Društvo MDS

Skupščina Mladinske knjige Založbe d.d. (v nadaljevanju MKZ) je potrdila vse tri nadzornike, ki so bili predlagani v sklicu in potrdila spremembe statuta. Skupščine se je udeležilo le 57,55 % delničarjev z glasovalnimi pravicami od tega je tako DUTB imel 92,32 vseh glasovalnih pravic, odsotni na skupščini pa so bili drugi večji delničarji, med njimi tudi drugi največji delničar TCK d.o.o. v lasti Miodraga Kostića, ki je lastnik 18,44 % vseh delnic MKZ d.d., kar morda kaže, da je oziroma verjetno bo sprejel prevzemno ponudbo DUTB, ki se izteče 03 maja 2022 ob 12 uri in za 1 delnico MKZG ponuja 8,90 EUR.

Ljubljana, 28.04.2022

Skupščina je odpoklicala Andreja Božiča z mesta člana NS MKZ in imenovala tri nove nadzornike

DUTB in nekdanji član uprave MKZ Andrej Cunder sta prispevala 654.518 glasov oz. 99,13 % od 660.262 glasov za razrešitev Andreja Božiča, proti je glasoval pooblaščenec Društva MDS Borut Frantar, ki je zastopal 3,29 % glasovalnih pravic oz. 22.491 delnic in še dva manjša delničarja, ki sta bila skupaj lastnika 814 delnic.

Drugi mandat v NS MKZ d.d. je dobil Matej Pirc izvršni direktor DUTB, ki je od leta 2018 tudi predsednik NS MKZ d.d. Predstavniku kapitala Petru Kavčič, ki ima še veljaven mandat, pa sta se na novo pridružila še dva nadzornika, in sicer Jože Možina, novinar in urednik z RTV in Nina Marin, pravnica v odvetniški pisarni Matoz, ki je najprej po sklicu umaknila soglasje za imenovanje, tik pred skupščino pa ga je ponovno podala.  

DUTB v predstavitvi Jože Možine v predlogu sklica skupščine sicer ni navedel konkretnih nadzorniških izkušenj. Družba piše, da je zgodovinar, sociolog in novinar z doktoratom iz zgodovine, da je bil med letoma 2006 in 2010 direktor TV Slovenija, kjer je še danes zaposlen.

Nina Marin pa je po navedbah v predlogu 30-letna magistrica prava. Do aprila je bila zaposlena kot sekretarka v kabinetu ministra za finance Andreja Širclja, kjer je po pooblastilu opravljala tudi delo vršilke dolžnosti vodje službe za pravne zadeve. Nato pa jo je DUTB imenovala za direktorico Istrabenza in članico uprave Istrabenz Turizma. Od novembra je nadzornica železničarskega gradbenega podjetja SŽ-ŽGP, od lani pa tudi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Marinova je sicer konec marca – torej nekaj dni po tistem, ko je bil predlog javno objavljen – umaknila kandidaturo, razloga pa v dopisu ni navedla. Pred zasedanjem skupščine pa je svoj umik preklicala. Z zasedbo nadzorniškega stolčka v Mladinski knjigi Založba je torej Marin izpolnila kvoto treh nadzorniških položajev, kolikor jih ima lahko posameznik.

Nadzorni svet Mladinske knjige Založbe sicer sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, v njem sedijo pa sta še predstavnika delavcev Nuška Berki in Andrej Gale.

Sprejete spremembe statuta tudi v luči prihajajočih sprememb po volitvah

Skupščina je na današnji seji sprejela tudi spremembe statuta družbe, pri čemer so izbrisali naslednje dejavnosti družbe: drugo denarno posredništvo, dejavnost holdingov, dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov, dejavnost finančnega zakupa, drugo kreditiranje in drugje nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov. 

Skupščina je na predlog DUTB, ki je v postopku prevzema Mladinske knjige Založbe, spremenila tudi prag za odpoklic nadzornikov iz zakonskih 75 odstotkov na 80 odstotkov, s katerim želijo verjetno otežiti morebitni odpoklic, ko se konstituira nova Vlada RS in novo vodstvo SDH, ki bo po novem zaradi skorajšnje pripojitve DUTB tisti, k i bo uresničeval glasovalne pravice na skupščinah. Na izgasovane spremembe statuta je bila s strani pooblaščenca Društva MDS  Boruta Frantarja napovedana izpodbojna tožba.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Ura: 13.38  Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 29. marca - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oz. 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra. Ponudba velja od 30. marca do 3. maja.

DUTB že ima v lasti 631.117 delnic oz. okoli 51,23 odstotka vseh delnic Mladinske knjige Založbe, ponudba se nanaša na preostalih 600.908 delnic. DUTB za vsako delnico ponuja 8,90 evra v denarju. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo.

Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Založba ima tudi skoraj petino malih delničarjev.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so nad ponujeno ceno v prevzemni ponudbo razočarani. Menijo, da ta ne odraža dejanske vrednosti družbe Mladinska knjiga Založba, saj po njej, kot opozarjajo, DUTB vrednoti celotno premoženje družbe zgolj na slabih 11 milijonov evrov. Ob tem v društvu MDS izpostavljajo knjigovodsko vrednost kapitala družbe, ki je konec lanskega leta znašala 30,5 milijona evrov.

Družba Mladinska knjiga Založba je imela po navedbah društva konec leta 2020 za 12,4 milijona evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend. "DUTB si bo tako lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička," so v društvu MDS zapisali v sporočilu za javnost.

V društvu so postregli tudi s podatki o lanskem poslovanju družbe Mladinska knjiga Založba. Ti kažejo, da je družba močno presegla rezultate v 2020 in tudi načrte za lani. Po prvih podatkih je ustvarila slabih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, EBITDA je znašal 5,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja 2,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,9 milijona evrov, so še navedli v društvu MDS in se ob tem vprašali, ali se bo v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB opogumil kak drug investitor in ponudil višjo konkurenčno ponudbo, ki bo bolj odražala dejansko vrednost Mladinske knjige Založbe.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta Možine, Mateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) je razočarano nad nizko prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ). DUTB si bo lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička.

Ljubljana, 29.03.2021

DUTB vrednoti 100 % MKZ na zgolj 10,96 mio EUR in ponuja malim in manjšinskim delničarjem zgolj 33,28 % knjigovodske vrednosti

Danes je v časniku Delo bila objavljena prevzemna ponudba DUTB za vse preostale delnice MKZ, ki niso v lasti DUTB, s katero le ta ponuja preostalim delničarjem 8,90 EUR za 1 delnico MKZG, kar znaša zgolj 33,29 % knjigovodske vrednosti delnice MKZG, ki na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

Prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic družbe MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d. si lahko ogledate TUKAJ.

V Društvu MDS smo nad ponudbo izjemno razočarani in menimo, da ne odraža dejanske vrednosti MKZ, saj po njej DUTB vrednoti celotno premoženje Mladinske knjige založbe zgolj na 10.965.022,50 EUR (opomba vseh delnic MKZG je 1.232.025). Za primerjavo povejmo, da je knjigovodska vrednost kapitala MKZ d.d. na dan 31.12.2021 znašala 30.480.298,50 EUR.

Tako DUTB za preostalih 600.908 delnic, ki jih nima v lasti ponuja zgolj 5.348.081,20 EUR, kar je za 2.130.335,80 EUR manj kot je naprimer denarnih sredstev na TRR računu MKZ konec leta 2021.

Kot smo zapisali v našem sporočilu dne 02. marca 2022, smo bili obveščeni, da se je združila skupina manjšinski in malih delničarjev katerih delež dosega 24.24 % osnovnega kapital z namenom maksimiranja kupnine njihovih deležev, in tudi oni so pričakovali prevzemno ponudb, ki bi odražala dejansko vrednosti MKZ d.d. Zato se pojavlja vprašanje ali bo morda v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB, prišla kakšna druga višja konkurenčna ponudba, ki bo ponudila višjo kupnino za delnice MKZ d.d.?  

Ali si bo DUTB kupnino povrnil že takoj po prevzemu?

Spomnimo, da je imela družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend, kar nakazuje možnost, da si bo DUTB lahko nemudoma povrnil celotno kupnino v višini 5.348.081,20 EUR, po uspešnem prevzemu. V tem primeru bi porabil zgolj 37,02 % rezerv iz dobička in tam pustil še vedno 9.090.709,80 EUR in s tem nebi v ničemer ogrozil poslovanje MKZ d.d.

Zelo uspešno poslovanje MKZ d.d. v letu 2021

Podatki o poslovanju družbe za leto 2021 kažejo, da je družba močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI NISO ODRAŽENI V PREVZEMNI CENI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025.

Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

OCENA VREDNOSTI

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja 2022 v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) skrbno spremlja dogajanje v zvezi z morebitnimi postopki podaje prevzemne ponudbe DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ).

Ljubljana, 02.03.2021

Iz javnih izjav predsednika upravnega odbora DUTB g. Matoza smo bili seznanjeni, da je MKZ opredeljena kot strateška naložba za Republiko Slovenijo, v ponedeljek 28.02.2022 pa je bila v časniku Delo tudi objavljena prevzemna namera. V lastništvu MKZ d.d. je poleg DUTB tudi 500 drugih delničarjev. V Društvu MDS smo mnenja, da delničarji nimajo zadržka slediti strategiji države, vendar tudi upravičeno pričakujejo pošteno nadomestilo za svoje delnice.

Seznanjeni smo bili, da je skupina manjšinskih delničarjev, v skupni Izjavi o interesu za prodajo delnic, ki predstavlja 24,24% celotnega kapitala družbe, oblikovala manjšinski blok, ki skupaj z deležem DUTB presega statutarno večino v družbi. Večino preostalih deležev do 100% kapitala smo prav mi, mali delničarji MKZ, ki smo jih v Društvu MDS večkrat zastopali na skupščinah družbe MKZ. Tudi v tem postopku nameravamo aktivno pristopiti k organiziranju in informiranju preostalih malih delničarjev.

V Društvu MDS pozdravljamo napor manjšinskih delničarjev, podpisnikov Izjave, da opozarjajo večinskega lastnika na pošten pristop k oceni vrednosti družbe. Tudi sami se pridružujemo tej pobudi in trdno stojimo za temi načeli, ki prinašajo pravičen in pošten položaj za vse delničarje.

ZELO USPEŠNO POSLOVANJE SKUPINE MLADINSKE KNJIGE V LETU 2021

Podatki o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih v letu 2021, ter za celo leto 2021 kažejo, da je bila odločitev v zvezi s spremembo uprave v družbi pravilna. Družba je močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025. Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

POTENCIAL DIVIDEND

Kar se tiče dividendnega potenciala, ima družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki so lahko podlaga za izplačilo dividend. Tudi tekoči EBITDA, ob nizki finančni zadolženosti, omogoča izvedbo vseh investicij ter tudi izplačilo dividend. V letu 2021 je bilo na ravni Skupine 1,57 EUR dobička na delnico. Število delnic z glasovalno pravico je 1.191.525. Menimo, da družba lahko že za leto 2021, izplača 1 EUR po delnici dividend.

V primeru dosega planiranih rezultatov, ki so opredeljeni v Strategiji družbe, v kar verjamemo, se s skladno z dodatnim izboljšanjem rezultatov, lahko v prihodnje delničarji obetajo tudi sorazmeren dvig višine izplačil dividend.

OCENA VREDNOSTI

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa  se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Vrednost kapitala, oziroma knjigovodska vrednost delnice MKZG, na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

DRUŠTVO MDS PRIČAKUJE PREVZEMNO PONUDBO, KI BO ODRAŽALA POŠTENO VREDNOST DRUŽBE MKZ d.d.

V Društvu MDS smo enakega mnenja, kot so mnenja manjšinski delničarji – podpisniki Izjave, da DUTB v postopku prevzemne ponudbe lahko pridobi 100 % celotnega kapitala pod pogojem, da bo podana prevzemna cena, ki dejansko odraža pošteno vrednost družbe.

Menimo, da je cilj Republike Slovenije poštena pridobitev preostalih deležev in ne poskus izigravanja manjšinskih delničarjev s podajo nizke prevzemne ponudbe, katera podlaga bi bila napačna oz. neverodostojna ocena vrednosti družbe zunanjega ocenjevalca po naročilu večinskega lastnika.

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

Ljubljana, 22.02.2022

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

• zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
• zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
• vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
• gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.