razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 18. marec 2025 Stran: 1 in 9

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo.

To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode.

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Informacije, da se jutri imetnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank izteče rok za vložitev tožbe, ne držijo, sporočajo iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Enajst let po razlastitvi delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je zaradi reševanja bank več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, imajo oškodovanci možnosti podati odškodninske tožbe.

Tožnik lahko v skladu z lani sprejetim zakonom o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s tožbo zoper Banko Slovenije uveljavlja odškodninsko varstvo. Kot smo pisali, bo temeljna presoja, ali bi razlaščenec v primeru stečaja banke dobil več.

Spor med zastopnikoma malih delničarjev

Kot pravijo v društvu Mali delničarji Slovenije, pa v zadnjih dneh dobivajo “številne klice” razlaščenih imetnikov delnic in obveznic, ker naj bi se pojavila interpretacija, da je zadnji rok za vložitev tožbe 15. marec, torej jutri.

Zakon določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, ki je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Od tu torej interpretacije, da se rok za vlaganje tožb izteka.

A v društvu menijo, da to ne bi bilo smiselno, saj bo pomembna podlaga za odločitev o morebitni tožbi predhodno mnenje posebnega odbora, skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Ti bodo presojali, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor, kot smo nedavno poročali, še ni imenovan, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev (Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji) glede reprezentativnosti. Mariborsko okrožno sodišče trenutno odloča o pritožbi Društva MDS na odločbo o reprezentativnosti VZMD. 

Sodišče bo pozvalo h vložitvi tožb

Na mariborskem okrožnem sodišču so za društvo potrdili, da “rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja”.

V društvu torej imetnike izbrisanih vrednostnih papirjev obveščajo, da rok za vložitev tožbe ne teče od 6. septembra lani, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, pa bi rok za vložitev tožbe znova tekel.

Na sodišču so še pojasnili, da bodo po objavi predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi objavili tudi poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča.

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 25. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

V Društvu MDS menimo, da sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) ne omogoča učinkovitega pravnega varstva nekdanjih bančnih razlaščencev ter podaljšuje rok rešitve še najmanj za dve leti, če bo predhodno prestal najverjetnejšo presojo določenih členov tega zakona na Ustavnem sodišču RS.

Ljubljana, 06.05.2024

Ali bo v četrtek na izredni nov predlogu ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence

Če bo kolegij predsednice DZ jutri odločil, bodo poslanci na izredni seji v četrtek v drugi obravnavi odločali o novem vladnem predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Zakonodajna pravna služba Državnega zbora je podala pripombe na 34 od 53 členov zakona na 29 straneh

Kot smo že ob objavi osnutka Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v Društvu MDS le temu oporekali kot pravno "nedorečenem", je številne pomisleke nad pravni rešitvami s pravno argumentacijo le teh izrazila tudi Zakonodajna pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije, ki je podala pripombe na kar 34 od 53 členov tega zakona. Vse njihove ugotovitve si lahko ogledate TUKAJ. Tudi ECB je že decembra lani podal številne pripombe, ki so jih lahko ogledate TUKAJ.

Koalicija je danes vložila 34 amandmajev k zakonu, ki ima 53 členov

Poslanske skupine Svobode, SD in Levice so danes 6. maja 20204 vložile kar 34 amandmajev k 53 členom zakona in pri tem navajajo, da sledijo priporočilom Zakonodajne pravne službe DZ RS.

To kaže, da smo v Društvu MDS pravilno zaznali, da zakon, ki je bil vložen v obravnavo v DZ RS ne rešuje celovito problematike, še več podaljšuje čas v katerem bodo razlaščenci lahko prišli do učinkovitega pravnega varstva, po več kot 10 letih brez te možnosti.

Edina pot do rešitve po vseh teh letih je poštena poravnava brez omejitev, ki bo skladna z določili Ustave RS

Društvo MDS predlaga Državnemu zboru RS naj postopek sprejemanja Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ustavi in pripravi Zakon o poravnavi.

V Društvu MDS menimo, da je po več kot desetih letih čas, da se nehamo spraševati ali je škoda nastala, ampak na osnovi cenitve le to po poravnalni shemi izplačamo vsem oškodovanim. Pri tem izrecno opozorimo, da je zakonska omejitev odškodnine na maksimalno 60 % neskladna z Ustavo Republike Slovenije in če bo taka dikcija ostala bo zakon ponovno romal na Ustavno sodišče.

Društvo MDS za poravnalno shemo

V Društvu MDS smo Ministrstvu za Finance po zaključeni javni obravnavi osnutka zakona konec avgusta 2023 poslali  izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom.

To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 23. april 2024 Stran: 8

Odškodnine: Roki za vložitev tožb bi lahko potekli še pred poplačilom po poravnalni shemi

Pospeška pri sprejemanju predloga zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, na katerega ti čakajo že skoraj osem let, kot kaže, ne bo. Potem ko je poslanska skupina Svobode zahtevala obravnavo na izredni plenarni seji, je zakonodajno-pravna služba (v nadaljevanju: ZPS) državnega zbora na predlagane rešitve zakona izrazila številne pripombe, zato so poslanci zdaj zahtevo umaknili, da bi imeli več časa za pripravo amandmajev.

Gre za zakon, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank iz obdobja zadnje sanacije, v kateri so izgubili 960 milijonov evrov. Da jim je treba zagotoviti sodno varstvo, je poslancem naložilo ustavno sodišče. En tovrsten zakon je bil že sprejet, a ga je ustavno sodišče lani razveljavilo, zato je vlada zdaj predlagala novega. Ključna razlika s prejšnjim je, da bi po novem povračilo morebitne škode zagotovila država, ki pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

S sprejetjem zakona se, kot je razumeti, zdaj mudi tudi vladi, saj sta bili konec januarja na Evropsko sodišče za človekove pravice( ESČP) proti Sloveniji vloženi dve pritožbi, s katerima se na ESČP vsebinsko začenja presoja izrednih ukrepov Banke Slovenije, ki so te razlastitve predvideli. To pomeni, da bi lahko o odškodnini razlaščencem namesto nacionalnega sodišča odločilo ESČP, so opozorili poslanci. ESČP odgovor naše države pričakuje do 13. maja. Vendar je zakonodajno-pravna služba državnega zbora( ZPS) izrazila številne pomisleke glede navedenih rešitev, zato so to točko umaknili z dnevnega reda izredne seje.

Na ESČP dve tožbi proti Sloveniji.

ZPS skrbi množično preventivno vlaganje tožb.

Postopki bi lahko bili končani v petih letih.

Sporna poravnalna shema

Največ pripomb razlaščencev in njihovih zastopnikov se je nanašalo na možnost oblikovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi ugotovila morebitno oškodovanje vlagateljev, na podlagi katerega bi vlada z uredbo določila poravnalno shemo. Po njej bi lahko razlaščenci prejeli do 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Tudi ZPS ima glede tega precej pripomb. Kot meni, namen predlagatelja morda ne bo dosežen. Roki za vložitev tožb bi lahki potekli, še preden bodo nekdanji imetniki dobili poplačilo po poravnalni shemi oziroma bodo sploh vedeli, koliko denarja naj pričakujejo. Zato bodo vsi preventivno vlagali tožbe, kar ne bo razbremenilo sodišč. Poleg tega ZPS izpostavlja, da predlog daje odboru vlogo odločanja o utemeljenosti odškodnine, s čimer mu prepušča elemente sojenja, kar bi lahko bilo ustavno sporno zaradi kršenja pravice do sodnega varstva. Opozarja še na nujnost ureditve kratkih rokov( od tri do šest mesecev) za vložitev kolektivne oziroma posamične tožbe.

ZPS še meni, da je pooblastilo vladi, da lahko poravnalno shemo določi do 60 odstotkov ugotovljene škode ali manj, preširoko in predstavlja izvirno urejanje vsebine, ki bi morala biti urejena že v zakonu. Opozarja, da predlog ne določa nič glede povračila zamudnih obresti, zato bi se lahko zgodilo, da poravnalna shema ne bo odvračala od vlaganja tožb, kar je osnovni namen.

Precej nejasnosti

Pravno mnenje še izpostavlja nekatere rešitve, ki odstopajo od že sprejetih sistemskih rešitev v splošnih zakonih. Tako tudi meni, da je določitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, pridruženega Banki Slovenije, premalo jasna. Prav tako naj ne bi bilo jasno, kaj mora Banka Slovenije dokazati v postopku obratnega dokaznega bremena.

Na ministrstvu za finance glede mnenja ZPS državnega zbora niso posebej zaskrbljeni.» Predloga zakona ne bomo umaknili iz parlamentarnega postopka. Na podlagi mnenja ZPS bomo skladno s standardno proceduro pripravili predlog amandmajev k predlogu zakona,« so odgovorili.

Problem bančnih razlastitev se vleče že več kot desetletje, ministrstvo pa predvideva, da bi lahko bili sodni postopki po tem zakonu končani v petih letih po njegovem sprejetju. Poslanci so zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank umaknili z izredne seje.

Medij: Radio Slovenija 1 Oddaja: Studio ob 17-ih  Avtorji: Urška Jereb Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija slovenskega bančnega sistema Datum: Ponedeljek, 04. marce 2024 Vir: za poslušanje pritisni: TUKAJ

Bodo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, razlaščeni v bančni sanaciji pred desetimi leti, zdaj vendarle dobili ustrezno pravno varstvo in bo dolgoletna saga končno dobila sodni epilog? Potem ko je en zakon o sodnem varstvu že padel na Ustavnem sodišču, je finančno ministrstvo zdaj pripravilo novega. Še pred njegovo potrditvijo v Državnem zboru je deležen številnih kritik, še posebej na račun poravnalne sheme za 100 tisoč oškodovancev.

Argumente soočamo z voditeljico Urško Jereb in gosti.

Gostje v studiu:
URŠKA CVELBAR (generalna direktorica Direktorata za finančni sistem),
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenija),
MIHA KUNIČ (odvetnik)
Gost na povezavi:
MIRO PREK (strokovnjak za bančno pravo Evropske unije, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije)

Za poslušanje prispevka pritisni TUKAJ.

Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.

Opomnik ESČP

Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.

Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.

Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”

Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.

Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.

Oba zakona pišejo isti ljudje

Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.

Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.

Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.

Avtorji: La. Da. Datum: 23. februar 2024 ob 8.56 Tema: mali delničarji, obveznice Medij: MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Vlada je v četrtek potrdila nov zakon, s katerim naj bi bančnim razlaščencem zagotovili pravno varstvo, a zdi se, da bo tudi ta predlog zakona pristal na ustavnem sodišču. V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad predlogom zakona razočarani.

Medtem ko je izdaja državnih obveznic spodbuden signal za razvoj kapitalskega trga, vprašanje razlastitve imetnikov bančnih delnic in obveznic pred več kot desetimi leti še vedno ni rešeno. V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad vladnim predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.

Nov zakon namreč predvideva, da naj bi sedem neodvisnih strokovnjakov odgovorilo na vprašanje, ali bi nekdanji imetniki bančnih delnic in obveznic prejeli plačilo, če izredni ukrep razlastitve ne bi bil izrečen.

"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so mali delničarji zapisali v sporočilu za javnost.

Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.

"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.

Omejitev izplačila odškodnine neskladna z ustavo?

Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.