Aktualne novice

Uvodnik

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Več...

Skupščina Petrola izvolila nove nadzornike in se seznanila z odprtimi pravnimi postopki

 

Na tokratni 39. skupščini Petrola je bilo prisotno nekaj več kot 78 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković  in Borut Bizaj - vodja odbora OMD Petrola pri Društvu MDS sta zastopalo nekaj več 4,28 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z novimi predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola d.d. in nato izvolila 6 predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Petrola d.d. Skupščina se je tudi seznanila seznanili s pomembnejšimi pravnih postopki družbe, ki jih je v imenu delničarjev in družbe sprožila Uprava s katero zahteva nadomestitev prikrajšanj, ki so bila oblastno zapovedana v Sloveniji in Hrvaški in je družba Petrol d.d. iz tega naslova utrpela znatno poslovno škodo.

 

Ljubljana, 14.03.2025

 

Predstavniki delavcev v NS Petrol, d.d.

 

Skupščina se je seznanila, da so predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola od 24. februarja 2025 dalje Robert Ravnikar, Marko Šavlija in Lina Jerman

 

Novi nadzorniki – predstavniki kapitala so bili izvoljeni v NS Petrol z več kot 99,8 % večino

 

Izvoljeni so bili:

 

Mario Selecky,  ki je magister prava, Master of Law, Pan evropska univerza, Master of enviromental science, Univerza v Bratislavi, zaposlen na J&T banki v Bratislavi, Slovaška, kot vodja projektov na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in na Madžarskem.  V preteklosti je bil Direktor divizije na Ministrstvu za okolje Republike Slovaške. Od leta 2021 dalje je član nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana.

 

Goran Kralj, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist, Ekonomska fakulteta, Univerza v Zagrebu. Trenutno opravlja naloge člana uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., opravljal je delo svetovalca uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., direktorja družbe ERSTE d.o.o. pokojninski sklad ter upravitelja sklada Reiffeisen Invest d.o.o., investicijski sklad.

 

Vesna Južna, ki je ekonomistka višje stopnje študija Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, z bogatimi izkušnjami s področja managementa, financ in poslovodenja. Trenutno opravlja naloge prokuristke družbe Perspektiva FT d.o.o. in ima obsežne izkušnje kot direktorica Perspektiva d.d., BPD; članica/predsednica uprave Perspektiva DZU d.o.o, vodja računovodstva in financ Perspektiva d.d., BPD, izkušnje iz finančnega posredništva, dejavnosti holdingov, priprave planov in strategij, kot direktorica družbe Strešnik Holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding Ena d.o.o., Ljubljana, predsednica nadzornega sveta družbe Lisca d.o.o., Sevnica, predsednica  nadzornega sveta družbe CGP d.d., Novo mesto, prokuristka v družbi Hidrotehnik d.o.o., Ljubljana.

 

Luka Zajc, ki je diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, z opravljenim pravniškim državnim izpitom z bogatimi izkušnjami iz pravnega svetovanja, kontrole nabave in poslovanja, ter kot nadzornik agencije za trženje pravic. Je član upravnega odbora odvetniške družbe Čeferin, vodja podružnice Koper ter vodja pisarne za korporativne zadeve generalnega sekretarja UEFA.

 

Tomaž Vesel, ki je Univerzitetni diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, opravlja doktorski študij evropskega ekonomskega prava Univerza v Mariboru. Je preizkušen državni revizor. Ima bogate izkušnje kot predsednik Računskega sodišča RS. Poleg tega ima bogate mednarodne izkušnje, povezane z več mednarodnimi organizacijami in institucijami, predvsem z EU, OECD, INTOSAI, OZN, EUROSAI in FIFA.  Opravlja naloge direktorja družbe Eurofit d.o.o. in prokurista družbe Salomon d.o.o.

 

Marko Jazbec, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z bogatimi izkušnjami s področja finančnega svetovanja, managementa in poslovodenja. Bil je pomočnik direktorja družbe SDH d.d., predsednik uprave SDH d.d., predsednik uprave Hoteli Bernardin d.d.,Portorož, pomočnik uprave družbe NLB d.d., član uprave družbe NLB d.d., namestnik predsednika uprave družbe Intereuropa, direktor družbe Mefidus d.o.o., izvršni direktor družbe Droga Kolinska,d.d., izvršni direktor družbe SKB banka d.d. Trenutno opravlja naloge predsednika uprave družbe Pozavarovalnica Sava, d.d. (Sava Re d.d.).

 

Povračilo škode zaradi neupravičene regulacije in drugi pravni postopki

 

Kot veste družba vodi pravne postopke za povračilo povzročene poslovne škode družbi in delničarjem in na skupščini je Uprava Petrola predstavila, kje smo z zahtevki ali rešitvami v Sloveniji in Hrvaškem. Tako v primeru škode zaradi regulacije cen v Sloveniji toži za povračilo 106 mio EUR izgube iz tega naslova, na Hrvaškem toži iz enakega razloga na povračilo nekaj več kot 60 mio EUR. Geooplin pa v postopku arbitraže zahteva nekaj več kot 177 mio EUR od GAZPROMA in priznanje, da je pobot, ki ga je opravil v okt in novembru pred odpovedjo pogodbe upravičen. Na vprašanje ali so se morda z bivšo upravo kaj poravnali oziroma kjo so postopki so delničarji dobili odgovor, da je postopek v teku in je v fazi izmenjav vlog. Glede medijskih zapisov o domnevno prevelikem povišanju najemnine skladišč na Hrvaškem, pa so odgovorili, da zadevo še vedno proučuje NS in drugih pojasnil ne morejo dati.

 

Po 25 letih ustanovljen Svet za cene

 

Kot ste morda zasledili smo v Društvu MDS na prejšnji skupščini delničarjev spraševali Upravo ali ve zakaj od leta 1999 dalje Svet za cene kot strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen nikoli ni bil ustanovljen. O tem smo obvestili tudi javnost in naše vprašanje in začudenje ob tem dejstvu, je obrodilo sadove in tako je le ta bil ustanovljen konec leta 2024 torej 25 let kasneje Svet za cene.  Skladno z določili 15. člena Zakona o cena, bo tako moral Strokovni svet (svet za cene) pred obravnavo podzakonskega akta Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov zavzeti stališče, ki ga pristojni minister predstavi pred odločanje na Vladi RS, izjemoma lahko to naredi kasneje, če je nujna situacija. To nas navdaja z optimizmom, da posegi v marže ne bodo več odraz »trenutnega navdiha nekoga« ampak bodo strokovno utemeljene in ne v škodo družb, ki zapadejo pod to regulacijo.

Ta svet je bil 20.12.2024 ustanovljen na MGTŠ in v njem so naslednji člani: Matjaž Han, Urška Korošec, Luka Omrzel vsi trije z MGŠT, mag. Tina Humar iz MF, GZS predstavljajo: Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in  Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico predstavlja Mariča Lah, AVK predstavlja David Vogrinec, člana pa sta še profesorja dr. Marko Hočevar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Darja Borđič in Ekonomsko poslovne fakultete iz Maribora.

 

Marže v Sloveniji še vedno daleč od evropskega, kaj šele od povprečja v sosednjih državah

V Republiki Slovenije na dan 01.02.2025 velja sledeče: »Najvišja dovoljena višina marže  znaša za dizel 0,0983 eura/liter, za NMB-95 0,0994 eura/liter in za KOEL 0,08 eura/liter, ki je določena skladno z  Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov objavljeno v Uradne listu RS, št. 51/24, 58/24 in 64/24 in je veljavno ter se uporablja od: 18. 06. 2024 dalje in je v veljavni do: 17. 06. 2025.

  • po podatkih Oil Bulletin je marža v soseščini Slovenije v marcu 2025 bila sledeča:

 

 

  •  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Da si boste lažje predstavljali 1 cent marže predstavlja 10.000.000,00 EUR bilančnega dobička oz. 11,98 centov/delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen.

Torej če bi se približali mediani in marže dvignili vsaj 6 centov pri obeh vrstah goriv in bi polovico tega namenili za razvoj v višini 30.000.000,00 EUR, preostanek pa za dividende bi to pomenila potencialno dodatno dividendo v višini 0,7188 EUR/delnico.

Zato vse odločevalce v Republiki Sloveniji pozivamo, da ponovno razmislijo o viši marž pri pogonskih goriv, saj se le tako lahko Petrol uspešno razvija naprej in investira ter hkrati ostaja konkurenčen na trgu.

Več...

Tek roka za vložitev kolektivne in samostojne tožbe na podlagi Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) še ni začel teči in 15. 3. 2025 ni končni rok na podlagi ZPSVIKOB-1

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

 

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

 

Več...

Podrobnosti o prestrukturiranju Vzajemne

Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.

Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.

Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača. 

Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici. 

Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.

Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec. 

Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.

Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.

Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.

Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.

Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.