Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

 

Ljubljana, 03. 09. 2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

 

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

 

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

 

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

 

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

 

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

 

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

 

Koper, 27.08.2020

 

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

 

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

 

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

 

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

 

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

 

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

 

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.