Društvo MDS

Skupščina Frizarti, d.d., zavrnila dokapitalizacijo, zavrnila sklep o izvedbi posebne revizije poslov in predstavitvi podatkov o porabi kupnine za odprodane delov salonov. Delničarji bodo zato iskali pravdo na sodišču.

Današnja skupščina družbe Frizarti je zopet minila brez vsebisnkih pojasnil direktorice Stanke Božnar glede odprodaj dela nepremičnin in reševanja domneve insolventnosti družbe Česalnice Ljubljana ,d.d., katere 98,58% lastnik je družba Frizarti d.d. ter neupravičenega odvzema glasovalnih pravic 20,26 % lastniku družbe Frizarti d.d., ki ga je na skupščini zastopala Odvetniška pisarna Matjaža Titana in brez vsakršnega odgovora o porabi sredstev od prejete kupnine za odprodane dele salonov v Ljubljani. Zato so bile napovedane številne izpodbojne tožbe.

 

Ljubljana, 14.07.2023

 

Skupščina se seznanila z letnim poročilom in pokrivanju bilančne izgube za leto 2022 in podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila tri nove člane nadzornega sveta, ki so po meri večinske lastnice in direktorice družbe Frizarti d.d. in direktorice družbe Česalnice d.d. ga Stanke Božnar.

 

Na skupščini Frizarti d.d. na predlog delničarke in predsednice NS Frizarti, d.d., ni bil izglasovan sklep o dokapitalizaciji, ki je potrebna za takojšnje pokrivanje izgube in preprečitev insolvenčnih postopkov in obnovo in revitalizacijo salonov ter opreme.

Delničarka in predsednica NS Frizarti, d.d., Stanka Kamin, ki se zaveda zakonskih obveznosti skladno z določili 14. člena ZFPPIPP je na to dejstvo (domnevo insolventnosti) in razkrito odprodajo premoženja (1/3 salona Trubarjeva 4 in ½ salona na Dunajska 15) ter neurejeno ZK stanje sedeža družba (Dunajska 129) je preko pravnega pooblaščenca opozorila Stanko Božnar na domnevo insolventnosti, kakor tudi ostali dve članici nadzornega sveta Frizarti, d.d., ki pa vsa ta opozorila namerno preslišita, saj očitno brezpogojno podpirata delovanje Stanke Božnar, ki pa ni v interesu delnilčarjev Frizartija d.d., saj je naložba v Česalnice Ljubljana, d.d., edino premoženje vseh delničarjev Frizartija d.d.

 

Stanka Kamin kot odgovorna lastnica in predsednica NS Frizarti d.d. je predlagala, da se opravi odprta dokapitalizacija (lahko sodelujejo vsi obstoječi delničarji) Frizartija d.d., ki nato s tem zbranim kapitalom nemudoma dokapitalizirajo Česalnice Ljubljana ,d.d., in s tem preprečijo morebitne insolventne postopke (stečaj) in ohranitev delovnih mest zaposlenih ter tudi sredstva za prepotrebno obnovo vseh salonov, ki so v primerjavi s konkurenco obstali v nekem drugem stoletju.

 

Predlagani sklep za skupščino Frizartija, d.d., povzemamo v pomembnem vsebinskem delu:

“Osnovni kapital družbe, ki ob sprejetju tega sklepa znaša 117.193,68 EUR in je razdeljen na 28.104 navadnih delnic, se poveča za največ 117.193,68 EUR na največ 234.387,36 EUR z izdajo novih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami.

Povečanje osnovnega kapitala v znesku največ 117.193,68 EUR se izvede z izdajo največ 28.104 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer znaša prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice 8,34 EUR (kar je dvakratnik pripadajočega zneska delnice v osnovnem kapitalu – 4,17 EUR).”

Objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana, d.d. za leto 2022 izkazujejo izgubo v višini 152.604,43 EUR,

Pregled poslovanja Česalnic Ljubljana, d.d., od leta 2016 do 2022

Glede poslovanja družbe Česalnice Ljubljana, d.d.: Iz javno objavljenega letnega poročila družbe za leto 2022  izhaja, da za družbo Česalnice Ljubljana d.d. že lahko velja domneva insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, saj je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami (ki na dan 31.12.2022 skupaj znašajo 152.601,43 EUR) dosegla polovico osnovnega kapitala (osnovni kapital znaša 142.545,00 EUR) in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

 

Sklep o posebni reviziji odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter preveritev zemljiško knjižne urejenosti poslovnega prostora na Dunajski cesti 129 v Ljubljani – imenovanje posebnega revizorja in pooblaščenca delničarjev družbe Frizarti, d.d. ni bil izglasovan.

Delničarka družbe Stanka Kamin je predlagala, da skupščina družbe imenuje posebnega revizorja Constantia Primia d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana za izvedbo posebne revizije v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj in postopkov organov vodenja ga. Stanke Božnar  kot predsednice uprave oz. direktorice Frizarti d.d. in kot predsednice uprave oz. direktorice Česalnice Ljubljana d.d. in 5 oseb, ki so v organih nadzora obeh družb zaradi suma opustitve dolžnosti nadzora in opustitev dolžnosti skrbnega gospodarstvenika.

Predlagala je tudi, da skupščina družbe Frizarti, družba za upravljanje, d.d., kot delničar družbe Česalnica d.d., zahteva, da družba Česalnica Ljubljana, d.d., katere 98, 58 % lastnik je družba Frizarti, d. d., zagotovi posebnemu revizorju, družbi CONSTANTIA PRIMIA d.o.o., zaradi preveritve poslov prodaje, vključno z uporabo prejete kupnine za odprodani del nepremičnine na lokaciji Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter prodaje dela nepremičnine na lokaciji Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in vso dokumentacijo zaradi preveritve neurejenega zemljiško knjižnega stanja na Dunajski cesti 129, 1000 Ljubljana takoj po sprejetju tega sklepa.

Posebna revizija bi se izvedla v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj poslovodstva povezanih s prodajo omenjenih nepremičnin, skupaj s pregledom porabe, v okviru prodajnih poslov, pridobljene kupnine

Posebni revizor postopke prične najkasneje v prvi polovici septembra 2023 in poroča o Posebnem revizorjevem poročilu najkasneje na prvi redni skupščini leta 2024.

 

Skupščina tudi ni imenovala odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, za posebnega pooblaščenca (zastopnika), ki bi osnovi ugotovitev posebne revizije v skladu z določili 327. člena ZGD-1 v šestih mesecih od seznanitve z ugotovitvami vloži tožbo za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora.

Družba Frizarti d.d. je 98,52 % lastnica Česalnic Ljubljana, d.d., in edino premoženje družbe je naložba v Česalnice Ljubljana d.d., ki je v bilancah ovrednotena v višini nekaj več kot 277.000,00 EUR.

Naložba v družbo Česalnice Ljubljana, d.d. predstavlja edino premoženje družbe FRIZARTI družba za upravljanje d.d., Dunajska cesta 129, Ljubljana. Iz javno objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana d.d. za leto 2022 izhaja, da je le-ta insolventna, saj skupni dolgovi presegajo polovico osnovnega kapitala 142.545,00 EUR in družba ima 54.040,65 EUR kapitalskih rezerv, ki bi zadoščale za pokrivanje tekoče bilančne izgube v višini 16.206,79 EUR, prenesene bilančne izgube iz preteklih let pa znašajo 136.394,64 EUR, torej skupaj na dan 31.12.2022 bilančna izguba znaša 152.601,43 EUR. Kapital družbe Česalnice Ljubljana d.d. na dan 31.12.2022 znaša samo še 43.984,22 EUR, knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2022 pa znaša le še 1,54 EUR.

 

Pri tem delničarjem ne donedavni predsednici NS Frizartija, d.d., ga, Stanki Kamin, ne ostalim delničarjem, ni znano kam je bila porabljena prejeta kupnina v skupni višini 338.000,00 EUR od prodaje malo manj kot polovica lokala na Dunajski cesti 15 za ceno 113.000,00 EUR konec leta 2022 in konec januarja 2023 še odprodaja 1/3 lokala na Trubarjevi ulici 4 za ceno 225.000,00 EUR. Prav tako je predsednica NS Frizarti, d.d., ob pravni pomoči odvetnika in Društva MDS ugotovila na osnovi izjave upravnika AKTIVA, da sedež družbe Frizarti, d.d. nikoli ni bil zemljiško knjižno v lasti Česalnic Ljubljana d.d., zadnji vpogled v ZK listine je bil opravljen dne 11.05.2023, še več namembnost poslovnega prostora v izmeri 45 m² ni storitvena dejavnost ampak za gostilne in restavracije. Pri tem je pomanjkljivo, da se v Salone ne vlaga, čeprav je tako vlaganje lani vsaj dvakrat predlagala donedavna predsednica NS Frizarti, d.d.

 

Prav tako je skupščina zavrnila zahtevo delničarke, za predstavitve postopka prodaje in porabe kupnine od odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter pojasnitev neurejenosti zemljiško knjižne stanja in namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.

Kljub pozivu pooblaščenca delničarjev Rajka Stankovića direktorica Stanka Božnar skupščini Frizartija, d.d., ni želela skupščini pokazati oz. pojasni:

  • kopijo javne objave prodajnega poziva zainteresiranim kupcem za dele nepremičnin na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
  • cenitve vrednosti za dele nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
  • poročilo o postopku izbora kupca za odprodajo dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in dela nepremičnine na naslovu Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
  • dokumente o pridobitvi lastništvu in zemljiško knjižni urejenosti ter potrdilo namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.
  • Poročilo o prejemu in porabi prejete kupnine ter stanje finančnih sredstev na TRR Česalnic Ljubljana, d.d., do vključno 09.06.2023 – to je do dneva sklica 25. skupščine Frizarti d.d.

Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.

Unior na skupščini dobil tri nove nadzornike, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po pooblastilo za izredno revizijo

Na današnji skupščini so delničarji Uniorja iz nadzornega sveta odpoklicali Franca Dovra in Andrejo Potočnik, namesto njiju pa imenovali Marjana Penška in Katjo Potočar. Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic, neposredno po skupščini pa je odstopil iz nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor, ki ga je pred tem vodil. Predsednik Društva MDS Rajko Stankovič je na skupščini zastopal 272.677 delnic oz. cca 15 % prisotnega kapitala na skupščini.

Zreče, 05.07.2023

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji že 16 let brez dividende

Po obravnavi letnega poročila so delničarji namenili kar nekaj kritik upravi in nadzornemu svetu, ki jih na kratko lahko strnemo tako, da niso zadovoljni s stopnjo razdolževanja v preteklih leti, zaradi prepoznega refinanciranja dolga bomo delničarji letno plačevali 4 do 5 mio obresti za posojila več, kot bi to ob pravočasnem refinanciranju.

Prav tako delničarji niso zadovoljni zaradi prepoznega obveščanja ob okolijski nesreči in opozori na nedopustno  prakso uprave, ki večkrat pomembne in ključne informacije, ne posreduje prontno oz takoj članom nadzornega sveta, tako je uprava v zadnjem primeru nadzorni svet obvestila šele 20 dni po dogodku.

Prav tako so delničarji zahtevali, da se bolj jasno objavi za katerega naložbe je bil porabljen denar v preteklem letu in za kaj se bo porabil letos. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo od morebitnega denarja prejetega od prodaj naložb večina najprej namenila za razdolževanje in s tem za nižje obresti financiranja preostalega dolga.

Skupščina je tudi potrdila razrešnico za delo upravi in nadzornemu svetu v lanskem letu ter odločila, da vseh 14,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ostane nerazporejenega.

Delničarji zavrnili posebno revizijo, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po sodno pooblastilo

Ker so delničarji Uniorja zavrnili sklep o izredni reviziji poslov družbe Rhydcon in imenovanju posebnega pooblaščenca pravne stroke, bo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki manjšinsko pravico uveljavljalo s tožbo preko sodišča.

V zahtevi za razširitev dnevnega reda z omenjeno točko smo med drugim navedli, da je Unior zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih izvensodnih poravnav plačal približno štiri milijone evrov družbi Rhydcon, a za to ni prevzel nihče odgovornosti.

Dr. Tomaž Subotič ostaja nadzornik

Skupščina je prisluhnila argumentom, ki so bili predstavljeni proti odpoklicu še enega nadzornika dr. Tomaža Subotiča, tako da ta še naprej ostaja nadzornik družbe Unior. Neposredno po objavi skupščine smo na družbo Unior naslovili nasprotni predlog, kjer smo navedli sledeča dejstva, ki ne pred in ne na sami skupščini niso bila zanikana s strani uprave ali nadzornega sveta družbe, zato jih v celoti povzemamo še enkrat.

Iz pojasnil dr. Subotiča, h katerim s strani družbe Unior d.d. nismo prejeli nobenega nasprotnega dokaza, (zaradi česar jih glede na svoje izkušnje in poznavanje področja sprejemamo kot v celoti ustrezna), izhaja:

  1. da dr. Tomaž Subotič ni zlorabil ne svojega položaja člana nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ne morebitnih notranjih informacij, ker tudi na dan sklenitve poslov (31.03.2023), čeprav borznemu posredniku naročila za prodajo ni dal šele tega dne, temveč že prej, ni razpolagal z nobenimi notranjimi informacijami, temveč samo z informacijami, ki so bile javno dostopne. Dr. Subotič je prve informacije o poslovanju družbe UNIOR d.d. prejel šele 06.04.2023, torej tako po sklenitvi posla prodaje delnic s strani borznega posrednika, kot tudi po poravnavi tega posla dne 04.04.2023;
  2. da je dr. Tomaž Subotič o dne 31.03.2023 sklenjenem poslu že dne 07.04.2023 (torej v roku tedna dni po sklenitvi posla oz. v roku 3 dni po poravnavi posla) obvestil tako samo družbo UNIOR d.d., istega dne pa je obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in do dneva
  3. da je po poslih, ki jih je za račun družbe Intertrade CS, a.s., oz. za račun dr. Tomaža Subotiča sklenil borzni posrednik, vrednost delnice družbe UNIOR d.d. zrastla in ne padla, kar dodatno izkazuje, da ni šlo zlorabo, obenem pa družbi UNIOR d.d. ni nastala nikakršna škoda,
  4. da je borzna cena na dan 31.03.2023 prodaje bila med 10,00 in 10,10 EUR/na delnico in je nato dne 11.04.2023 zrastla na 10,50 EUR na delnico, od 21.04.2023 do 23.05.2023 pa je zrastla in se stabilizirala pri tečaju 10,70 EUR, kar dokazuje, da se dr. Tomaž Subotič ni okoristil ampak je naredil izgubo vsaj v višini 2.490,00 EUR na podatkih prodanih delnicah.
  5. Še več tudi Uprava in nadzorni svet v sklicu skupščine navajata citiramo: «Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se dr. Subotič s transakcijami okoristil. Cena delnice na borzi se ni znižala in je celo zrastla.«
  6. da je družba UNIOR d.d. opustila dolžnost obveščanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb o zaprtem trgovalnem obdobju po elektronski poti, kot je to do sedaj vedno in običajno storila in bi morala storiti tudi v prvi polovici letošnjega leta;
  7. da povečani stroški za delo uprave in nadzornega sveta zaradi obravnave tega primera ne obstajajo, saj je nadzorni svet zadevo, vezano na predmetno prodajo delnic, obravnaval na rednih sejah, to vprašanje pa tudi v smislu delovanja uprave spada v okvir njenega rednega dela in obveznosti.
  8. Da je dr. Tomaž Subotič še vedno lastnik 81.702 delnic UIKG in tako največji posamični delničar družbe Unior, d.d.

Skupščina je izvolila tri nove člane nadzornega sveta Unior

Po tem ko je skupščina odpoklicala ga. Andrejo Potočnik in g. Franca Dovra je na njuni mesti imenovala odvetnico Katjo Potočar in Marjana Penška ki je višji svetovalec v Gorenju, ki je vsaj po podatkih na spletu sodeč tudi član uprave podjetja za energetske rešitve Resalta.

Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic. Zaradi imenovanja v nadzorni svet Uniorja je po skupščini odstopil kot predsednik nadzornega sveta  mariborske livarne MLM.

Za časnik Finance je po skupščini g. Robert Vuga povedal, da je moral odstopiti zaradi konflikta interesov med obema družbama (obe se ukvarjata s kovačijo), predvsem pa tudi po svoji menedžerski pogodbi ne sme nadzorovati več kot ene družbe. "Poleg rednega dela ne morem dovolj angažirano in učinkovito delovati več kot v enem nadzornem svetu," pravi Vuga, ki je nedavno v multinacionalki E.G.O. prevzel novo funkcijo operativnega vodje za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin in se s tem poslovil tudi s čela cerkljanske Ete.

 

Delničarji Elektro Ljubljana brez dividende, izvoljena dva nova člana nadzornega sveta

Na današnji 30. redni seji skupščine Elektra Ljubljana so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2022 ter prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022. Članom nadzornega sveta, ki so v letu 2022 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Na seji skupščine delničarjev Elektra Ljubljana je bilo prisotnih 87,06 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Ljubljana, 26.06.2023

Preteklo leto izguba kot posledica negativnih učinkov Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Čisti poslovni izid, ugotovljen na dan 31. 12. 2022, je negativen v višini –6.899.651,31 EUR in je posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), kjer je družba izgubila 20,5 mio načrtovanih prihodkov. Nepokrito izgubo bo družba pokrila iz pozitivnih rezultatov v prihodnjih letih. Družba aktivno vodi vse pravne aktivnosti, da bi ta dolg od države dobila poravnan bodisi po poravnavi ali pa s tožbo. Finančni dolg Elektro Ljubljana je lani zrastel na 88 mio EUR in je večji za 11 mio EUR kot leto poprej. Foto: Miha Fras VIR: spletna stran Elektro Ljubljana.

Zeleni prehod družba planira povečati sredstev za investicije

Družba skladno s strategijo zelenega prehoda namerava že letos investicije iz planiranih 41 mio EUR povečati na 51 mio EUR predvsem za delo na nizko napetostnih in srednje napetostnih objektiv in s tem bi omogočili večje priključevanje OIV, delež zavrnjenih soglasij za priključitev OIV je lani znašal 25 %.

Dodatna sredstva za investicije nameravajo dobiti iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za ta namen predvidenih 40 mio EUR. 

Dodatno pa planirajo pridobiti sredstva iz projekta GreenSwitch.  Jedro tega projekta so investicije v primarno energetsko infrastrukturo. S tem bi omogočili maksimalni izkoristek omrežja in razvoj SmartGrids orodij, ki zajemajo različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti v kombinaciji s hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi.

Dva nadzornika odstopila, dva na novo izvoljena

Delničarji so se seznanili z odstopom članov nadzornega sveta mag. Davida Skornška in mag. Urške Gašperlin. Za nova člana nadzornega sveta družbe je skupščina izvolila Marjanco Molan Zalokar in mag. Davida Klariča za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z današnjim dnem.

Delničarji Telekoma Slovenije zaenkrat brez dividend za leto 2022, obeta se nova skupščina januarja 2024, ki bo o tem odločala

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na 36 skupščini Telekoma Slovenije ,d.d., zastopal 4,21 % prisotnega kapitala oz. 221.005 delnic. Skupščina je izglasovala vse predlagane sklepe, razen sklepa o razporeditvi bilančnega dobička.

 

Ljubljana, 16.06.2023

 

Skupščina se je seznanila z poslovanje leta 2022

 

V letu 2022 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 659 milijona poslovnih prihodkov. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 216,5 milijona evrov. Investicije so bile 167,8 mio EUR.

Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa. EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano. Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12.2022 bila 93,59 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 47,20 EUR. Dne 24.05.2023 pa bila 49,00 EUR na borzi.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil Karli Pinter namestnici predsednika NS sledeče vprašanja:

  • zakaj so nadzorniki izvedli 42 sej NS in komisij od tega kar 17 sej NS in pri tem opozoril, da če odštejemo dopuste in praznike so bilo praktično vsak teden na seji, to obremenjuje ljudi, ki pripravljajo strokovne materiale za seje;
  • zakaj so člani revizijske komisije Telekoma postali tudi revizijska komisija dveh odvisnih družb Avtente in Soline in kako lahko zagotavljajo nepristranskost članov, pri tem se ni obregnil ob sejnine, čeprav v enem dnevu tako opravijo tri seje revizijskih komisij in imajo plačano tri sejnine.

Namestnica predsednika nadzornega sveta Telekom Slovenije ga. Karla Pinter je odgovorila, da Zakon to dopušča, vsak nadzornik pa mora biti neodvisen. Glede množice sej pa je dejala, da Telekom Slovenije kompleksen subjekt in, da je na vsaki seji je veliko tem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil vprašanja še upravi:

  • zakaj 5G še ne deluje v celoti?
  • ali je družba res ustavila razpise za opremo 5G (po treh letih) in koliko je bilo do sedaj porabljenega, pri tem pa se je izrazil s prispodobo »kupili smo gramofon, zdaj pa ne bomo gramofonskih plošč?

Predsednik uprave Telekom Slovenije g. Boštjan Košak je odgovoril, da ne drži, da 5G ne deluje v celoti, saj ga družba Telekom Slovenije zagotavljamo že na 40 odstotkih ozemlja. Frekvence je Telekom Slovenije nabavili za dolgoročno obdobje, razvoj teče optimalno in kontinuirano. Telekom Slovenije pa da ne bom odstopil od razvoja mreže 5G in da so na stroške smo zelo pazljivi.

 

Uprava in NS dobila razrešnico, trije sklepi o razporeditvi bilančnega dobička brez potrebne večine

Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti. Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.

 

Predlog Društvo MDS za 6,00 EUR bruto dividende in drugi nasprotni predlog za 4,50 EUR dividende brez podpore, a te ni dobili niti osnovni predlog Uprave, da ostane bilančni dobiček nerazporejen

Društvo MDS je predlagalo, da se bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55, se uporabi za izplačilo dividend v višini 39.212.868,00 EUR oz. 6,00 EUR bruto na posamezno delnico, preostali del v višini 1.079,778,55 EUR ostane nerazporejen. Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 03. 01. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende bi se po predlogu izplačale 04. 01. 2024. Žal tudi NP Društva MDS ni dobil zadostne podpore.

VZMD pa je predlagal vrnitev državne pomoči in izplačilo 4,50 EUR dividende še v mesecu juniju 2023, a tudi ta nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.

 

Skupščina izbrala novega revizorja

Skupščina družbe je imenovala revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Pri tem ga. Irma Gubanec točnega stroška ni želela razkriti a je povedela, da bo nekaj večji kot letošnji, ki je znašal 140.000,00 EUR na leto.

 

Skupščina je potrdila politiko prejemkov

Skupščina se je seznanila in potrdila Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.

 

V Telekomu se je ponovila Cinkarna: brez sklepa ni dividende

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 19. junij 2023 Stran: 9

Tudi Telekom Slovenije delničarjem za lani nebo izplačal dividende, saj je država »vedno proti«: njeni predstavniki niso pritisnili tipke »za« niti za enega od treh predlogov, povezanih z delitvijo 40,3 milijona evrov bilančnega dobička. Enako, torej, kot se niso znali opredeliti tudi na seji skupščine delničarjev Cinkarne Celje. Telekom letos ne sme izplačati dividende, ker je od države vzel štiri milijone evrov pomoči za znižanje stroška energentov. Lahko pa bi jih, če bi pomoč vrnil ali pa bi dividende izplačal takoj v začetku prihodnjega leta.

Taka alternativna predloga sta dali društvi malih delničarjev. MDS je predlagal, da se dividenda, šest evrov bruto na delnico, izplača tistim, ki bodo lastniki 3. januarja. Takrat namreč poteče prepoved neizplačila dividende. Toliko bi znašala tudi dividenda po načrtih družbe, če ne bi imela prepovedi izplačila. VZMD pa je predlagal nižjo dividendo, 4,5 evra bruto, že letos, ter da Telekom državi vrne pomoč. Kot rečeno: državni predstavniki so glasovali proti predlogu poslovodstva, da dividende ne izplača, ter proti obema alternativnima predlogoma za izplačilo.

Debeljak se ni prikazal

Skupščina je sicer minila precej mirno, z nekaj vprašanji delničarjev, o tem poročamo v članku na spletni strani (www.finance.si/9014211). Posebnost skupščine pa je bila, da na to - kot je to običajno na vseh zborovanjih delničarjev ni prišel predsednik nadzornega sveta Žiga Debeljak. Predsedniki nadzornikov na skupščinah družb praviloma predstavijo delo nadzornikov v minulem letu. Debeljaka, kije v zadnjih dneh pod plazom kritik, ker je SDH, ki ga vodi, podprl izplačilo dividende v SIJ, čeprav sta njegovi hčerinski družbi vzeli državno pomoč, je pri predstavitvi zamenjala njegova namestnica Karla Pinter.

Delničarji Cinkarne Celje brez dividend, uprava in nadzorni svet z razrešnico, Društvo MDS pa napovedalo izpodbojne tožbe

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 6,60 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 326.275 delnic. Skupščina je zavrnila sklepe o razporeditvi oz. delitvi bilančnega dobička, ni podala soglasja k Politiki prejemkov in zavrnila sklep o pooblastilu za nakup v sklad lastnih delnic. Društvo MDS je napovedalo izpodbojne tožbe.  

 

Celje, 13.06.2023

 

Delničarjem Zavarovalnice Triglav 2,50 EUR dividende, izvoljena dva nova člana NS

Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini podprli predlog vodstva, da zavarovalnica za izplačilo dividend nameni 56,8 milijona evrov oz. 2,50 evra bruto na delnico. Za nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so imenovali Tima Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je zastopal 1,84 % zastopanega kapitala oz. 320.460 delnic. 

Ljubljana, 06. junij 2023

Delničarjem dividenda 2,50 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnico  

Delničarji so se seznanili s poslovanje Zavarovalnice Triglav in njene celotne skupine v letu 2022 ter upravi in nadzornikom podelili razrešnico. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa znižala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Skupščina je potrdila tudi poročilo o prejemkih Zavarovalnice Triglav za leto 2022,.

Znesek, ki ga je skupščina izglasovala za izplačilo dividend, predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička Skupine Triglav za leto 2022 in sedemodstotni dividendni donos. Dividenda bo izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo zavarovalnice 20. junija 2023.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar se je na skupščini delničarjem zahvalil za zaupanje. "Pri izplačilu dividend nas veseli, da lahko po letih, zaznamovanih z vplivi pandemije, spet izvajamo dividendno politiko na način, kot jo imamo začrtano. To pomeni, da je njeno izvajanje vzdržno za rast, razvoj in finančno stabilnost Skupine Triglav ter atraktivno za naše delničarje.".

Dva nadzornika odstopila, dva pa je skupščina izvolila

Skupščina se je seznanila tudi z odstopnima izjavama nadzornikov Branka Brečka in Petra Kavčiča ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Štiriletni mandat jima bo začel teči v sredo.

Posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet

Ta politika v Zavarovalnici Triglav velja in je skladna z zakonodajo, ni pa v celoti usklajena z letošnjo različico priporočil delničarja SDH, ki je bila objavljena po sklicu skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav zato jo bodo proučili in popravili do naslednje skupščine.

 

Delničarjev Save Re 1,60 EUR dividende

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 1,60 % prisotnega kapitala oz. 197.190 delnic. Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na skupščini seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2022, odločali o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, ter se seznanili s politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe, ki pa žal ni bila sprejeta.

 

Ljubljana, 05. junij 2023

 

Delničarjem 1,60 EUR dividende, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Skupščina je potrdila predlog Uprave in NS, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 41.790.617,92 evra, se uporabi tako:

 

  • Del bilančnega dobička v višini 24.796.313,60 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,60 evra bruto na delnico in se 21. 06. 2023 izplača delničarjem, ki so na dan 20. 06. 2023 vpisani v delniško knjigo.
  • Preostali del bilančnega dobička v višini 16.994.304,32 evra se ne uporabi.

Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu.

 

Poslovanje leta 2022 nad načrtovanim

V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička. Kombinirani količnik skupine se je zaradi popuščanja pandemije COVID 19 pričakovano povečal in je z 90,70 % celo mnogo boljši od načrtovanega.

 

Zavarovalna skupina Sava je v poslovnem letu 2022 kljub zaostrenim razmeram uresničila praktično vse cilje, ki si jih je zadala v svojem poslovnem načrtu. Ustvarila je za 68,2 milijona evrov dobička po obdavčitvi, s čimer je za 13,7 odstotka presegla načrtovanega. S tem je bila dosežena visoka 14,9-odstotna donosnost lastniškega kapitala. Obseg poslovanja, merjen s kosmato premijo, v višini 774,1 milijona evrov je skupina povečala za 6,1 odstotka, k čemur sta največ prispevala odseka premoženje in pozavarovanje. V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička.

 

Strategija 2022 - 2027

Z novo strategijo za obdobje 2023–2027, ki jo je skupina sprejela konec leta 2022, se nadaljuje uresničevanje  poslanstva in vizije - s predanostjo in nenehnim napredkom zagotavljati varnost in kakovost življenja.

 

Potrditev bonitetne ocene

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Savi Re v 2022 ponovno podelili odlično bonitetno oceno »A«, tako pa potrdili njeno kapitalsko trdnost in solventnost.

Telekom in Cinkarna dobčika, ki ga bosta ustvarila letos, nikoli ne bosta smela izplačati delničarjem

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. maj 2023 Stran: 10

Telekom in Cinkarna dobitka, ki ga bosta ustvarila letos, nife [oli ne bosta smela izplačati delni jčaijem Družbi smo vprašali, zakaj delničarjev nista prek Seoneta obvestila, da sta vzela državno pomoč, ki prepoveduje dividende 

Večina delničarjev Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje je šele iz sklicev sej skupščin delničarjev izvedela, da dividend za lani družbi ne bosta izplačali, ker jima to prepoveduje zakon o pomoči za blaženje cen energentov. Zakaj družbi, ki sodita med najboljše borzne družbe, za katere veljajo najvišji standardi obveščanja delničarjev, teb o vplivu pomoči na dividendno politiko nista obvestili z objavo na Seonetu? Kdaj lahko delničarji družb sploh računajo na izplačilo dividende? Ponovimo, poslovodstvi Telekoma in Cinkarne sta delničarjem sporočili, da letos dividende kljub dobičku ne bo, ker je ne smejo izplačati, saj so od države vzeli pomoč za znižanje stroškov energentov. Izplačilo dobička je po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prepovedano, prav tako nagrade poslovodstvu in tudi kupovanje lastnih delnic. Prepoved velja od uveljavitve zakona - to je od 28. februarja letos - in za celotno leto 2023. Prevedeno to pomeni, da Telekom in Cinkarna letos ne smeta izplačati bilančnega dobička za leto 2022, prav tako pa v prihodnjem letu ne bosta smela izplačati dividend za letošnji bilančni dobiček. Še več, po črki zakona dobička iz letošnjega leta sploh nikoli ne bodo smeli izplačati. To so društvu malih delničarjev MDS potrdili tudi v državni agenciji SPIRIT, ki izvaja zakon.

Telekom: Objava je v letnem poročilu. Cinkarna molči

A te pomembne informacije za delničarje, da so črpali državno pomoč in da dividend ne bo, ne Telekom ne Cinkarna nista javno objavila na Seonetu. V Telekomu so na naša vprašanja, zakaj delničarjev niso obvestili, odgovorili, da so to informacijo razkrili v letnem poročilu. To drži. V letnem poročilu najdemo dve razkritji o tem. Enoje na strani 231, kjer v točki o ugotovljenem bilančnem dobičku v pojasnilih razkrijejo, da zaradi prejema štirih milijonov evrov subvencije dobička - ugotovljenega bilančnega dobička je 40,29milijona evrov - ne smejo izplačati. Nato pa še na strani 263 v 47. točki, ki govori o dogodkih po datumu bilance. V tej piše, da so vlogo za subvencijo dali že 27. februarja. Letno poročilo je Telekom objavil 28. aprila, med prvomajskimi prazniki. V letnem poročilu beremo tudi, da »na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17.3.2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato seje letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. decembra 2022, spremenilo«. V Telekomu menijo, da so delničarje o prepovedi izplačila dividende zaradi državne pomoči ustrezno in transparentno obvestili. Če bi v Telekomu (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 6,16 evra bruto na delnico. Njihovo tezo smo na četrtkovi skupščini Petrola preizkusili na Dariju Južni, kije velik delničar Telekoma, sodi med bolje obveščene udeležence trga kapitala. Je videl Telekomovo objavo v letnem poročilu? »Nisem, kdo pa to bere tako natančno,« je odgovoril. Iz Cinkarne odgovorov od srede nismo dobili. Smo pa omembo prejema pomoči našli tudi v letnem poročilu celjske družbe, kije bilo objavljeno 19. aprila. Omemba pomoči je na strani 246. Višine prejete pomoči niso zapisali. Na zadnji lanski dan je Cinkarna imela 25,014 milijona evrov bilančnega dobička. Če bi (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 3,1 evra bruto na delnico. Sklic seje skupščine delničarjev Cinkarne sicer vsebuje tudi predlog sklepa o pooblastilu za kupovanje lastnih delnic, ki bi veljalo od vključno 18. junija letos, 12 mesecev. Do konca letošnjega leta pa družba lastnih delnic zaradi prejete pomoči ne sme kupovati. Društvo MDS je v četrtek Cinkarni že poslalo nasprotni predlog za spremembo sklepa, iz družbe na naša vprašanja v zvezi z nakupi lastnih delnic tudi niso odgovorili.

Salomonska rešitev za lansko dividendo: zamik izplačila

Kot nam je v četrtek dejal Južna, se mu zdi sprejemljivo, da bi Telekom - kot je že predlagal MDS - dividende izplačal v začetku januarja 2024, ko se bo iztekla prepoved izplačevanja dividend za leto 2022. Enako rešitev, izplačilo dividende za lani v januarju 2024, so tudi lastnikom Cinkarne predlagali v MDS in VZMD. Da lahko o januarskem datumu za izplačilo dividende glasujejo že na letošnjih skupščinah delničarjev, so MDS potrdili na SPIRIT - tako bi se namreč izognili stroškom sklica dodatne seje skupščine. Pozor, letošnjega dobička ne bo možno izplačati nikoli Niso pa ne na Telekomu ne v Cinkarni odgovorili na vprašanje, ali bodo pomoč vrnili, da bodo lastnikom sploh lahko izplačali dobiček, ki ga bodo ustvarili letos. Zakon namreč eksplicitno prepoveduje izplačilo dobička iz leta 2023 kadarkoli - razen če prejemnik pomoči to vrne. Da zakon bere mo prav, so v pojasnilih MDS potrdili v SPIRIT.

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.