Društvo MDS

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Društvo MDS je danes vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)

 

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

ZUOPVCE), ki je začel veljati v soboto 5. marca 2022. Po določilih ZUOPVCE se prihodki iz naslova omrežnine v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju: EDP) znižajo na 0 EUR, hkrati pa se stroški EDP-jev ne znižujejo. Država je vse njihove prihodke iz omrežnine namenila za svojo uporabo, s katero namerava ublažiti posledice podražitev, ki jih bo utrpelo prebivalstvo, ter posegla v lastninsko pravico 20,5 % malih in manjšinskih delničarjev.

 

Zato je Društvo MDS preko pooblaščenega odvetnika mag. Aleša Kaluže (M.Sc) na Ustavno sodišče RS vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

 

Ljubljana, 10.03.2022

 

Društvo MDS ne nasprotuje pomoči fizičnim osebam, ki so pomoči dejansko potrebne

 

Za ogled TV prispevka iz POROČIL TV SLO1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS ponovno poudarja, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:

 

  1. da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
  2. da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb -  vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
  3. da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
  4. da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
  5. da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
  6. da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

 

Posledice, ki jih prinaša izvajanje 4. člena ZUOPVCE so:

 

  • nevarnost izpadov elektrike oz. nestabilnost omrežja,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, bo ogroženo tudi redno vzdrževanje in nujne investicije vosnovna sredstva. Spomnimo na dejstvo, da je povprečna amortiziranost osnovnih sredstev v EDP-jih več kot 30 % (od 22,2 % do 41,2 %);

 

  • nevarnost odpoklica kreditov in višje obresti,

 

spomnimo: vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in največji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v EDP narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so v zvezi s kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;

 

  • zelena transformacija se bo ustavila, toplotne črpalke in sončne elektrarne se ne bodo priključevale, ker posodobitev omrežja ne bo možno izvajati,

 

zaradi izpada prihodkov iz omrežnine, se bo upočasnjevanja oz. začasno ustavila zelena transformacija - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal - ravno v sedanjem trenutku, ko bi morali vse te investicije pospešiti, da bi zmanjševali odvisnost od dragih energentov kot so (plin, nafta …);

 

  • kazni EDP-jem zaradi sprejetega zakona,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, ne bo investicij v posodobitev omrežja in posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od izdanega energetskega soglasja bodočega uporabnika (naj spomnimo, da je bilo v začetku leta 2022 takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale).

 

Poleg delničarjev bodo tudi zaposleni v EDP prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Ker vsaj 3 mesece ne bo investicij, ne bo delovnih ur - in ker ne bo delovnih ur, lahko sledi čakanje na delo ali kak drug ukrep (npr. odpuščanje). Zato je povsem verjetno, da bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

Kakšno rešitev predlaga Društvo MDS

 

V Društvu MDS zato ponovno predlagamo, da Vlada RS ta sredstva zagotovi iz drugih virov in sicer:

 

  • sredstev oz. instrumenta za okrevanje po krizi COVID-19;

 

spomnimo: Slovenija si je izpogajala razvojni okvir EU financiranja, ki naj bi olajšal okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudil investicije v zeleni in digitalni prehod. Tako v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« Slovenija lahko izkoristi okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).

 

  • ali iz nerazporejenega dela proračuna Republike Slovenije,

Društvo MDS pričakuje prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice Mladinske knjige založbe d.d., ki bo odražala pošteno vrednost družbe MKZ d.d.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) skrbno spremlja dogajanje v zvezi z morebitnimi postopki podaje prevzemne ponudbe DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ).

 

Ljubljana, 02.03.2021

 

Iz javnih izjav predsednika upravnega odbora DUTB g. Matoza smo bili seznanjeni, da je MKZ opredeljena kot strateška naložba za Republiko Slovenijo, v ponedeljek 28.02.2022 pa je bila v časniku Delo tudi objavljena prevzemna namera. V lastništvu MKZ d.d. je poleg DUTB tudi 500 drugih delničarjev. V Društvu MDS smo mnenja, da delničarji nimajo zadržka slediti strategiji države, vendar tudi upravičeno pričakujejo pošteno nadomestilo za svoje delnice.

 

Seznanjeni smo bili, da je skupina manjšinskih delničarjev, v skupni Izjavi o interesu za prodajo delnic, ki predstavlja 24,24% celotnega kapitala družbe, oblikovala manjšinski blok, ki skupaj z deležem DUTB presega statutarno večino v družbi. Večino preostalih deležev do 100% kapitala smo prav mi, mali delničarji MKZ, ki smo jih v Društvu MDS večkrat zastopali na skupščinah družbe MKZ. Tudi v tem postopku nameravamo aktivno pristopiti k organiziranju in informiranju preostalih malih delničarjev.

 

V Društvu MDS pozdravljamo napor manjšinskih delničarjev, podpisnikov Izjave, da opozarjajo večinskega lastnika na pošten pristop k oceni vrednosti družbe. Tudi sami se pridružujemo tej pobudi in trdno stojimo za temi načeli, ki prinašajo pravičen in pošten položaj za vse delničarje.

 

ZELO USPEŠNO POSLOVANJE SKUPINE MLADINSKE KNJIGE V LETU 2021

 

Podatki o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih v letu 2021, ter za celo leto 2021 kažejo, da je bila odločitev v zvezi s spremembo uprave v družbi pravilna. Družba je močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

 

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

 

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

 

 

POTENCIAL IN PLANI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

 

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025. Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

  • čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
  • dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
  • čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

 

POTENCIAL DIVIDEND

Kar se tiče dividendnega potenciala, ima družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki so lahko podlaga za izplačilo dividend. Tudi tekoči EBITDA, ob nizki finančni zadolženosti, omogoča izvedbo vseh investicij ter tudi izplačilo dividend. V letu 2021 je bilo na ravni Skupine 1,57 EUR dobička na delnico. Število delnic z glasovalno pravico je 1.191.525. Menimo, da družba lahko že za leto 2021, izplača 1 EUR po delnici dividend.

 

V primeru dosega planiranih rezultatov, ki so opredeljeni v Strategiji družbe, v kar verjamemo, se s skladno z dodatnim izboljšanjem rezultatov, lahko v prihodnje delničarji obetajo tudi sorazmeren dvig višine izplačil dividend.

 

OCENA VREDNOSTI

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa  se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Vrednost kapitala, oziroma knjigovodska vrednost delnice MKZG, na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

 

DRUŠTVO MDS PRIČAKUJE PREVZEMNO PONUDBO, KI BO ODRAŽALA POŠTENO VREDNOST DRUŽBE MKZ d.d.

 

V Društvu MDS smo enakega mnenja, kot so mnenja manjšinski delničarji – podpisniki Izjave, da DUTB v postopku prevzemne ponudbe lahko pridobi 100 % celotnega kapitala pod pogojem, da bo podana prevzemna cena, ki dejansko odraža pošteno vrednost družbe.

Menimo, da je cilj Republike Slovenije poštena pridobitev preostalih deležev in ne poskus izigravanja manjšinskih delničarjev s podajo nizke prevzemne ponudbe, katera podlaga bi bila napačna oz. neverodostojna ocena vrednosti družbe zunanjega ocenjevalca po naročilu večinskega lastnika.

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Društvo MDS bo vložilo ustavno presojo in predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

 

Ljubljana, 22.02.2022

 

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

 

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

  • zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
  • zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
  • vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
  • gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

 

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

 

Delnilčarji elektro podjetj v letu 2022 brez dividend?

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

 

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

 

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
  • Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
  • spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

 

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

 

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

 

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

 

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

 

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

 

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

 

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

 

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

Skupščina Elektra Maribor odpoklicala 3 člana NS in imenovale nove ter sprejela spremembe statuta

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 16. avgusta  2021 sestali na 27. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 83,59  % osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo 689.937 delnic oz. 2,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Maribor, 16. avgust 2021

 

Sprejete spremembe statuta, ki jih je predlagala Uprava, spremembe Društva MDS so bile zavrnjene samo z glasovi SDH

 

Skupščina je sprejela dopolnitve in spremembe statuta delniške družbe, ki se med drugim nanašajo na dopolnitev dejavnosti družbe, uskladitev statuta z zakonom o gospodarskih družbah, natančnejšo opredelitev pravil izvedbe elektronske skupščine.

 

Društvo MDS predlagalo spremembo 11. člena statuta, žal neuspešno, saj je predstavnik SDH glasoval proti

 

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina v okviru sprememb statuta skupščina žal zavrnila predlog spremembe 11. člena, kjer je Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj. 

 

Sklep so podprli vsi prisotni manjšinski delničarji, le predstavnik SDH je bil proti, zato sta Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan v imenu pooblastiteljev najavila izpodbijanje negativnega sklepa.

 

Skupščina odpoklicala 3 člane nadzornega sveta, 2 nova izvolila in 1 iz prejšnje sestave podelila nov mandat

 

Društvo MDS je nasprotovalo predčasnemu odpoklicu, saj nas domnevni razlogi za to, ki sledijo iz razširitve, ki jo je podal SDH niso prepričali, saj je bilo iz nje zaznati, da dosedanji člani nadzornega sveta kar naenkrat (»čez noč«) niso več dovolj strokovno usposobljeni, pa čeprav so bili prav na predlog SDH pred leti v ta NS tudi imenovani kot kometentni. OČitno je razlog za odpoklic nekje drugje?!

Skupščina je tako z dnem 31. 08. 2021 odpoklicala tri dosedanje člane nadzornega sveta in sicer Alojza Kovšeta, Jožeta Golobiča in Tomaža Orešiča.

Skupščina je imenovala dva nova člane predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, s pričetkom mandata 01. 09. 2021 in sicer Jožeta Hebarja in mag. Draga Štefeta ter ponovno imenovala za nov 4 letni mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Orešiča.

 

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.