Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Društvo MDS je na današnji 20. redni skupščina delničarjev Delavske hranilnice d.d. Ljubljana zastopalo 2,3 % prisotnega kapitala. Delničarji so se na skupščini, med drugim, seznanili z Letnim poročilom družbe za poslovno leto 2018, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu hranilnice za poslovno leto 2018 ter z  89 &  večino potrdili spremembe in dopolnitve statuta družbe, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, a je bila na ta sprejeti sklep napovedana izpodbojna tožba.

 

Ljubljana, 21.05.2019

 

Podatki o poslovanju v letu 2018

Uprava je predstavila poročilo iz katerega izhaja, da je Delavska Hranilnica tudi v letu 2018 poslovala uspešno – dosegla je bruto dobiček v višini 5.35 milijonov EUR in neto dobiček v višini 4.35 milijonov EUR. Čiste obresti so v primerjavi z letom 2017 zrasle za 1 %, čiste provizije pa so se povišale za 25 %.

Bilančno vsoto je hranilnica v letu 2018 povečala za 160,4 milijonov EUR, oziroma za več kot 13 %, na 1,351 milijarde EUR. Krediti nebančnemu sektorju so zrasli za 47 milijonov EUR oziroma za 10 %. Stanje kreditov prebivalstvu beleži 12 % rast, stanje kreditov pravnim osebam pa 7 % rast. Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2018 povišale za 155 milijonov EUR oziroma za 14 %. Število osebnih računov z rednimi  prilivi se je v letu 2018 povečalo za dobrih 9.200, na skoraj 85.700, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 2.700, na dobrih 40.200. Kapital hranilnice je konec decembra 2018 znašal 59,9 milijonov EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 15,19 %.

Drutvo MDS je postavilo številna vprašanja povezana z ekonomiko in aktivnim upravljanjem  presežnega kreditnega potenciala in posledično plačavanjem negativnivnih obresti na depozite, a je predsednik uprave zagotovil, da z ostalimi neobrestnimi prihodki, ta razkorak ostaja sorazmerno nizek,

 

Sprejeta dividenda 5,00 EUR bruto

Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40

MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.

Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.

RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.

RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.

MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.

MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.

MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,

MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti

MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?

Raziskovalna oddaja TV Slovenija

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?

Mojca Šetinc Pašek, TV Slovenija

6. junij 2019 ob 20:00

MMC RTV SLO

Sanacija slovenskih bank je bila ena sama velika gostija. Mastili so se vsi, ki so sedli k mizi. Evropska komisija in ECB sta zadovoljno oglodali svojega poskusnega zajčka – Slovenijo - in potem domačim reševalcem bank zagotovili nove službe v Bruslju.

Za ogled prispevka iz oddaje BREZNO pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ali pa je zgodba drugačna, kompleksnejša? Tik pred božično-novoletnimi prazniki 2018 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) končal preiskavo sumov kaznivih dejanj odgovornih za razlastitev 257 milijonov evrov podrejenih obveznic v Novi Ljubljanski banki (NLB) ob sanaciji slovenskih bank pet let pred tem. Ves nekdanji svet Banke Slovenije (BS) je bil kazensko ovaden zaradi zlorabe položaja in oškodovanja lastnikov podrejenih obveznic.

Kdo in po kakšni metodologiji je določil prenosne vrednosti postavk, ki jih je potrdila Evropska komisija, ni jasno, je v reviziji NLB-ja ugotavljalo Računsko sodišče.

A najprej se je treba vrniti nekoliko v preteklost. Jeseni 2008, ob koncu mandata prve Janševe vlade, je tudi v Slovenijo pljusknila finančna kriza, ki jo je že dve leti prej napovedal BS, a je odhajajoča vlada na te napovedi gledala s prezirom. Kriza je imela skoraj katastrofalne učinke. Banke, ki so prej do denarja prihajale zlahka in ga zlahka tudi delile naprej, je zajel posojilni krč. Poceni enoletna posojila tujih bank, ki so jih domače banke vsako leto obnavljale in z njimi kreditirale večletne projekte, je bilo treba vrniti, novih ni bilo več. Vlada Boruta Pahorja se je odločila banke reševati z garantnimi shemami po vzoru Nemčije in ne z dokapitalizacijami, čeprav so banke prosile za denar. Njihov položaj je še otežil BS, ki je med krizo dvignil kapitalske zahteve za banke.

Kot da vse to ne bi bilo dovolj, se je vlada odločila še za izrazito populističen ukrep – zakonsko omejitev kreditiranja menedžerskih lastniških prevzemov, kar je resda udarilo po tajkunih, a tudi po njihovih podjetjih, ki niso več mogla reprogramirati posojil.

Vlado je na začetku leta 2012, kljub porazu na volitvah, znova sestavil Janša, ki se je odločil za strogo varčevanje. Na dnevnem redu je bilo tudi reševanje bank. Ker prodaja NLB-ja Belgijcem ni uspela, so se kmalu odločili za ustanovitev državne slabe banke, na katero bi prenesli slaba posojila.

Prvi krošnjarji nove privatizacije

Toda v ozadju reševanja bank so se že postavljali temelji prihodnjega dogajanja – nove privatizacije v Sloveniji. Tako je v treh državnih bankah na povabilo ministrstva za finance uradovala londonska družba European Resolution Capital (ERC). Skrbni pregled ERC-ja v NLB-ju je pokazal, da banka potrebuje 441 milijonov evrov. NLB je zato izvedel dokapitalizacijo. Toda tuji pregledovalci kreditnih map in domači pomočniki, v NLB-ju denimo Stojan Nikolić, danes direktor HSE-ja, ter odvetnik Andrej Fatur, od leta 2012 član, danes pa predsednik nadzornega sveta mariborske banke, so že sestavljali sezname podjetij za prodajo.

Premier pa je medtem neutrudno ponavljal, da je država naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. "Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic," je Janša v več intervjujih konec avgusta 2012 strašil z bankrotom države. Ko so premierjeve prerokbe povzeli še tuji mediji, je bila Slovenija na milost in nemilost prepuščena finančnim trgom in Evropski komisiji. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so se močno povečali, pa čeprav je bil javni dolg še leta 2012 krepko pod najvišjo dovoljeno mejo, med drugim poudarja ekonomist Jože P. Damjan.

Bonitetne ocene Slovenije so zato padale, finančni trgi so ji zapirali vrata, Slovenija se je znašla na seznamu držav, ki so bile kandidatke za vstop v območje zloglasne evropske trojke.

Po razpadu Janševe koalicije je spomladi 2013 vlado prevzela Alenka Bratušek. Toda novopečena premierka je bila kmalu potisnjena v kot. Slovenija je bila od Evropske komisije prisiljena v diktirano sanacijo sistemskih bank, in to po modelu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada.

V tem času je enega od naših virov obiskal Alessandro Papalardo, svetovalec ERC-ja, danes zaposlen pri skladu DDM, ki je leto prej brkljal po bankah. Predstavil mu je listo podjetij za prodajo. Spisek je vseboval vse potrebne podatke, predvsem take iz kreditnih map naštetih podjetij. Med temi podjetji so bili tudi Mercator, Krka, Gorenje, Elan, Cimos, Cinkarna Celje, Trimo, Studio Moderna, Adria Mobil … Na spisku so bila tudi podjetja, katerih terjatve se pozneje niso znašle na DUTB-ju.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.