Probanka

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Prekipelo ji je zaradi novega poslovnika, ki ga je sprejel svet centralne banke.

Ljubljana – Romana Logar ni več članica revizijskega odbora Banke Slovenije. Konec septembra je namreč s te funkcije protestno odstopila, saj meni, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in svet banke ne želita učinkovitega revizijskega obora, ampak ga ohranjata le zaradi boljšega videza.

Logarjeva, ki je bila članica revizijskega odbora centralne banke že v mandatu med letoma 2013 in 2016, izjav ne daje. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa izhaja, da se je Logarjeva za odstop odločila potem, ko je svet Banke Slovenije (BS) na predlog guvernerja sprejel nov poslovnik revizijskega odbora, ne da bi se o tem prej posvetoval s tem odborom.

Logarjeva je v odstopni izjavi zapisala, da je guverner brez pojasnila zavrgel predlog poslovnika, ki ga je sestavil revizijski odbor, in namesto njega pripravil svoj predlog, ki da je zgolj prepis splošnega akta Evropske centralne banke, ki ne vsebuje mednarodnih določb, potrebnih za pregledno in uspešno delo tega organa.

Izpostavila je še, da revizijski odbor ne bo imel možnosti spremljanja zunanjega revidiranja, čeprav so ugotovitve ene od notranjih revizij vzbudile dvom o neodvisnem in kakovostnem revidiranju izkazov BS. Nalogo zunanjega revizorja tam opravlja družba Ernst & Young. Logarjeva je pri tem opozorila, da ta družba revidira tudi našo največjo banko, pri tem pa ima BS po zakonu možnost zavrniti revizijsko poročilo bank, zato se postavlja vprašanje neodvisnosti takšnega revizorja.

Več notranjih članov

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

Ljubljana, 09. november 2017

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.

Ljubljana, 06.10.2017

Ustavno sodišče je presoji določenih členov zakona bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije v četrtek 05. oktobra 2017 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine.

Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona bančništvu.

V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

Za ogled celotnega članka novinarke Maje Grgič, ki je bil objavljen v časniku DELO, dne 06. oktober 2017 kliknite TUKAJ.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 10.08.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA: Že pred časom je potekel šestmesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo finančnemu ministrstvu za ureditev pravnega varstva izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Ti tako še vedno nimajo možnosti, da bi se pritožili na sodišče zaradi izbrisa ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013. Ker tistim, ki še vedno pripravljajo spremembe bančnega zakona, ne zaupajo več, so se spet obrnili na Ustavno sodišče.

TEA ŠAVOR: Več kot 3 leta je okoli 100.000 lastnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic, ki naj bi bili oškodovani za več kot 600 milijonov evrov, čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta vendarle odločilo, da je bil bančni zakon v neskladju z ustavo. V šestih mesecih bi moralo ministrstvo za finance neskladja odpraviti, a jih do danes še ni.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva MDS): Mi smo že pred iztekom roka pozivali vse odgovorne, da naj spoštujejo rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče.

ŠAVOR: Tri leta in osem mesecev je tak preteklo, je jasen odvetnik Miha Kunič, ko njegovi klienti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Ne pričakujem ponovno dobre rešitve, ker iste osebe, ki so pripravljale prvi zakon katerega je Ustavno sodišče že razveljavilo, sedaj pripravljajo nov zakon in prvi osnutki, ki so bili videni so bili po mojem mnenju globoko neustavni.

ŠAVOR: To pa potrjuje tudi to interno mnenje Direktorata za pravosodje na popravke, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Popravke označujejo za povsem zgrešene. Ne le, da ne odpravljajo neustreznih pravnih praznin glede pravice do sodnega varstva, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, celo več, popravljen zakon zaostruje pogoje za vložitev tožb pred upravnim
sodiščem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so popravki sedaj pripravljeni, v koalicijsko usklajevanje pa gredo septembra. A razlaščenci imajo očitno dovolj, zato ne čudi, da se izbrisani imetniki bančnih delnic znova obračajo na Ustavno sodišče.

KUNIČ: Sodobna praksa Sodišča za evropske pravice potrjuje moji tezi in torej, da bi morali imeti vsi pravico do tožbe pred upravnim sodiščem.

ŠAVOR: In še, glede na to, da država zamuja z odpravo neustavnosti, nekateri med razlaščenci že kupujejo vozovnice za pot na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, da vložijo odškodninske tožbe. In zgolj podatek, če uspejo, obresti znesejo 3 milijone evrov na dan.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1, z dne 10.08.2017, kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Primorske novice (7. val) Avtorji: M. Tina Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 05. maj. 2017 Stran: 15

Smo slovensko bančno luknjo napolnili s preveč milijardami? Samo za največjo banko naj bi porabili milijardo preveč 

Če gre verjeti nekaterim ekonomistom, bančnikom in celo kriminalističnim izsledkom, je bila slovenska bančna luknja dejansko preplitva za vse davkoplačevalske milijarde, ki so poniknile vanjo. Po nekaterih ocenah naj bi samo za sanacijo največje banke namenili milijardo evrov preveč. Vseh napak pri sanaciji bank pa naj bi bilo za vsaj slabe tri milijarde evrov. Po bančni luknji bodo evropskim opozorilom navkljub lahko brskali domači revizorji. A le omejeno, saj do nekaterih dokumentov domače krovne banke ne bodo imeli dostopa. Povprečen državljan, ki bi svoj vložek v sanacijo bank lahko namenil, denimo, lepemu luksuznemu eksotičnemu potovanju, pa se bo moral zadovoljiti s temi (omejenimi) izsledki. 

Z bančno luknjo se že leta ukvarjajo bančniki, politiki, kriminalisti in nenazadnje tudi čisto običajni državljani. Kako tudi ne, saj je bila zadnja finančna injekcija za pomoč bankam leta 2013 tako "debela", da je preprosto ne gre kar tako "požreti". Dobre tri milijarde evrov je davkoplačevalce stalo zadnje reševanje bank pred štirimi leti. In prav zaradi pomislekov in domnev, da je bila celotna sanacija predimenzionirana za več milijard evrov, si ljudje želijo tudi epilog te zgodbe. Verjetno nihče v Sloveniji sicer ne računa na takšen zaključek, kot so ga v svoji bančni zgodbi spisali Islandci. Ta država s komaj nekaj več kot 300.000 prebivalci je namreč z zaprtjem 30 bankirjev in finančnikov, ki so zakrivili propad treh bank leta 2008, postala vzor zahodnega sveta v tem, kako preganjati kaznive prakse v bančništvu. Kako si bomo zaključek zgodbe spisali doma, pa bo moral pokazati čas. 

Kam so šle milijarde? 

Marsikdo je leta 2013 verjel, da je velika davkoplačevalska injekcija bankam res potrebna. Do zadnjega centa. O tem so državljane prepričevali bankirji, ne le domači, tudi evropski, tisti iz Evropske centralne banke osrednje finančne institucije v evroobmočju. In če je guverner Slovenske banke Boštjan Jazbec tedaj dejal, da "bodo slovenske banke po dokapitalizaciji ene bolje dokapitaliziranih v evro območju", laiki v to niso mogli dvomiti. 

Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 26. apr.. 2017

Razkrivamo povzetek študije o bančni luknji, ki ugotavlja, da je bila ta predimenzionirana za več milijard evrov.

Ljubljana – Medtem ko kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije, za katerega so državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa bi tudi prihodnje generacije, je ekonomist Veljko Bole izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Njegova analiza je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav. Na Delu razkrivamo povzetek študije o bančni luknji.

Študija naj bi bila sicer po naših informacijah kmalu predstavljena tudi v državnem svetu. Nekatere domneve, po katerih so jo ocenili, so precej slabše od scenarijev v tujini.

Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, je za Delo razkril, da se študija ukvarja z več stvarmi. Tako med drugim ugotavlja, koliko so bili scenariji, po katerih so se delale ocene za naše banke, ostrejši od scenarijev, ki so jih upoštevali pri stresnih testih za druge evropske banke. Za Slovenijo je bil upoštevan najostrejši scenarij in za to ni bilo nobenega posebnega razloga. Bole je ugotovil, da bi lahko samo z normalizacijo makroekonomskega scenarija, torej če bi vzeli za podlago mediano (srednjo vrednost) scenarija EBA-e (Evropske bančne agencije), kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah ocenili za kar milijardo in pol nižje. Torej bi bil nižji za tretjino.

Za Slovenijo se je pri oceni kapitalskega primanjkljaja za potrebe sanacije po črnogledem scenariju ocenjevalcev predvideval padec BDP v višini 9,8 odstotka v treh letih, v resnici pa smo imeli v tem obdobju gospodarsko rast, ki je dosegla 5,8 odstotka. »Boletova študija je tudi zelo jasno pokazala, da odloženi davki, ki so lahko element ugotavljanja kapitalske ustreznosti, niso bili upoštevani. Odloženi davek je terjatev do države, to pa pomeni, da jo imaš lahko v kapitalu, če delaš z dobičkom, in vse banke delajo z dobički. Slovenija pa je edina država, ki ni uporabila 600 milijonov evrov odloženih davkov, ki bi lahko bili tudi ob uporabljenih scenarijih sestavina kapitala, a niso bili. Slovenija je imela superrevizijske kriterije mnogo strožje; če bi jih normalizirali na raven, ki je veljala za druge države, bi bila bančna luknja še za okoli 700 milijonov evrov manjša,« razkriva Aljoša Tomaž.

Factor in Probanka likvidirani brez potrebe

Probanke in Factor banke ne bi bilo treba poslati v nadzorovano likvidacijo, v katero ju je poslala Banka Slovenije, še preden so bili opravljeni stresni testi in ocenjen kapitalski primanjkljaj, še piše v Boletovi študiji.

Banka Slovenije ni ustrezno presodila sposobnosti Probanke in Factor banke (primerjalno glede na ostale testirane banke) za dolgoročno preživetje. Pred začetkom testnega eksperimenta banki namreč nista opazno zaostajali po stabilnosti poslovanja za skupino osmih testiranih bank. Zato je bila odločitev o nadziranem zapiranju teh bank napačna in draga, tako za imetnike podrejenih terjatev kot za državo, ugotavlja Bole.

Pri makroekonomskem scenariju, ki bi po ostrini ustrezal mediani Evropske bančne agencije testov držav evroobmočja in pri supervizijskih parametrih ter testnih postopkih, prilagojenih praksi v EU, bi skupen kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke bil okoli 100 milijonov. V primeru vstopa zasebnih investitorjev s vsaj takšnim zneskom bi ostala vrednost podrejenih terjatev do teh bank nespremenjena, navadni kapital pa bi bil (morda) zmanjšan - razvodenel. V nasprotnem primeru bi država lahko banki dokapitalizirala in ju pridružila kakšni od velikih saniranih bank za četrtino zneska, ki ga je sicer porabila za njuno likvidacijo. Tudi v tem primeru lastniki podrejenih terjatev do Factor banke ne bi bili razlaščeni v celoti, je med drugim ugotovil Veljko Bole.

KD Group je eden od naročnikov študije, saj je v sanaciji bank KD ob izbrisu podrejenih obveznic izgubil 14,2 milijona evrov in jih hoče prek odškodninske tožbe dobiti nazaj.

Z morebitno kazensko odgovornostjo vpletenih pa se ne bo ukvarjal. Največ so ob izbrisu izgubile zavarovalnice, med njimi skupina Prva in Sava Re. Skupna nominalna vrednost vseh izbrisanih podrejenih instrumentov, ki so bili v lasti članic skupine Sava Re oziroma skladov, ki jih upravljajo, presega 35 milijonov evrov.

Na morebitne pomisleke, da so naročniki študije, kot oškodovanci v procesu sanacije, na neki način »narekovali« tudi njen rezultat, Aljoša Tomaž odgovarja, da so povsem brezpredmetni. »Veljku Boletu se ne da naročiti rezultata, temveč le študijo. Poznavajoč njegovo delo in vlogo od finančne osamosvojitve naprej, od njegovega članstva v prvem svetu Banke Slovenije naprej, so takšni očitki povsem deplasirani,« pojasnjuje Aljoša Tomaž. Kaj je ugotovil Bole, so želeli izvedeti tudi poslanci, člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, a se vabilu v parlament ni odzval. Je pa Bole novinarjem povedal, da študije javno ne bo komentiral niti, če ga njeni naročniki odvežejo zaveze molčečnosti.

Bole je bančno luknjo računal kar 2200 ur

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v sodelovanju z Odvetniško pisarno Tamara Kek, d.o.o., pripravilo pripombe k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti banka. Predlagatelj zakona (Ministrstvo za finance) in več kot očitni soavtor zakona (Banka Slovenije) s predlogom zakona poskušata legalizirati domnevna kazniva dejanja, ki jih aktivno in na podlagi številnih dokazov in utemeljenih očitkov preiskujejo kriminalisti.

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da pripravljavci predloga zakona očitno do danes niso uspeli niti prebrati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, saj je vsebina predloga zakona v veliki meri diametralno nasprotna temu, kar zahteva Ustavno sodišče. Še več, Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v zakon skuša vnesti kup dodatnih (tudi retroaktivnih) kriterijev, vse z namenom poskusa naknadne legalizacije izbrisov v bankah in zabrisa sledi, zakaj so morali slovenski davkoplačevalci bistveno preplačati sanacijo bank. Predlog zakona torej ne prinaša rešitev in je že povsem jasno, da bo tudi novi zakon podvržen presoji ustavnosti.

Ljubljana, 06. april 2017

Banka Slovenije »prikladen grešni kozel« ali misija odvračanja pozornosti od serije očitanih kaznivih dejanj

Guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec je na nenavaden dan (01.04.2017) v intervjuju za dnevnik izjavil: »Smo prikladen grešni kozel za vse, kar je bilo v Sloveniji narobe«. Naj poudarimo, da v Društvo MDS guvernerja Banke Slovenije štejemo med osebe, za katere naj bi veljali najvišji standardi strokovnosti in etičnosti. Izjava Guvernerja resnično deluje kot 1. aprilska šala, še posebej če se spomnimo na nedavno razkrito sodno odredbo III Kpd 29285/2016, ki na dobrih 45 straneh razkriva serijo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil guverner Boštjan Jazbec v sodelovanju z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije. 

Še posebej zgovorna so pričanja oziroma zbrane informacije zastopnikov različnih ustanov, kot so npr. Agencija za javni nadzor na revidiranjem (direktorica mag. Mojca Majič), Slovenski inštitut za revizijo (direktor dr. Marjan Odar), Združenje Bank Slovenije (predsednik Upravnega odbora France Arhar), Okrožno sodišče v Ljubljani (takratni registrski sodnik Jože Ruparčič), Okrožno sodišče v Celju (takratna registrska sodnica Andreja Zupan), Okrožno sodišče v Mariboru (takratni registrski sodnik Jože Vidic), KPMG Slovenija, d.o.o. (direktorica Nevenka Kržan). Očitno guverner Banke Slovenije vsem navedenim, kakor tudi celotni slovenski javnost želi sporočiti, da je njegova funkcija biti »prikladen grešni kozel«, med tem ko izpostavljene sume storitve kaznivih dejanj seveda guverner ne želi komentirati, kaj šele da bi jih strokovno ovrgel.

Časopisa Delo in Finance danes objavljata nove podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; tokrat neposredno podrobnosti iz sodne odbredbe (celotno odredbo razkrivajo Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili obžalovanje, da Banka Slovenije kot institucija in glavni akterji sanacije bank nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili, ne pa da še danes poskušajo krivdo valiti na druge ali pa celo prepričujejo, da so oni najboljši in da so vsi ostali 'neumni'.

Ljubljana, 24. marec 2017

Poziv Policiji k čimprejšnji vložitvi kazenskih ovadb zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva policijo, da v kar najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga' vsaj delno premaknila z mrtve točke in bi slovenska javnost vsaj delno izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00. z dne 24.03.2017 novinarja Viki Twrdy pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Poziv Vladi RS k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki naj bi omogočal 'učinkovito' pravno varstvo za izbrisane imetnike

Sočasno Društvo MDS poziva Vlado RS, naj temeljito prouči vsebino zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi akterji, ki so leta 2013 in 2014 sooblikovali 'sanacijo' slovenskih bank, pripravlja Ministrstvo za finance. Društvo MDS je sedaj še bolj prepričano, da vsi akterji bančne sanacije želijo 'urediti' stvari za nazaj. Trenutna izhodišča novega zakona so namreč diametralno nasprotna temu, kar je Vladi naložilo Ustavno sodišče, saj zakon pravno varstvo za izbrisane obvezničarje in delničarje dodatno otežuje, čeprav naj bi bil namen zakona ravno v učinkovitejšem pravnem varstvu.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

PREDLOG ZAKONA 

Izbrisani podrejenci šestih saniranih bank naj bi šli po pravico na Okrožno sodišče v Ljubljani. Odškodnino bi dobili le, če so bili zaradi ukrepa Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili sicer 

V sanaciji bank razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic, tako imenovani izbrisani podrejenci, so po oktobrski odločbi ustavnega sodišča dočakali odgovor finančnega ministrstva, kako bi lahko po sodni poti dobili morebitne odškodnine. Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Če odgovornosti ne bo mogoče naprtiti BS 

Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti je po podatkih ministrstva za finance 963 milijonov evrov, do morebitnih odškodnin pa bi lastniki izbrisanih obveznic in delnic v šestih bankah lahko prišli, če bo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če jih zaradi ukrepa Banke Slovenije (BS) v letih 2013 in 2014 ne bi bili izbrisali. 

Če bi Banki Slovenije (BS) dokazali krivdo, bi morebitno odškodnino razlaščencem plačala BS, sicer proračun. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila: "Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če je ugotovljena njena odgovornost za ugotovljene morebitne nepravilnosti. Če pa te odgovornosti ni mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država oziroma državni proračun. S to rešitvijo želimo zagotoviti, da bo tudi ta zakon skladen s tistim delom ustavno zagotovljenega položaja Banke Slovenije, po katerem ne smemo dovoliti tako imenovanega monetarnega financiranja." 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

Javna obravnava zakona Morebitne odškodnine naj bi plačali Banka Slovenije in država - Odvetnika: Predlagane rešitve otežujejo pravno varstvo 

Ljubljana - Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.  

Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance dalo v javno obravnavo in naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo predlaga, da bi oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS) proti BS in državi vložili v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 

Odločbe so nedotakljive 

To oziroma senat treh sodnikov bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane skladno z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo nasprotno dokazno breme: BS bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti odločbe o izrednih ukrepih.