ustvari kapitalski primanjkljaj. Kot je na novinarski konferenci dodal odvetnik Matjaž Titan, obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Še posebej pomembno pa je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana. 

DELEŽ V T-2 

Zvon Ena holding je bil še leta 2010 imetnik več kot 95-odstotnega poslovnega deleža v T-2, ki je bil zastavljen banki, v zastavni pogodbi pa se je Zvon Ena holding zavezal, da ne bo odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost. Ko je bil Zvon 1 v prvi polovici leta 2011 že v postopku prisilne poravnave, je imel glede na upnike omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja. Takrat pa je prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na nič ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon 1 kljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave. Pri tem se Zvon 1 kljub odtujitvi T-2 ni razdolžil niti za en sam evro.

Iz dokumentov, ki so jih pridobili v društvu Mali delničarji, je po besedah Stankoviča razvidno, da so posamezniki iz banke NLB, ki je dala posojilo, že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanega osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja želeli Zvonu 1 brez nadomestila oz. za simbolično ceno enega evra odvzeti T-2. Zvon 1 v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja. Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratel, ki je postal novi družbenik T-2. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 (v decembru 2010 sta objavila insolventnost) je vrednost dolgov (obveznosti) do bank obeh finančnih holdingov na dan 31. december 2010 znašala 376,3 milijona evrov, do drugih pravnih oseb pa 47 milijonov evrov. Drugih obveznosti iz poslovanja, poleg tekočih stroškov, ki so bili do stečaja redno poravnani, ni bilo, je poročal Časnik. Po 31. decembru 44 Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratei, kije posta! novi družbenik T-2. 44 NLB in nekatere druge banke v državni lasti so si iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. 2010 se glavnice dolgov niso povečevale, na podlagi načrta prodaje naložb (finančnega prestrukturiranja) in poplačila dolgov bankam, ki ga je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje AT-KEARNEY, pa naj bi finančna holdinga Zvon l in Zvon 2 do konca leta 2015 odplačala bankam 371 milijonov evrov dolga, od tega 183,1 milijona evrov dolga že do konca leta 2011. 

INSOLVENCNI POSTOPEK 

Podjetje ATKEARNEY je za dan 31. marec 2010 ugotovilo, da vrednost premoženja obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti, na podlagi ocene strateškega premoženja KPMG v letu 2010 pa je nato pripravilo predlog načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po vsebini pomenil načrt prodaje premoženja (naložb holdingov) in postopnega poplačila obveznosti bankam, s čimer so se strinjale vse banke. Podpisan je že bil tudi medbančni sporazum, vendar so si NLB in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa tega sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki. Če ne bi prišlo do te nenadne odločitve bank, bi bila postopek in razplet najverjetneje podobna Istrabenzovemu. Zvonova sta namreč imela v svojem portfelju celo kakovostnejše naložbe, kot jih je imel Istrabenz. Društvo Mali delničarji trdi, da obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je bila pridobljena velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda. O tem bo do sredine januarja po napovedih odvetnika Matjaža Titana sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena. Na NLB sicer posameznih upniških primerov za medije ne komentirajo. 

JUDEŽI IZ VATIKANA 

Nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec (76), ki je nelojalne partnerje oz. predstavnike bank znova imenoval za »judeže«, je izrazil solidarnost z Malimi delničarji. Kraševec je ponovil svoje stališče, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. »Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank,« je povedal Krašovec in omenil navezo domnevne vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana, ki je dosegla tudi objavo članka z naslovom Sveti bankrot v italijanskem tedniku LEspresso, ki naj bi v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Na novinarsko vprašanje, ali je z judeži nemara mislil na sam vrh slovenske Katoliške cerkve in ljubljanske nadškofije, je med vrsticami prst uperil proti kardinalu Francu Rodetu (88), medtem ko je zatrdil, da ljubljanska nadškofija.

Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo v tej zgodbi ni igrala nobene vloge.

Kraševec je za nevredneže označil tudi odgovorne odločevalce iz NLB in družbe Gratel, »ki so za bagatelo priposestvovali T-2«. Krašovec, pred časom pravnomočno oproščen vsakršne krivde za bančno luknjo in drugih kaznivih dejanj v povezavi s spornimi naložbami, pravi še, da je dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo.

Na Domovini smo v preteklosti že pisali, da je bil T-2, ko so gradili optično omrežje, oviran od monopolista Telekoma, kasneje pa so proti njem dobili več deset milijonsko tožbo, a je sadove tožbe uživala družba Gratel in ne Gospodarstvo rast v lasti Mariborske nadškofije. Telekom Slovenije in T-2 sta namreč sklenila sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo 129,56 milijona evrov odškodnine, kolikšna je poravnava, pa nikoli ni bilo razkrito. Zvonova, ki sta jemala velike kredite za razne projekte, mediji so poročali tudi o sumljivih naložbah na hrvaških otokih, sta v gradnjo optičnega omrežja T-2 vložila več kot 250 milijonov evrov. Po nastopu svetovne gospodarske krize so upniki prijavili kar 1,8 milijard terjatev, saj banke niso želele reprogramirati kreditov. Kot dodaja Stankovič iz društva Mali delničarji, bi se Zvonova lahko rešila z dodatnim svežnjem 50 milijonov evrov posojila, saj so bile njune naložbe zdrave. Nekdanji ekonom Mariborske škofije Mirko Kraševec.

Medij: DRUŽINA  Avtorji: Mojca Purger Foto: Mojca Prger Teme:  mali delničarji, Zvon Ena holding, Zvon Dva Holding Datum: Petek, 16. december 2022 Vir: TUKAJ

Rajko Stankovič, Matjaž Titan in Mirko Krašovec na novinarski konferenci. FOTO: M. P.

"Namen novinarske konference je pogledati, kaj je šlo narobe pri stečaju Zvon 1 holding in Zvon 2 holding. V interesu malih delničarjev je vedno, da se poišče kakršna koli oblika drugačne poravnave, ali je to prisilna poravnava ali dokapitalizacija, nikakor pa ne stečaj, saj v stečaju delničarji izgubijo vse," je novinarsko konferenco v petek, 16. decembra, pričel Rajko Stankovič, predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS).

Na novinarski konferenci 10 let po začetku stečaja holdingov Zvon 1 in Zvon 2, sta novosti poleg Rajka Stankoviča predstavila še Mirko Krašovec, nekdanjih ekonom Mariborske nadškofije in njegov odvetnik Matjaž Titan. Opozorili so na kazenski postopek o pranju denarja in utaji davkov v družbi T-2, ki teče že deveto leto, in o prihajajoči kazenski ovadbi zaradi spornega lastniškega "premika" T-2 iz premoženja družb Zvon 1 in Zvon2. Mirko Krašovec je spregovoril o "judežih", ki so izsilili bankrot Zvonov. 

Stečaj ni bil neizogiben

Rajko Stankovič je v uvodu povedal, da so v Društvu mali delničarji Slovenije aktivno sodelovali v vseh skupščinah Zvonov, dokler so še bile. "Bili smo trdno prepričani, da bo prišlo do prestrukturiranja oz. vplačila novega kapitala, ki se je nakazoval s strani grupacije Rothschild. Prepričani smo, da bi 50 milijonov posojila pomagalo, da do stečaja ne bi prišlo." Še vedno je prepričan, da so bile "portfeljske naložbe v obeh holdingih odlične, kar se je pokazalo tudi pri kasnejši prodaji njihovih naložb, kot so Mladinska knjiga, Helios in še kakšni. Kupnine so bile znatno večje, kot so banke takrat priznavale, da so te naložbe vredne."

Odvetnik Matjaž Titan in Mirko Krašovec. FOTO: M. P. 

Nelojalni poslovni partnerji - "judeži"

Stečaj holdingov Zvon 1 in 2 so po mnenju nekdanjega ekonoma Mariborske nadškofije načrtno povzročili "nelojalni poslovni partnerji in so s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije." O tem je Mirko Krašovec spregovoril že na tiskovni konferenci v maju 2021, zdaj pa nadaljuje z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih partnerjev, ki jih imenuje tudi "judeži". "Z namenom, da se polastijo T-2 kot kronskega dragulja Zvonov, so judeži zvijačno izsilili stečaje Zvonov in načrtno omadeževali Nadškofijo Maribor in z njo povezane cerkvene dostojanstvenike. Danes je storjen nov korak k razkritju oseb in skupin, ki so pri tej manipulaciji sodelovale," je dejal Krašovec. "Z izsiljenimi stečaji Zvonov so ti judeži ultimativno oškodovali Nadškofijo Maribor in več deset tisoč malih delničarjev, med katerimi sem tudi jaz osebno in mnogo mojih prijateljev in znancev, ki smo lastniške certifikate zaupali v Krekovo družbo za upravljanje." 

Na novinarski konferenci je Krašovec povedal, da o imenih sicer ne bodo govorili javno, med njimi pa "izstopajo tedanji odgovorni odločevalcei iz NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo 'priposestvovali' T-2." 

V  sejni sobi Društva Mali delničarji Slovenije v Ljubljani, Tomšičeva ulica 1, je dne 16.12.2022 od 9:30do 10.15 ure potekala tiskovna konferenca z naslovom Kaj je novega 10 let po začetku stečaja ZVON 1 HOLDING in ZVON 2 HOLDING.

Na njej so sodelovali Rajko Stanković – predsednik Društva MDS, odvetnik Matjaž Titan in Mirko Krašovec – bivši ekonom Mariborske nadškofije.

Ljubljana, 16.12.2022

Prispevek Rajka Stankovića - predsednika Društva MDS

Cerkveni družbi Zvon Ena in Zvon Dva sta v stečaju pristali v začetku leta 2012. V Društvu MDS smo se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je bilo prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev,

Iz interne dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, izhaja, da so banko namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe.

Foto: Nace Hočevar / STA

Ko je začelo primanjkovati denarja, bi lahko banka to premoženje v nekem transparentnem postopku prodala in poplačala. Tega ni naredila, kljub temu da je ta proces dogovarjanja trajal več kot šest mesecev, pripravljen pa je bil tudi program prestrukturiranja. V pogajanjih z bankami je v imenu Zvonov in v soglasju Vatikana sodelovala tudi priznana Banka Rothschild. Kot je rekel tedanji ekonom in sedaj mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl s prispodobo je potrebno doliti vodo na mlinsko kolo, da se lahko vrti je vseskozi bila v zraku dokapitalizacija v višini 50 mio EUR, a do tega žal ni prišlo saj so banke kar naenkrat odstopile o programa in s tem je bil neizogiben največji stečaj v zgodovini Slovenije.

Da je nekaj šlo hudo narobe pa kažejo tudi kasnejše nepravilnosti pri največjem zastavnem upniku, saj  je bil en kredit (manjši) pravilno prijavljen, drugi (nekajkrat večji) pa z zamudo.

"To vzbuja sum, da je bil načrtno storjen manever, s katerim so povzročili veliko premoženjsko škodo delničarjem Zvonov, na drugi strani pa je nekdo drug pridobil veliko premoženjsko korist. Radi bi preprečili, da se v bodoče kaj takega ne bi dogajalo," je dodal Stanković.

V Društvu MDS so po njegovih besedah upali, da bodo nepravilnosti ugotovili tudi stečajni upravitelji in jih posredovali pristojnim institucijam. "Oba stečajna upravitelja sta imela samo eno nalogo, ki sta jo uspešno opravila, in to je razprodaja stečajnega premoženja," je dejal Stanković.

Delničarji odpoklicali tri člane NS in imenovalitri nove člane NS Elektro Ljubljana d.d.

Ljubljana, 16.12.2022

Na današnji skupščini Elektro Ljubljane d.d. so delničarji z 33.514.896 glasovi, kar je predstavljalo nekaj več kot 85 % vseh delnic družbe odpoklicali:

1. Božidarja Godnjavca,
2. Davorina Dimiča
3. Gorazda Justinka

z dnem 16.12.2022.

Za nove nadzornike, pa so z enakim izodom soglasno imenovali z dne 17.12.2022

1. Vekoslava Korošca
2. Marka Naraločnika
3. Davida Skorenška.

Predstavitev novih nadzornikov je v nadaljevanju:

Brez plačila zapadlega dolga SODO bo poslovni izid Elektro Ljubljane d.d. konec leta negativen

V okviru razprave pred glasovanjem o razrešitvi  je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zahteval pojasnilo oz. podatek koliko je letos dolžen SODO iz naslova omrežnine EDP Lj in kako ta dolg potencialno vpliva na poslovni izid konec leta 2021 in dobil odgovor s strani predsednika uprave, da je to dolg samo za letošnje leto preko 4 mio in tu ni upoštevan dolg  SODO iz leta 2021, ki je tudi še neporavnan in da če tega ne dobijo plačano, bo poslovni izid družbe konec leta negativen.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

Pooblaščenca Društvo MDS Rajko Stanković in Vladimir Ložak sta na skupščini zastopala 189.016 delnic oz. 8,94 % prisotnega kapitala na skupščini z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji najprej seznanili z odstopom Boštjana Napasta. Skupščina se seznanila, da je g. Borisa Brdnika kot člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025 nadomestil g. Milan Potočnik. Skupščina je tudi za mandatno obdobje 4 let od dneva izvolitve na skupščini Izvolili novega člana NS - predstavnika kapitala dr. Tomaža Subotiča. Skupščina žal ni potrdila zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. 

Zreče, 08.12.2022

Društvo MDS je pred skupščino pridobilo odgovore Uprave družbe Unior, d.d,, ki so bila objavljena na SEONETU dne 08.12.2022

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev pred sklepanjem pri točki 5. dnevnega reda podal sledeča vprašanja Upravi, na katere je dobil preko sistema SEONET pisne odgovore pred pričetkom 4. izredne skupščini skladno z določili 305 člena ZGD-1 in so sestavni del notarskega zapisnika.

1. vprašanje: Ali drži , da so delničarji prvič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

2. vprašanje: Ali drži , da so delničarji drugič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 9. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

3. vprašanje: Ali drži, da v 8. alineja 247. člena ZGD-1 piše sledeče:

8.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

4. vprašanje: Ali iz vseh 3 zgoraj postavljenih vprašanj sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), ker to ni bilo niti predlagano, niti izglasovano?

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Glede na sodne odločitve trditev ne drži. Sodišča so odločila, da je bilo pooblastilo dano, ter da je bilo dovoljeno tudi kupovanje preko tretjih oseb. Uprava mimo sodnih odločitev ne more.«

5. vprašanje: V kolikor pa je bil tak sklep iz 4 vprašanja izglasovan na skupščini, pa prosim predložite zapisnik skupščine ali pa citirajte tak sklep z natančno navedbo na kateri skupščini, pod katero točko in kdaj je bil izglasovan in na čigav predlog.

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Drugih sklepov ni bilo.«

Zaključek:

Čeprav delničarji niso izglasovali umika lastnih delnic, pa v Društvu MDS menimo, da iz odgovora 1., 2., 3. in 5 nedvoumno izhaja, da sklep, ki bi omogočal kupovanje delnic preko tretjih oseb, skladno z 251. členom ZGD-1 ni bil nikoli predlagan, niti izglasovan, zato bo tudi v bodoče potrebno razmisliti o umiku teh delnic. Društvo se bo sedaj posvetilo analizi sodbe, ki je tak nakup pripoznala, saj pogoji iz 251. člena  ZGD-1 nikoli niso bili izpolnjeni.

Tudi argument Uprave, da se lahko to spremeni in da je umik preuranjem zaradi postopkov na Ustavnem sodišču RS pa se bojimo, da je tak argument žal enak možnosti vsak državljana, da »zadane glavni dobitek na igri na srečo«.

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je uprava sklicala  4. izredno skupščino delničarjev družbe UNIOR Kovaška industrija, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, ki bo v četrtek, 08. decembra 2022 ob 12.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Atrij  v Zrečah, z naslednjim dnevnim redom:

1. Otvoritev seje skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
3. Predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta.
4. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d.
5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Ljubljana, 30.11.2022

DVA ODSTOPA IZ NADZORNEGA SVETA IN NADOMESTNI ČLAN NADZORNEGA SVETA - PREDSTAVNIK DELAVCEV

Tokratna skupščina se bo sprva seznanila z dvema odstopa iz nadzornega sveta družbe Unior d.d. in sicer g. Boštjana Napasta – predstavnika kapitala v nadzornem svetu, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije predsednika uprave  (Luke Koper) družbe v večinski lasti države in nadzorniško funkcijo v družbi v pretežni lasti države (Unior). G. Boris Brdnik - predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa je odstopil, ker je pričel opravljati vodstveno funkcijo v hčerinskem podjetju družbe, kar je nezdružljivo z nadzorniško funkcijo in ga bo nadomestil g. Milan Potočnik za čas preostanka mandata.

NOV ČLAN NADZORNEGA SVETA – PREDSTAVNIK KAPITALA

Društvo MDS skupaj s sopodpisniki predlaga za novega člana NS Unior d.d. – predstavnika kapitala g. dr. Tomaža Subotiča, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja organizacije ved, s specializacijo organizacije profitnih centrov in magister ekonomskih znanosti, smer mednarodna menjava. Od leta 1991 je zaposlen kot direktor podjetja Intertrade CS, a.s. s sedežem v Pragi, katerega tudi lastnik je. Dr. Tomaž Subotič je bil med drugim član nadzornega sveta in revizijskih odborov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje, DP Železar, NLB Factoring Praga ter še v nekaterih drugih družbah v času, ko je bilo njihovo korporativno upravljanje zgledno. Tomaž Subotič je v Uniorju največji posamični delničar in že vrsto let aktivno opozarja (tudi SDH) na nujnost sprememb pri posameznih segmentih poslovanja družbe Unior, vse z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov ter kar največje trajnostne rasti za vse deležnike družbe

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM LASTNIH DELNIC, KDAJ IN KAKŠNE SKLEPE JE  SKUPŠČINA UNIORJA SPREJELA ZA NAKUP LASTNIH DELNIC?

Prvič so delničarji o tem odločala na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. Skupščina je takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

In kaj piše v 8. alineja 247. člena ZGD-1?

1.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Iz navedenega sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), kar ni bilo niti predlagano, niti izglasovano, zato upravičeno trdimo, da so delnice pridobljene v nasprotju z danim pooblastilom in jih je potrebno umakniti.